Poitnln* plaEane v gotorlnL URADNI LIST SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Letnik I/IL V Ljubljani dne 12. septembra 1945 Številka 34 VSEBINA: £39. Uredba o priznanju in veljavnosti v Sasu okupacije oprav-Ijeuih tečajev in izpitov ter doseženih izpričeval in diplom na glasbenih akademijah in srednjih glasbenih Šolah e posebnim ozirom na glasbeno akademijo b srednjo glasbeno Solo v Ljubljani. 240. Pravilnik za opravljanje praktičnega učiteljskega izpita. 241. Uredba o sprejemu absolventov srednjih Sol v trimesečni tečaj za učitelje-pripravnike. 242. Pravilnik o izpitih na trimesečnih tečajih za pomožne učitelje-pripravnike. e 243. Uredba o spregledu izobrazbe na nižjih srednjih šolah za pomožne učitelje-pripravnike. 244. Uredba o izpitnih vokih na strokovnih šolah v resoru ministrstva za industrijo in rudarstvo, 245. Uredba o priznanju in veljavnosti izpričeval in diplom, doseženih v času okupacije na strokovnih šolah in tečajih iz področja ministrstva za industrijo in rudarstvo. 246. Uredba o prepovedi šolanja, obiskovanja tečajev in opravljanja izpitov na strokovnih šolah iz področja ministrstva za industrijo in rudarstvo. 247. Uredba o stalnih izpitnih komisijah za izpite na strokovi mih šolah iz resora ministrstva za industrijo in rudarstvo. 248. Uredba o začasni odpravi završnih izpitov na strokovnih šolah iz resora ministrstva za industrijo in rudarstvo. 249. Uredba o zgoščenem pouku na državni tehniški srednji šoli v Ljubljani. 250. Odločba'o cenah premogu. 251. Odlok Federalne votivne komisije Slovenije o porazdelitvi poslanskih mandatov na posamezna okrožja oziroma okraje Slovenije. 252. Postavitev okrajnih volivnih komisij za volivne okraje glavnega mesta Ljubljane. / — Popravek. Uredbe, odredbe in drugi razglasi ministrstev Narodne vlade Slovenije 239. ' ' \ -......... Uredba o priznanju in veljavnosti v Basu okupacije opravljenih tečajev in izpitov ter doseženih izpričeval in diplom na glasbenih akademijah in srednjih glasbenih šolah s posebnim ozirom na glasbeno akademijo s srednjo glasbeno Solo v Ljubljani A. Srednja glasbena šola pri glasbeni akademiji v Ljubljani Člen 1. Brezpogojno &o veljavna vsa izpričevala šolskih let 1941/42 do 1944/46 tistih dijakov, ki so vsaj eno leto bili borci v NOV ali POJ ali v Jugoslovanski armadi ali ki so vsaj eno lelo delovali kot aklivisti OF na osvobojenem ali neosvobojenem ozemlju in svojega odnosa do narodno osvobodilnega gibanja niso spremenili. Imetniki lakih izpričeval predlože izpričevala z uradnimi potrdili, da so pogoji tega člena izpolnjeni, ravnatelju srednje glasbene šole pri glasben, akademiji, da bo vpiše v izpričevalo klavzula: >To izpričevalo je veljavno v smislu člena 1. uredbe o priznanju in veljavnosti v času okupacije opravljenih tečajev in izpitov ter dose-Ženih izpriebval in diplom z dne 4. septembra 1945, Uradni list št. 239/34x. Člen 2. Oslala izpričevala vseh letnikov srednje glasbene šole pri glasben, akademiji v Ljubljani, pridobljena v šolskih letih 1941/42 do 1944/45, so veljavna le s pogojem nostrifikacije. Člen 3. 1. Kdor želi doseči nostrifikacijo svojega izpričevala, ga mora predložiti ravnatelju Gradnje glasbeno čole. 2. 0 nostrifikaciji izpričeval odloča komisija, katero imenuje na glasbeni akademiji ministrstvo za prosveto (člen 11., odst. 2.) in ki posluje tudi za srednjo glasbeno šolo. 3. Nostrifikacija izpričeval je odvisna od strokovno vrednosti tistih, ki so izpričevalo izdali, od moralne vrednosti imetnika izpričevala, pri čemer se mora pri zrelejših dijakih posebno upoštevati njih zadržanje do narodno osvobodilnega gibanja, in od tega, alj so bili pogoji za šolanje, ki jih je ustvaril okupator in njegovi domači pomagači, taki, da se more vendarle pričakovati, da si je imetnik izpričevala pridobil zadostno znanje o učni tvarini, ki je predmet izpričevala. 4. Nostrifikacija izpričevala se mora brezpogojno odkloniti: a) če so tisti, ki so izpričevalo izdali, ocenjevali ali morali ocenjevati dijake ne po njih znanju, marveč po njih ali njihovih staršev ali zakonitih zastopnikov pripadnosti h kak; fašistični organizaciji, ali b) če so dijaki izpričevalo prejeli na ta način, da so izrabili svojo ali svojih staršev ali zakonitih zastopnikov pripadnost h kaki fašistični organizaciji, ali c) če so dijaki izpričevalo dobili po hitrih izpitih ali skrajšanih tečajih. 5. Nostrifikacija izpričeval se mora brezpogojno odkloniti tudi dijakom: a) ki so služili v okupatorskih ali okupatorju hlapčujočih vojaških formacijah, ali h) ki so bili voditelji ali propagandisti v okupatorskih ali okupatorju hlapčujočih organizacijah, ali c), ki so bili pobudniki nli propagator ji za izključitev oli siceršnje preganjanje sošolcev, ki eo bili pristaši ali simpatizerji narodno osvobodilnega gibanja, ti. Komisija sine, ee ji razmere niso zadostno znane, zahtevati od prosilca za nostrifikacijo izpričevala pred-ložitev ustreznih uradnih potrdil, iz katerih so da sklepati, da proti uoslrifikaciji izpričevalo ni pomislekov. 7. Ako je komisija soglasnega mnenja, da se naj izpričevalo nostrificira, vpiše v izpričevalo klavzulo: »To izpričevalo se nostrificira v smislu člona 3. uredbe o priznanju in veljavnosti v času okupacije opravljenih tečajev in izpitov ter doseženih izpričeval in diplom z dne 4. septembra 1945, Uradni list št. 239/34<, ali pa izda novo izpričevalo. Ako jo proti nostrifikaciji Izpričeval le eden izmed članov komisije, se zadeva predloži z navedla) dejanskega stanu in obrazloženega oddvojenega mnenja ministrstvu za prosveto v odločitev. Ako je Vsaj polovica članov komisije proti nostrifikaciji izpričevala, je nostrifikacija odklonjena. 