—   194   —
 Novičar iz mnogih krajev.
Presvitli Cesar so 17. dan tega mesca poterdili začasno vravnavo Ogerske dežele, po kteri bo razdeljena v vojne dištrikte, sleherni vojni dištrikt v 2 ali več civilnih dištrikt o v, civilni dištrikti v vradne okrožja in te v več politiških kantonov. Zapovednik cesarske ogerske armade z pooblastenim cesarskim civilnim komisarjem vred imata po ti začasni vravnavi vikši oblast v rokah; po tema pridejo komandanti vojnih dištriktov z ministerskimi komisarji in di-štriktnimi nadkomisarji,in poslednjič vladarski komisarji s kantonskimi komisarji. — V Peštu so 24. dan t. m. spet tri obesli, in kakor seje slišalo, jih je bilo že spet 15 k vislicam obsojenih — pa zdej je nek gotovo, de so Cesar po posvetovanji s svojimi ministri ukazali , de ima krivava sodba na Ogerskim jenjati. Ta mi-
iostljivi ukaz bo gotovo povsod z  velikim veseljem zaslišan. — Ogram in Polcam ,   ki   eo na Turško bežali, se nek grozno slabo godi.    Slabo oblečeni in lačni morajo večidel pod milim nebam prebivati. Turki jih hočejo s silo k Turški veri primorati. Ce le kteriga brez Turške čepice(7esa) srečajo, mu zabavljajo, de je ghiaur (^po našim „krivoverec") , kopeck (pes), pezevenk (ku..ar) i. t. d.    Za gotovo se sliši,  de je razpertija med Turškim, Rusovskim in našim  cesarjem zavoljo Ogerskih begunov, ki so na Turškim, poravnana, in de se   ni  zavoljo   tega   nobene   vojske bati.    Turški Cesar ne bo spodil bogunov iz svojih dežel,   pa jim bo neki otok (KandiaJ za prebivališe odločil, in ne bo no-beniga v svojo službo vzel. S tem sta naš in Rusovski Cesar zadovoljna. — Klapka   se  je v London podal; nekteri   ogerski   oficirji  pa, kakor Zichy, Esterha-zy in več   druzih ,   grejo  v   severno Ameriko. — Fu-ster je,   kakor   se   bere,   6.  dan t. m.  London zapustil in se tudi v Ameriko  podal.    Ravno pred svojim odhodam je nek   dokončal zgodovino Dunajske revolucije mesca kozoperska 1. 1. — Prebivav-ci Peš ta  vabijo   v časopisih   čevljarje   in šiv ar je druzih dežel,   de naj pridejo  v Pest, ker  bojo  dela in zaslužka dovolj dobili. — Unidan so spet iz Ogerskiga (Kremnice) veliko zlata in srebra v denarno  kovač-nico pripeljali, de bojo nov denar iz  njega   kovali*   Pa kaj pomaga  —  ker   barantači s zlatarn in  srebram  še zmirej cekine in dvajsetice višji kupujejo, kakor je njih veljava! Še zmirej ni duha ne sluha od desetič in dvaj-setic. — Odbor začasniga deželniga zbora v Gradcu je 23. dan t. m. ministerstvu na Dunaj  prošnjo položil, de naj se berž  ko je moč,   deželni zbori   skup pokličejo.   Enake vošila se glase po mnogih časopisih, in res je,   pred  ko bojo   deželni zbori,   pred bo der-žavni zbor, in z vsimi temi  bo tudi terdna  podlaga vstavni  vladi   položena.   Od druge strani pa ne smemo pozabiti, de Ogerska inLaška dežela ste šele komaj k miru prišle, de je tedej tam poprej še veliko dela zastrannju not rajne vravnave dokončati; poprej pa ni mogoče občinskiga deržavniga zbora vsih avstri-janskih dežela vkup poklicati. —Bere se, de je na tem, de se imate  Serbska  Vojvodina s Horvaš-ko deželo zediniti.  — Ra dečki je za višjiga vojniga in civilniga  poglavarja za  Lombarško   in Beneško kraljestvo izvoljen.   —   Nekteri   časopisi pripovedujejo,   de se bojo Papež o vsih Svetih v Rim preselili. — Po-litiška   vravnava  za   Terst,    Goriško,   Istrijo   in Karnarske otoke je sklenjena.    Mesto Terst s svojo okolico je neposredno.    Sedanje Goriško  in  Istrijan-sko okrožje bo zedinjeno v eno kronovino,   ki  bo svoj deželni zbor   v Gorici  imela.    Scer bo pa   Istrijanska dežela   eno,  Goriška  z Gradiško   pa  drugo   okrožje; nju  kronovinini  glavar  stanuje   v   Terstu.    Goriško okrožje  ima  4 kantonske  glavarstva:   Gorico,   Tomin, Gradiško, Sesano, — Istrijansk o pa jih ima 11. Koper, Matavun, Rovin, Vodnjan, Pazen, Volovsko, Mali Losinj za Karnarske otoke. — O vsih Svetih bo začel g. Vin-cenci Ricci na Koroškim nov mesični nemški časopis ^Deutsche  Monatschrift   aus  Karnthen. a  na svitlo dajati,   v kterim obljubi   tudi   za pravice Slo-vencov se potegovati. Mnoge žalostne skušnje so  nas Slovane tako delječ pripravile, de smo neverni Tomaži, dokler se ne prepričamo, de kak časopis zares enakopravnost spoštuje.    Veselilo nas bo,  ako  bo gosp. Ricci mož beseda.