8. Dijake, ki so navzlic določbam 4. in 5, odet. tega člena dosegli nostrifikacijo svojih izpričeval, ker komisiji razmere niso bile znane, mora komisija, kakor hitro izve za okolnosti, ki bi bile preprečile nostrifikacijo, pozvati, da predlože izpričevala radi razveljavljenja uo-strlfikncijskc klavzule ali radj uničenja na novo izdanega izpričevala; Če se temu pez-ivu no odzovejo v danem roku, ali če jih sicer ni mogoče doseči, se razveljavitev noslrilikacijske klavzule ali preklic na novo izdanega iz. pričevala objavi v Uradnem listu. S preklicom nostrifi-kacijsko klavzule ali uničenjem ali preklicem na novo izdanega izpričevala postanejo neveljavna vsa poznejša šolska Izpričevala dijaka, kateremu se je nostrifikacijska klavzula preklicala, oz. kateremu se jo na novo izdano ivnriflpvnln mtičllo olj TS/.vptinvito Člen 4. 1. Vsa izpričevala, izdana v času okupacije, ki so veljavna le s pogojem nostriFikncije (člen 2.), a se je njih nostrifikacija odklonila uli so sploh ni zaprosila, so neveljavna. 2. Če je le eno izpričevalo dijaka neveljavno, so vsa izpričevala tistega dijaka o višjih razredih ali šolah, ki temelje ua neveljavnem izpričevalu, neveljavna. Člen 5. ' Veljavnost izpričeval, ki so jih prejeli med okupacijo slovenski dijaki v neslovenskih pokrajinah zvezne države Jugoslavije, je odvisna od zakonodaje oz. uredbo-daje tiste federalne odlnice Jugoslavije, na katere ozemlju je šola, ki je izpričevalo izdala. Če tam takiii zakon-ekih-ali uredbunih predpisov ni, odloči o veljavnosti izpričevala za območje federalne Slovenije ministrstvo za prosveto. Temu ministrstvu se morajo predložiti vsa izpričevala iz tega člena, da vpiše ob danih pogojili v izpričevalo klavzulo o njegovi veljavnosti oz. nostrifikaciji ali da sicer Izreče neveljavnost oli pogojuo veljavnost (potrebitost nostrifikacije) izpričevala. Člen 6. Izpričevalu, izdana od srednjih glasbenih šol (konservatorijev) zunaj ozemlja z.vezne države Jugoslavije, so neveljavna. Člen 7. 1. Dijaki, katerih izpričevala se ne nodrifictrajo ali bo sploh neveljavna, opravljajo, kolikor po drugih ured- bah od tega niso izključeni, za letnike, o knlerih hočejo imeti izpričevala, izpite, pri čemer se morejo koristiti z določbami uredbo o stalni izpitni komisiji za glasbeno akademijo s srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. 2. Dijaki dobe po uspešno opravljenem izpitu izpričevalo in se oprava izpita zabeleži tudi na nenostrifi« eirnnem ali neveljavnem izpričevalu. 3. Opravljeni izpit čez tvarino poslednjega letnika srednje glasbeno šole nadomešča tudi5 diplomo, kar so. v izpričevali!) označi z ustrezno klavzulo. B. Glasbena akademija Člen 8. 1. Od začetka šolskega lota 1941/42 dalje opravljeni tečaji In izpili katero koli vrate ali v tom Času dosežena izpričevala in diplome se no priznajo. 2. Izjemoma so prizna veljavnost teh tečajev, izpitov, izpričeval in diplom: a) tistim dijalcom, ki izpolnjujejo pogoje člena !•< odšt. prvi, b) tistim dijakom, katerim prizna veljavnost tečajev, izpitov, izpričeval in diplom posebna za to postavljena komisija (člen 11.). Člen 9. O veljavnosti v čaeu okupacije v drugih federalnih edinienh Jugoslavije opravljenih tečajev in izpitov ter do-seženih izpričeval in diplom odločajo oblasti, id so po zakonu ali uredbah tiste federalno edinice, na katero ozemlju je-učnj zavod, za to pristojne. Če tam takih zakonov ali uredb ni, odloča o veljavnosti za območje federalne Slovenije njegovo ministrstvo za »rosveto. Člen 10. Veljavnost tečajev in izpitov, opravljenih v času okupacije na glasbenih akademijah, glasbenih visokih šolah ali glasbenih mojstrskih šolah zunaj ozemlja zvezno državo-Jugoslavijo in veljavnost na teli učnih zavodih dosež-cnih izpričeval in diplom se obravnava po določbah uredbe zveznega ministrstva z dne 14. julija 1945, Uradni list DFJ št. 449/50. kolikor ne bo predpisana posebna uredba. '' 1 Člen 11. 1. Na glasbeni akademiji v Ljubljani so ustanovi posebna komisija, katero naloga je, da reši vprašanja veljavnosti opravljenih tečajev in Izpitov tor nostrifikacijo doseženih izpričeval in diplom (člen 3. in Člen 8., odst. drugi). • 2..Clano komisijo imenuje ministrstvo za prosveto potom, ko je o potrebnem Številu članov in o osebah, ki naj se imomijojo za člane komisije, zaslišalo profesorski zbor glasbene akademijo, pr; Čemer pa ministrstvo' »1 vezano nn prtijlogo glasbene akademije in na to, da morajo biti člani komisijo prav člahi proiesorskega zbora glasbene akademije. 3. Kdor hoče doseči odločbo o veljavnosti svojih opravljenih tečajev In izpitov tor doseženih izpričeval to diplom, mora vložili ustrezno prošnjo na komisijo glasbene akademije in ji predložiti izpričevala oz. diplonto in potrdilo po svojem bivališču krajevno pristojnega okrajnega (mestnega) odbora OE o tem, da ni za njefto podana nobona okolnost, navedena y odst, 6. člena 8. to uredbe. 4. Komisija odloči o prošnjah, upoštevaje določbe odst. 3., 4. in 5. člena 3. te uredbe, ki veljajo tudi za glasbeno akademijo. 5. Za ugoditev prošnji je potrebna soglasnost komisije; če je zanjo le večina komisijskih članov, predloži komisija zadevo z navedbo dejanskega stanu in obrazloženega oddvojenega mnenja ministrstvu za prosveto v odločitev. Ako je večina članov komisije za odklonitev prošnje, je prošnja odklonjena; isto velja pri enakosti glasov komisijskih članov. 6. Na izpričevala, ki se priznajo za veljavna, vpiše komisija klavzulo o njih veljavnosti. Diplome, katerih veljavnost se prizna, se zamenjajo z novimi. Priznanje Veljavnosti tečajev se vpiše v indeks. 7. Zadnji odstavek člena 3. in zadnji odstavek člena '4. veljata tudi za glasbeno akademijo. 8. Dijakom glasbene akademije s srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki jim komisija nostrificira vsa dbse-žena izpričevala in diplome ter povoljno reši vprašanje veljavnosti opravljenih tečajev in izpitov šolskih let 1941. do 1944., prizna tudi vse interne pravilno opravljene izpite v Šolskem letu 1944/45. C. Skupne določbe Člen 12. Proti odklonilnim odločbam komisije iz členov 3. in 11. je dopustna pritožba na ministrstvo za prosveto. Pritožbo vložijo dijaki, ki so dopolnili 18. leto starosti, sami, sicer pa njih zakoniti zastopniki v roku 15 dni po obvestitvi . o rešitvi prošnje, in sicer pri komisiji, ki je o prošnji sklepala. Proti rešitvi ministrstva ni nadaljnje pritožbe. Člen 13. Vse prošnje, vloge in rešitve po tej uvedbi so proste vseh taks. . , v,, Člen 14. Kjer govori ta uredba o dijakih, je s tem razumeti tudi dijakinje. 0. Zaključne določbe Člen 15. Določbe te uredbe se ne uporabljajo za dijake neslovanskih narodnosti, za katere bo izdana posebna uredba; dokler ta uredba ne izide, odloča o nujnih zadevah teh dijakov ministrstvo za prosveto. Člen 16. Ta uredba velja od dne objave v »Uradnem listne. Ljubljana dne 4. septembra 1945. Minister za prosveto: Dr. Ferdo Kozak s. r. 240. Pravilnik ministrstva za prosveto za opravljanje praktičnega učiteljskega izpita Člen 1. n) Pravico do opravljanja praktičnega učiteljskega izpita pridobi začasni učitelj po dvajsetih (20) mesecih delovanja v razredu. b) Dopusti in bolovanja, daljša od dveh (2) meso. cev, kakor tudi velike šolske počitnice se ne štejejo v teh dvajset mesecev delovanja v razredu. c) Učitelj, ki ima skupaj tri (3) nezadostne letne ocene ali dve (2) zaporedni nezadostni oceni, ne sme opravljati praktičnega učiteljskega izpita in se odpusti iz službe. č) Bolovanje In dopusti, daljši od 6 mesecev, in Čas, prebit v kadru, se ne Štejejo v čas petih (5) let, v katerih mora učitelj opraviti praktični učiteljski izpit. _ Člen 2. Praktični učiteljski izpiti se opravljajo v času od 1. oktobra do 15. junija. Za pregled praktičnega učiteljevega dela in za ugotovitev njegove teoretske izobrazbe imenuje ministrstvo za prosveto posebne izpitne odbore. Predsednika izpitnega odbora imenuje ministrstvo za prosveto. Člani izpitnega odbora so še v vsakem okraju: a) okrajni šolski nadzornik, b) učitelj, ki ga imenuje v izpitni odbor ministrstvo za prosveto. • Po potrebi postavi ministrstvo za prosveto tudi pri posameznih okrožjih predsednike izpitnih odborov. Člen 3. Prijave za praktični učiteljski izpit je treba pošiljati ministrstvu za prosveto. * Prijav; je priložiti: a) diplomo o učiteljskem diplomskem izpitu, b) državljansko izkaznico, c) kratek Življenjepis, Prijava-kakor tudi priloge morajo bitj kolkovane. Potrdilo o službeni dob: Izda ministrstvo za prosveto. Učiteljice v dobi nosečnosti ne smejo delatj izpita. V prijavi k izpitu morajo prosilke izjaviti, da niso noseče. Predsednik izpitnega odbora pregleda prijave in ugotovi, ali kandidat (tka) izpolnjuje pogoje za opravlja, nje izpita. Člen 4. Praktični učiteljski izpit sestoji: a) iz pismene domače naloge, b) iz praktičnega dela v razredu, c) iz ustnega izpita. Člen 5. Naslov domače naloge da predsednik, ki lahko upo. števa želje kandidata, ako si je enov za delo že sam izbral. Naloga naj da kandidatu možnost, da sam v svo. jem službenem kraju oziroma razredu zbere dušeslovue, mladinoslovne, družboslovne ali gospodarske podatke ter jih po predsednikovih navodilih obdela; ali pa naj po-kaže kandidat samostojno poznavanje aktualnih pedagoških problemov iz novejše pedagoške literature. čas za izdelavo domače naloge mora trajati vsaj tri (3) mesece; zato smejo kandidati prositi predsednika za odobritev naslova naloge Že 12 (dvanajst) dn; pred (terminom, ko imajo pravico opravljati izpit. Nalogo oceni predsednik. Ako je naloga ocenjena kot nezadostna, jo vrne kandidatu, dn jo popravi ali izdela na novo; v primeru, da je naloga pozitivno ocenjena, določi predsednik dan in kraj praktičnega dela izpita. Člen 6. Praktični del izpita opravi kandidat v svojem razredu. Predsednik obvesti okrajnega nadzornika in učitelja, ki je elan izpitnega odbora, tla se zberejo 1 uro pred pričetkom izpita na šoli, kjer poučuje kandidat. Izpitni odbor določi kandidatu snov, ki naj jo poučuje v razredu. Zn pripravo ima kandidat eno uro časa. Delo v razredu traja vsaj dve url; prj tem naj bi pokazal kandidat način jezikovnega in računskega pouka, pouka iz reali j ter po možnosti tudi iz veščin. Kandidatovo delo v razredu je treba vsestransko oceniti: kako upošteva psihološke in podpsihološke ter pedagoške momente, kakšne oblike pouka uporablja, kakšna je njegova spretnost pri uporabi učnih pripomočkov, kakšno je njegovo stvarno znanje, kako obvlada slovenski jezik ter kakšen je uspeh njegovega dela v razredu. Komisija pregleda učiteljeve razredne uradne knjige ter domače in šolske naloge učencev, da ugotovi uspeh njegovega pouka. Člen 7. Uslni del izpila se prične po dovršenem delu v raz-reeju. Pri izpitu ima kandidat nalogo: a) da utemelji svoj postopek v razredu in pri tem pokaže praktično znanje in uporabljanje dušeslovnili, mladmoslovnih in vzgojeslovnib melodičnih izsledkov; b) da analizira svojo pismeno domačo nalogo in s tem pokaže popolno razumevanje in poznavanje predmeta. ki ga je o-bdelal; c) da nn osnovi razrednih in upraviteljevih uradnih knjig pokaže praktično poznavanje administracije. Izpitni odbor izpraša lumdiuala Ludi iz šulsko zako-nodaje. Izpit traja najmanj pol ure. Člen 8. Pismeno domačo nalogo morajo pregledati in oceniti vsi trije člani izpitnega odbora; prav tako ocenijo vsj trije člnni komisije praktično tlelo v razredu ter uspeh pri ustnem delu izpila. Prvi predlaga oceno, učitelj, ki je član izpitnega odbora, nato okrajni šolski nadzornik In končno predsednik izpitnega odborn. Sprejeta je ocena, zn katero glasujeta dva Člana odbora. Predlagatelj ocene, k; ni bila sprejeta, ima pra-vico, da vpiše svoje drugačno mnenje v izpitni zapisnik, Ocene za vse dele izpita so: Odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadostno (2), nezadostno (1). Vse ocene je treba vpisati v zapisnik z besedami in številkami. Izpitni odbor oceni: n) pismeno nalogo, b) šolsko delo, c) uspeh pri ustnem Izpitu, in sicer ločeno odgovore pod a) in b) člena 7. in posebej odgovore pod c) člena 7. Ako se pri ustnem izpitu ugotovi, da kandidat naloge ni tinin sestavil, se mu naloga no prizna tor dela izpit še enkrat in plača potne stroške za člane izpitnega odbora. Potne stroške določi računovodstvo ministrstva za prosveto, ki odtegne znesek od prve kandidatovo me-sečue plače. Člen 9. Na osnovi štirih ocen, ki jih je dobil kandidat pri izpitu, določi izpitni odbor skupno oceno, lq jo vpiše z besedo in številko v izpitni zapisnik. Oceno so isto kot za posamezne dele izpita. V zapisnik se končno vpiše, ali je kandidat napravil izpit iu s kakšnim uspehom. Člen 10. O celotnem izpitu napiše izpitni odbor zapisnik, ki obsega: a) priimek in ime kandidatovo, očetovo ime, b) čas in kraj rojstva, c) dovršene šole, č) potek službovanja, d) narodnost in 'državljanstvo, e) naslov domače naloge, f) kraj, datum in potek šolskega dela ter glavna vprašanja pri ustnem izpitu, g) oceno po členih 8. ie 9., h) številko in datum izdane diplome. Zapisnik podpišejo vsi trije člani izpitnega odbora. Zapisniki se hranijo v ministrstva za prosveto. Člen 11. Na osnovi zapisnika izda ministrstvo zn prosveto diplomo o opravljenem praktičnem učiteljskem izpitu. Diplomo podpišeta pomočnik ministra za prosveto in predsednik izpitnega odbora. Člen 12. Kandidatu, ki izpita ni napravil, so to vpiše na hrbtni sirarn diplome o učiteljskem ^diplomskem izpitu. Izpit sme zopet delati po šestih mesecih. Člen 13. Ta pravilnik velja od dne objave v »Uradnem listne, Ljubljana dne 31. avgusta 1945. Minister zn prosveto: Dr. Ferdo Kozak s. r. 241. Uredba ministrstva za prosveto o sprejemu absolventov srednjih šol v trimesečni tečaj za učltolje-pripravnike .. ." ., . •• 'cien'i, Učenci(ko), ki so dovršili osmi razred srednjih šol in opravili višji tečajni izpit, se lahko prijavijo v tečaj za učitelje-pripravnike. Tečaj traja tri mesece in se vrši na državnih učiteljiščih. . . Člen 2. Pouk na tečaju se vrši po načrtu in programu, ki ga predpiše ministrstvo za prosveto. Člen 3. Po dovršenem tečaju delajo tečnjniki(ce) učiteljski diplomski izpit iz pedagoške skupine predmetov in iz šolskega dela v terminu, ki je določen v uredbi o učiteljskem diplomskem izpitu. V učiteljsko diplomo se jim vpišejo tudi ocene, ki jih innjo v diplom j o višjem tečajnem topita. Diplome so veljavne tudi brez ocen to glasbe, iz jočnih del in iz risanja. Člen 4. Kandidati (tke), ki bodo napravili učiteljski diplomski izpit, dobijo kvalifikacijo za učitelje-pripravnike, praktični učiteljski topit pa delajo po predpisih zakona o osnovnih šolah. Člen 5. Ta uvedba velja od dneva objave v »Uradnem listne, Ljubljana dne 20. avgusta 1945. Minister za prosveto: Dr. Ferdo Kozak e. r. 242. Pravilnik ministrstva za prosveto o izpitih na trimesečnih tečajih za pomožne učitelje-pripravnike Člen 1. Po dovršenem trimesečnem tečaju za pomožne uoi-tclje-pripravnike delajo tečajniki (ce) izpit pred izpitnim odborom. Člen 2. Izpitni odbor sestoji to predsednika, ki ga imenuje ministrstvo za prosveto, vodje tečaja, ki je predsednikov namestnik, in vseh predavateljev, M so poučevali na tečaju. Ako ministrstvo ne imenuje predsednika, predseduje izpitnemu odlroru vodja tečaja, ki imenuje za svojega namestnika enega izmed članov izpitnega odbora. Člen 3. Izpit obsega: a) pismeno nalogo iz pedagoške skupine predmetov, b) ustni izpit iz pedagoške skupine predmetov, to slovenskega jezika in to narodne zgodovine. Člen 4. Naslov za pismeno nalogo izbere izpitni odbor neposredno pred pričetkom topita izmed petih I6m, ki jih predsedniku predložita izpraševatelja iz pedagoške skupine in iz slovenskega jezika. Naloga naj dA kandidatom možnost, da pokažejo svoje znanje iz psihologije, pedagogike, obče in posebne metodike. Nalogo pišejo kandidati tri ure. Nadzorstvo pri pisanju naloge vršita ves čas po dva člana izpitnega odbora. Člen 5. Pregled in oceno pismenih izdelkov izvršijo predavatelj iz pedagoške skupino in iz slovenskega jezika ter še en član izpitnega odbora, ki ga določi predsednik. Oceniti je treba ločeno pedagoško in jezikovno stran naloge. Ocene, so: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadostno (2), nezadostno (1). Člen 6. K ustnemu izpitu, ki ee prične naslednji dan, pridejo kandidati po vrstnem redu, ki ga določi in objavi izpitni odbor. Izpiti so dopoldne in popoldne. Vsakemu kandidatu je treba dati pri izpitu iz vsa-kega predmeta vsaj tri vprašanja, ki naj po možnosti obsegajo različne dele snovi, ki so se je učili kandidati v tečaju. - • - Člen 7. Po opravljenem izpitu za vsako skupino posebej določi izpitni odbor za vsakega kandidata ocene iz vseh predmetov. Kot ocena iz šolskega dela se vzame povprečna ocena vseh ocen, ki jih je dobil kandidat prt nastopih. Oceno iz petja predlaga učitelj za polje. Pri pedagoški skupini in pri slovenskem jeziku je treba upoštevati oceno te pismenega dela izpita. Kandidati, ki so dobili iz vseh predmetov vsaj za-dostno oceno, dobe izpričevalo o opravljenem izpitu; tisti pa, ki so dobili nezadostno oceno iz enega ali več predmetov, ne dobe Izpričeval, temveč samo potrdilo, da so obiskovali tečaj. Člen .8. Izpričevala podpišeta predsednik izpitnega odbora in vodja tečaja oziroma njegov namestnik. Člen 9. O vsem poteku izpita je treba pisati zapisnik, ki ga po končanih izpitih pošlje vodja tečaja ministrstvu za prosveto Člen 10. Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem Ustne. Ljubljana dne 20. avgusta 1945. Minister za prosveto: Dr. Ferdo Kozak s. r. 243. Uredba ministra za prosveto o spregledu izobrazbe na nižjih srednjih šolah za pomožne učitelje-pripravnike Ministrstvo za prosveto izdaje na osnovi mnenja pro-svetnega sveta za Slovenijo tole uredbo: Člen 1. Kandidatom (tkam) , ki so dovršili trimesečni tečaj za pomožne učitelje-pripravnike in opravili konec tečaja izpit, se prizna ta tečaj z izpitom kot dovršena nižja srednja šola oziroma meščanska šola z opravljenim nižjim tečajnim izpitom, oziroma završnim izpitom. Pravico do spregleda imajo samo tisti kandidati(tke), ki niso dovršili nižje srednje šole, oziroma meščanske šole, pa so se posebno izkazali v osvobodilni borbi kot partizani ali kot aktivisti na terenu ter se vestno pripravljali za učiteljski poklic. Po tem spregledu smejo prositi za državno službo kot pomožni učitelji-uradniški pripravniki X. skupine. Člen 2. Ta uredba velja od dneva objavo v »Uradnem listuc. Ljubljana dne 20. avgusta 1945. Minister za prosveto: Dr. Ferdo Kozak s. r. „244. Uredba o izpitnih rokih nfji strokovnih šolah v resoru ministrstva za industrijo in rudarstvo člen 1. Da se omogoči čim hitrejše opravljanje izpitov na strokovnih šolah v resoru ministrstva zn industrijo iu rudarstvo, se ukinjajo vse dosedanje omejitve glede rokov. Izpiti vsake vrste se morejo opravljali kadar koli. Cleu 2. Ta uredba stopi v veljavo z razglasom v >Uradncm lisiu<. Ljubljana dne 7. septembra 1945. Minister za industrijo in rudarstvo: Franc Leskošek a. r. 2To izpričevalo je veljavno v smislu čl. 2. uredbe o priznanju in veljavnosti izpričeval in diplom, doseženih v Času okupacije na strokovnih šolah in tečajih iz področja ministrstva za industrijo in rudaretvo z dne 7. septembra 1945, Ur. list št. 245/3-4.< Člen 3. 1. Pogojno so veljavna izpričevala in diplome, izdana na ozemlju federalne Slovenije, ako njih veljavnost prizna posebna za to postavljena komisija. 2. Kdor želi doseči nostrifikacijo svojega izpričevala ali diplome, ga mora predložiti ravnatelju oz. delegatu tistega zavoda, ki je izpričevalo Izdal. 3. O nostrifikaciji izpričeval ali diplom odloča komisija, sestoječa iz 3 članov, katere imenuje za vsak zavod posebej ministrstvo za industrijo in rudarstvo. 4. Nostrifikacija izpričeval ali diplom je odvisna od strokovne vrednosti tistih, ki so izpričevalo izdali, od moralne vrednosti imetnika izpričevala, pri Čemer se mora pri zrelejših dijakih posebno upoštevati njih zadržanje do narodno osvobodilnega gibanja, in od lega, ali so bili pogoj j za šolanje, kot jih je ustvaril okupator in njegovi domači pomagači taki, da se more vendarle pričakovati, da si je imetnik izpričevala pridobil za-tloslno znanje v učni tvarini, Id je predmet izpričevala. 5. Nostrifikacija izpričeval ali diplom se mora brezpogojno odkloniti: a) če so listi, ki so izpričevalo ali diplomo izdali, ocenjevali ali moralj ocenjevati dijake ne po njih znanju marveč po njih ali njihovih staršev ali zakonitih zastopnikov pripadnosti kaki fnšisličnj organizaciji, ali b) če so dijaki izpričevalo ali diplomo prejeli na ta način, da so izrabili svojo ali svojih staršev ali zakonitih zastopnikov pripadnost kaki fašistični organizaciji, ali c) če so dijalti izpričevalo ali diplomo dobili po hitrih ali skrajšanih tečajih. 0. -Nostrifikacija izpričeval ati diplom so mora brezpogojno odkloniti tudi dijakom: a) Id so služili v okupatorskih ali okupatorju hlapčujočih vojaškili formacijah, ali •b) ki so bili voditelji ali propagandisti v okupator* skih ali okupatorju hlapčujočih organizacijah, ali c) Id so bili pobudniki ali propagatorji za izključitev ali siceršnjo preganjanje sošolcev, ki so bili pristaši ali simpatizerji narodno osvobodilnega gibanja. 7. Komisija sme, če ji razmere niso zadostno znane, zahtevati od prosilca za nostrifikacijo izpričevala ali di-rUnn-io predložitev nei rovpih uradnih potrdil, iz katerih pa da sklepati, da proti nostrifikaciji izpričevala ali diplome ni pomislekov. 8. Ako je komisija soglasnega mnenja, da se naj izpričevalo ali diploma nostrificira, vpiše na izpričevalo ali diplomo klavzulo: >To izpričevalo (diploma) se nostrificira v smislu ČL. 8. uredbe o priznanju in veljavnosti izpričeval in diplom, doseženih v času okupacije na strokovnih šolah in tečajih iz področja ministrstva za industrijo in rudarstvo z dne 7. septembra 1945, Ur. list št, 245/84<, ali pa izda novo izpričevalo ali diplomo. Ako je proti nostrifikaciji izpričevala ali diplomo le eden izmed članov komisijo, so zadeva prcdlož’ z navedbo dejanskega stana in obrazloženega oddvojenega mnenja ministrstvu za industrijo in rudarstvo v odločitev. Ako sta vsaj dva člana proti nostrifikaciji izpričevala jn diplome, je nostrifikacija odklonjena. 9. Dijake, ki so navzlic določilom 6. in 6. odstavka tega člena dosegi; nostrifikacijo svojih izpričeval ali diplom, ker komisiji razmere niso bilo znane, mora komisija, kakor hitro izve za okolnosti, ki bi bilo preprečile nostrifikacijo, pozvati, da predlože izpričevala ali diplome radi razveljavljenja nostrifikacijske klavzule na njih ali radi uničenja na novo izdanega izpričevala ali diplome. Če se temu pozivu ne odzovejo v danem rokii) ali'če jih sicer ni mogoče doseči, se razveljavitev nostrifi-kaciiriko klavzule ali preklic na novo izdanega izpričevala ali diplome objavi v Uradnem listu. S preklicem nostritikacijske klavzule ali uničenjem ali preklicom na novo izdanega izpričevala ali diplome postanejo neveljavna vsa poznejša šolska izpričevala dijaka, kateremu se je nostrifikacijskn klavzula preklicala, oz. katerem'1 se je na novo izdano izpričevalo ali diploma uničila «1* razveljavila. Člen 4. 1. Vsa izpričevala ali diplome, izdane v času okupacije nn ozemlju federalne Slovenije, ki niso brezpogojno veljavna (čl. 2.) ali ki so veljavna lo s pogojem nostrifikacije (čl. 3.) in so je njih nostrifikacija odklonila ali se sploh ni zaprosila, so neveljavna; brezpogojno pa so neveljavna izpričevala dijakov, ki niso navedeni v čl. 2., lit. b), in izdana: a) od šol, na katerih učni jezik ni bil slovenski, ali b) od šol, četudi s slovenskim učnim jezikom, v šolskih letih 1943./44. in 1944./45. za III. in IV. letnik drž. tehniških srednjih šol vštevši diplome o opravljenem zavržnem izpitu. 2. Če je le eno izpričevalo dijaka neveljavno ali če je nostrifikacija le enega izpričevala odklonjena, so vsa izpričevala ali diplome dotične.ga dijaka v višjih razredih ali šolah, ki temelje na neveljavnem ali na nenostri-ficiranem izpričevala, neveljavne. Člen 5. Veljavnost izpričeval, lq so jih prejeli med okupacijo slovenski dijaki v neslovenskih prokrajinah zvezne dr. zave Jugoslavije, je odvisna od zakonodaje oz. uredbo-dajo tiste federalne edinice Jugoslavije, na katere ozem. lju je šola, ki je izpričevalo izdala. Če tam takih zakonitih ali uredbenih predpisov ni, odloči o veljavnosti izpričevala za območje federalne Slovenije ministrstvo za industrijo in rudarstvo. Temu ministrstvu se morajo predložiti vsa izpričevala ali diplome iz tega Člena, da vpiše ob danih pogojih v izpričevalo ali diplomo klavzulo o njeni veljavnosti oz. nostrifikaciji ali da sicer izreče neveljavnost ali pogojno veljavnost (potrebnost nostrifikacije) izpričevala ali diplome. . Člen 9. Vse prošnje, vloge in rešitve po tej uredbi so proste vs.eh taks. Člen 10. Kjer govori ta uredba o dijakih, je e tem razumeti tudi dijakinje. Člen ,11. Določbe te uredbe se ne uporabljajo za dijake neslovanskih narodnosti, za katere bo izdana posebna ured. ba. Dokler ta uredba ne izide, odloča v nujnih zadevah teh dijakov ministrstvo za industrijo in rudarstvo. Člen 12. Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listuC. Ljubljana dne 7. septembra 1845. Minister za industrijo in rudarstvo: Franc Leskošek s. r. 246. Uredba o prepovedi šolanja, obiskovanja tečajev in opravljanja izpitov na strokovnih šolah iz področja ministrstva za industrijo in rudarstvo Čbn 1. Dijaki in dijakinje, nad katerimi je bila izrečena kazen izgube državljanskih pravic, izgubč pravico do šolanja, do obiskovanja katerih, koli tečajev in do opravljanja kakršnih koli izpitov za vso dobo trajanja te kazni. Člen 6. Izpričevala ali diplome, izdana od strokovnih šol zunaj ozemlja zvezne države Jugoslavije, so neveljavna. Člen 7. 1. Dijaki, katerih izpričevala alj diplome se ne no-strificirajo ali so sploh neveljavne, opravljajo, kolikor po drugih uredbah od tega niso izključeni, za razrede, o katerih hočejo imeti izpričevala, izpite, pri čemer se morejo koristiti z določbami uredbe o stalnih izpitnih komisijah za strokovno-šolske izpite (Ur. list št. 247/34). 2. Izpit se opravlja iz slovenščine s književnostjo, iz jugoslovanske zgodovine s posebnim ozirom na zgodovino narodno osvobodilnega gibanja in borbe, iz zemljepisna Jugoslavije in iz strokovnih predmetov po učnem načrtu, predpisanem za izpite pred stalnimi izpitnimi komisijami 3. Dijaka dobe po uspešno opravljenem izpitu izpričevalo in se oprava izpita zabeleži tudi na nenostritici-ranem ali neveljavnem izpričevalu ali diplomi. Člen 8. 1. Proti odklonilnim odločbam komisij iz čl. 3. te uredbe je dopustna pritožba na ministrstvo za industrijo in rudarstvo. Pritožbe vložijo dijaki. Iti so dovršili 18. leto starosti, somi, sneer pa njih zakonit; zastopniki v roku 15 dni po obvestitvi o rešitvi prošnje, in sicer pri komisiji, ki je o prošnji sklepala. Proti rešitvi ministrstva za industrijo in rudarstvo ni nadaljnje pritožbe. 2. Proti rešitvam, ki jih je izdalo že na prvi stopnji ministrstvo, m pritožbe. Člen 2. Dijaki in dijakinje, ki so: a) služili v okupatorskih ali okupatorju hlapčujočih vojaških formacijah, ali b) bili voditelji ali propagandisti v okupatorskih ali okupatorju hlapčujočih organizacijah, ali c) bili pobudniki ali propagatorji za izključitev ali siceršnje preganjanje sošolcev, ki so bili pristaši ali simpatizerji narodno osvobodilnega gibanja, izgubč nekvamo eventualni hujši kazni za svoja dejanja pravico do šolanja, obiskovanja katerih koli tečajev in do opravljanja kakršnih koli izpitov za dobo do začetka šolskega leta 1945/47. Ako bi bila doba kazni izgube državljanskih pravic (ČL 1.) krajša kakor v prejšnjem odstavku navedena doba, veljajo predpisi prejšnjega odstavka. Člen 3. Sklepe o ukrepih, ki jih določa ČL 2-, izreče: a) ako gre za rednega dijaka, po javnem zaslišanju sošolcev ter profesorskega razrednega zbora celotni profesorski zbor zavoda; b) ako gre za dijaka, ki hoče napraviti izpit pred stalno izpitno komisijo, profesorski zbor stalno izpitno komisije. Vsi sklepi, najsi bodo dijaku v prid ali v škodo, se morajo predložiti ministrstvu za industrijo in rudarstvo. Člen 4. S pogojem, da so bili vsaj od 15. januarja KMfi dalje vojaki NOV ali POJ ali JA, no spadajo pod določbp 5L 2^ i. i lit. a) uredbo tisti dijaki in dijakinje, ki so bili pri-siljeno mobilizirani v nemško vojsko ali ki so sicer služili v okupatorju hlapčujoči vojaški organizaciji, a razen tega niso ničesar drugega zakrivili. 1 Člen 5. Ta uredba slopi v veljavo z dnem objavo v >Urad-nem listuc. Ljubljana dne 7. septembra ItMo. Minister za industrijo in rudarstvo: Franc Leskošek s. r. 247. Uredba o slnlnih izpitnih komisijah za izpite na strokovnih šolah iz resora ministrstva za industrijo in rudarstvo Člen 1. Da se omogoči delali izpito dijakom, ki so zaradi vojnih razmer izgubili eno ali več šolskih let, in radi izvajanja čl. 7. uredbe o veljavnosti v času okupacijo na strokovnih šolah doseženih izpričeval in diplom (Uradni list šl. 2-15/34), sc osnujejo posebne stalno izpitne komisije, In sicer: a) za borce, aktiviste OF, žrtve fašističnega nasilja in olroke teli oseb in za vse tiste, ki so bili s političnih razlogov odstranjeni iz šole na drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani, na drž. tekstilni šoli v Kranju in na rudarski šoli,v Celju; h) za vso ostale dijake na vseh strokovnih šolah. Predsednik stalno izpitne komišije jc ravnatelj ali delegat zavoda; on izbere tajnika ter člane in izpra-šovalcc, . Člen 2. Pred komisijo so opravljajo izpiti za vse razrede strokovnih šol. V področje stalno izpitne komisije spada tudi a) sprejemanje prijav kandidatov zn izpite; b) odločanje o tem, kateri kandidati naj se pripuste k izpitu, pri čemer se sporni primeri odstopajo v odločitev ministrstvu za industrijo in rudarstvo; c) določanje izpitnih terminov, obveščanje kandidatov o njih; dajanje potrebnih navodil, pojasnil glede snovi in priprave z.a izpite; e) izdajanje izpričeval ali diplom po opravljenih izpitih. Člen 3. Pravico do opravljanja izpitov imajo: a) vsi tisti učenci, ki so zaradi vojnih razmer izgubili eno alj več šolskih let; b) Usti, ki hočejo napraviti izpit v smislu čl. 7. uredbe ministrstva za industrijo in rudarstvo o veljavnosti v času okupacijo na strokovnib šolali doseženih izpričeval in diplom. Pravice do opravljanja izpitov nimajo tisti, katerim se la pravica odvzame po uredbi ministrstva za industrijo $n rudarstvo o prepovedi šolanja, obiskovanja tečajev in opravljanja izpitov (Uradni list št. 246/34), 0 pripustitvi kandidatov k izpitom odloča stalna iz-pitna komisija razen v primerih, kjer gre za prestop z zavodov na teritoriju v predvojnem inozemstvu. To pri- mere predloži stalna izpitna komisija ministrstvu za industrijo in rudarstvo v odločitev, prav tako tudi primere, ko gre za izpit ob prestopu s strokovne šole enega tipa na drugega. Morebitne prošnje za izpite ob prestopu s strokovne šole brez pravico javnosti oziroma z dvom-Ijivo pravico javnosti je treba odstopiti ministrstvu za industrijo in rudarstvo. Pri izpitu čez prvi razred kandidat ne sme biti mlajši od dovršenih 15 let. Navzgor ni starostno moje. Kandidat no more s temi izpiti doseči višjega raz-roda, kakor bi ga dosegel, če bi bil v vojnem Času redno obiskoval šolo. Člen 4. Kandidati se prijavijo za izpite stalni izpitni komi-siji v kraju, kjer nameravajo delati izpit. Prijavo morajo vsebovati naslednje podatke: ime in priimek kandidata; rojstni dan, (nesoč, leto in kraj; ime očeta; ime matere; domovinsko občino; sedanje bivališče; kdaj, kje in s kakšnim uspehom je dovršil zadnji razred; kateri jo zadnji razred, M ga je obiskoval (kdaj in kje), a no dokončal in zakaj ne; s Čim je bil zaposlen od časa, ko jo prenehal s šolanjem, vse do časa prijave; ali je že opravljal kak izpit v lotu 1943./44. ali 1044./45.; čez, kateri razred želi delati Izpit; podpis kandidata; podpis očeta, matere, varuha ali redmka (ako je kandidat mlajši od 16 let). Prijavi priloži izjavo, zakaj je prekinil študijo in zadnje šolsko izpričevalo. Ce toga nima, morata njegov podatek o dokončanem razredu in podatek, zakaj jo prekinil študije, overiti dve verodostojni priči pod prijavo z naslednjo klavzulo: 1. priča: (ime in priimek; 2. priča: (isti podatki) poklic v mirni dobi; sedanji poklic in zaposlitev, ter kraj zaposlitve) pričala s svojim podpisom, da osebno poznala kandidata in jamčita zn resničnost njegovih podatkov, ki se tičejo dokončanja ____________ razreda (vrste Šolo) .......... ter vzroka, zakaj je prenehal s študijem. Podpis prve priče: Podpis druge priče: Če ima kandidat kako izpričevalo nedovršenega razreda, overita pridi na;isti način izjavo, zakaj je prekinil študijo, a zaduji odstavek pred podpisom prič naj se za besedilom »ki se tičejo« nadaljuje: »vzroka, zakaj je prekinil študij«. Delegat preveri resničnost kandidatove prijave po informacijah, ki jih dobi od pristojne dijakovo Sole. Po bivališču kandidata pristojni krajevni (mesim, rajonski) odbor OF naj napiše na kandidatovo prijavo: a) svoje mnenje o zadržanju kandidata v narodno osvobodilni borbi; b) izjavo, da kandidatu ni-bila odvzela pravica do opravljanja izpitov. Nato odpremi pristojni odbor OF prijavo im naslov stalne izpitno komisije. i l Člen 5. Kandidat more v istem tečajnem roku delati izpit samo čez en razred, le kadar dela prvič izpit pred stalno izpitno komisijo, sme delati izpit čez dva razreda. Med izpiti za posamezne razrede morata preteči najmanj dva meseca. Člen 6. Ako se že po opravljenem izpitu ugotovi neresničnost kandidatovih podatkov in da je kandidat za to vedel oziroma se tega moral zavedati, ali če se ugotovi, da ni imel pravice do opravljanja izpitov, se izpit in vsi pozneje opravljeni izpiti razveljavijo, kandidat pa izgubi za 1 leto od dneva razveljavitve izpita pravico do oprav. Ijanja izpitov in do rednega šolanja. Člen 7. Izpiti se opravljajo po posebnem načrtu, ki ga predpiše in razpošlje šolskim zavodom ministrstvo za industrijo in rudarstvo. Pismeni izpit se opravlja iz slovenskega jezika, matematike in strokovnih predmetov. Pismene izdelke oceni predmetni učitelj. Ta ee podpiše, enako še en član komisije z izjavo, da soglaša. Če ne soglaša, odloči o oceni izpitni odbor z večino glasov. Kandidat je oproščen ustnega izpita iz predmetov, iz katerih je dobil pri pismenem izpitu pozitivno oceno. Ustni izpit opravlja kandidat iz vsakega posameznega predmeta posebej pred izpitnim odborom, ki sestoji iz treh članov stalne izpilne komisije; eden od teh je predsednik, drugi izpraševalec, tretji pa stalni član. Izpitne odbore sestavi predsednik stalne izpitna komisije v sporazumu s člani komisije. Po poročilu izpitnega odbora vpiše tajnik uspeh izpita v zapisnik. Ustni izpit iz vsakega posameznega predmeta traja najmanj 15 minut. Člen 8. Kandidat je izpit napravil, če ima pozitivno oceno tz vseh predmetov. Kandidat, ki dobi negativno oceno iz enega predmeta, more delati popravni izpit po preteku vsaj enega meseca. Kandidat, ki pokaže pri izpitu negativen uspeh iz dveh ali več predmetov, ponavlja celotni izpit po preteku vsaj dveh mesecev. Kandidat, ki pri popravnem izpitu ali pri ponavljanem celotnem izpitu tudi le iz enega predmeta po-kaže negativen uspeh, ne more delati nobenega izpita prej ko po preteku enega leta. Člen 9. Proti sklepu stalne izpitne komisije, da ne pripusti kandidata k izpitu, jti dovoljena pritožba na ministrstvo za industrijo in rudarstvo, ki se vlaga pri stalni izpitni komisiji, katera doda pritožbi svoje mnenje. Proti delu in sklepu izpitnega odbora pri izpitih je dovoljena pritožba na stalno izpitno komisijo v roku 15 dni po končanem izpitu. Člen 10. 01)1 iim izpitnih izpričeval ali diplom, ki jih po uspešno ali neuspešno prestanem izpitu izdaja stalna izpitna komisija, predpiše ministrstvo za industrijo in rudarstvo. Izpričevala ali diplome podpišejo: predsednik ali v njegovi odsotnosti namestnik, tajnik in vsi izpraševalci. Člen 11. Tajniške in pisarniške posle pri izpitni komisiji opravlja tajnik, ki vodi tudi zapisnik'o Izpitih. Arhiv komisije hrani zavod, na katerem ima komisija svoj sedež. Komisija uporablja žig zavoda, na katerem ima svoj sedež, napiše pa pod žig: Stalna izpitna komisija. Zapisnik izpitne komisije o izpitih podpišejo: predsednik ali v njegovi odsotnosti njegov namestnik, vsi člani izpitnega odbora in tajnik. Člen 12. Vsaka stalna izpitna komisija je administrativno podrejena ravnateljstvu zavoda, na katerem ima svoj sedež. To ravnateljstvo poroča do vsakega 15. v mesecu o delu izpitne komisije v preteklem poslovnem mesecu ministrstvu za industrijo in rudarstvo. Člen 18. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v »Urad-nem listu<. Ljubljana dne 7. septembra 1945. Minister za industrijo in rudarstvo: Franc Leskošek s. r. 243. Uredba o začasni odpravi završnih izpitov na strokovnih šolah iz resora ministrstva za industrijo in rudarstvo V skladu s sklepom Predsedstva SNOS-a z dne 14. januarja 1945 št. 61/45 o začasni odpravi nižjega in višjega tečajnega izpita se odreja: Člen 1- V šolskem letu 1944./45. ter pri izpitih, ki se bodo opravljali med šolskim letom 1940./46., se odpravlja za. vršni izpit na strokovnih šolali. Člen 2. Na izpričevalo, veljavno v smislu člena 2. ali nositi-ficirano v smislu člena 3. uredbe ministrstva za industrijo in rudarstvo o veljavnosti v času okupacije n* strokovnih šolah doseženih izpričeval in diplom, katerih imetniki niso napravili završnega izpita, sc napiše ki a v. zula o dokončanem zadnjem razredu strokovne šole: »Izpričevalo nadomešča izpričevalo o uspešno opravljenem završnem izpitu. (Po uredbi ministrstva za industrijo in rudarstvo z dne 7. septembra 1945, Ur, list št. 248/34.) < Člen 3. Klavzulo, navedeno v prejšnjem členu, vpišejo slalne izpitne komisije tudi na izpričevala, ki jih dobijo dijaki o prestanem izpitu zadnjega razreda strokovne šole po členu 7. uredbe ministrstva za industrijo in rudarstvo o veljavnosti v času okupacije na strokovnih šolah doseže, nih izpričeval in diplom. Člen 4. Klavaula v smislu člena 2. se vpiše tudi na vsa Izpričevala, pridobljena za zadnji razred strokovnih Šol, e čimer se dijaki opraščajo završnih Izpitov. Člen E. Klavzulo po Členu 2. in 4. vpiše na izpričevala ravnateljstvo zavoda, ki je izpričevala izdalo. Člen G. Ta uredba stopi v veljavo z objavo v »Uradnem 8stuc. Ljubljana dne 7. septembra 1945. Minister za Industrijo in rudarstvo: Franc Leskošek s. r. 249. Uredba ministrstva zn industrijo in rudarstvo o zgoščenem pouku na drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani Člen 1. Da se omogoči dijakom, ki so bili zaradi vojnih razmer kakor koli oškodovani, in imajo potrebno moralno kvalifikacijo, v skrajšanem roku končati strokovni pouk, se otvori nn drž. tehniški srednji šoti (na nrhltektno-gradbenem, strojnem in elektrotehniškem oddelku) v šolskih letih 1946./4G. in 194G./47. namesto posameznih letnikov dvajseltedeuski zgoščeni pouk. Člen 2. V šolskem lelu 1945./46. bodo otvorjeni val štirje letniki z zgoščenim poukom. Pouk se prične s I. In III. letnikom in se po zaključitvi teh nadaljuje v II. in IV. letniku. Zgoščeni pouk v vsakem letniku traja 20 tednov ali 900 etektivni učnih ur. V šolskem letu 194G./47. bosta otvorjena III. In IV. letnik z 20 tedenskim zgoščenim poukom za dijake, ki so uspešno končali zgoščeni pouk v II. letniku v šolskem letu 1946./40. Pouk se prične s III. letnikom. Zgoščeni pouk v III. In IV. letniku v šolskem letu KMG./47. lahko obiskujejo tudi vsi tisti dijaki, Id iz kakršnih kolt zadržkov niso mogli v šolskem letu 1945./4G. poaečati ali uspešno dokončati povika v III. in IV. letniku. i Člen 8. Pravico do skrajšanega pouka imajo vsi dijaki v smislu člena 1. te uredbe katere koli jugoslovanske narodnosti, In sicer: a) bivši dijaki drž. tehniške srednje Šole v Ljubljani in drž. tehniških srednjih Šol v predaprilski Jugo-olnviji, b) dijaki, ki so obiskovali ali dokončali delovodske nli mojstrske šole na drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani, c) dijaki, ki so obiskovali ali dokončali pod a) in b) navedono nnologno šolo z nemškim učnim jezikom, č) dijaki, ki so obiskovali ali dokončali pod a) in b) navedena analogno šolo z nemškim učnim jezikom, dl dijaki, ki so imeli izpolnjene pogoje za vpis v B. letnik. Člen 4. Dijaki, ki hočejo posečati zgoščeni pouk v Šolskem letu 1946./4G., morajo v koledarskem letu 1945. dovršiti IG let in tisti, Id hočejo v šolskem letu 194G./47. posečuli zgoščeni pouk, v koledarskem letu 1946. 17 let. Navzgor ni starostne meje. Člen D. Za razvrstitev dijakov po njihovem znanju v posamezne letnike, se otvoritn za šolsko leto 1945.A1G. dva preizkusna tečaja, in sicer: a) za I. in II. letnik dvotedenski preizkusni tečaj in b) za III. in IV. letnik tritedenski preizkusni točaj. Dijak konča preizkusni tečaj z izpitom pred komisijo, ki jo sestavlja učiteljski zbor, ki poučuje v tečaju. Načeluje mu direktor šole. Proti odločbi izpitne komisijo ni pritožbe. Člen 6. Uspeh preizkušnje se vpiše v poseben zapisnik; ra Izpričevalo, ki je tvorilo osnovo za pripustitev dijaka v preizkusni tečaj, pa klavzula: >To Izpričevalo je veljavno za vpis dijaka v L (1L, III., IV.) letnik drž. tehniške srednje Šole v Ljubljani v šolskem letu 194G./4G. (1940./47.) z dvajsettedenskim zgoščenim poukom.< direktor. Člen 7. 1. Dijaki, ki so no podvržejo preizkušnji v členu 5. navedenih tečajev, ne morejo obiskovati letnikov z zgoščenim dvajselledenskim poukom, 2. Dijaki, ki preizkušnje za zgoščeni pouk no končajo, z uspohom, se napotijo v redni celoletni pouk vzi-roma se smejo koristiti z uredbo o stalnih izpitnih komisijah za izpite na strokovnih šolali iz 'resora ministrstva za Industrijo tn rudarstvo z dne 7. septembra 1915, Ur. list št. 247/34. 3. Dijaki, ki ne končajo z uspehom I. letnika z zgoščenim poukom, se napotijo že v šolskem letu 1945./4G. v redni celoletni I. letnik. 4. Dijaki, ki ne kojičajo z uspehom II. letnika z zgo-Ščenim poukom v Šolskem letu 1946./40., se napotijo v redni celoletni II. letnik v šolskem letu 194G./47. 5. Dijaki, ki ne končajo z uspehom III. ali IV. letnika z zgoščenim poukom v Šolskem letu 1945./46., ponavljajo v smislu člena 2., odst. 3., IH. in IV. letnik z zgoščenim poukom v šolskem letu 194G./47. Ako tudi v tem letu ne končajo z uspehom IV. letuika, se napotijo v šolskem letu 1947./48. v redni potile. Člen 8. Ob zaključku vsakega letnika z zgoščenim poukom prejme dijak letno Izpričevalo, ki jo opremljeno a klavzulo: »To izpričevalo je izdano na osnovi uredbe o zgo-ščenem pouku na drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani ministrstva zn industrijo In rudarstvo z dno 7. septem-bra 1945, Ur. list št. 249/34.< Člen 9. Dijaki, ki z uspehom končajo zgoščeni pouk IV. letnika, so oproščeni od završnoga izpita. Na izpričevalo o končanem IV, letniku se napiše klavzula: »Izpričevalo nadomešča Izpričevalo o uspešno opravljenem završnem izpitu po uredbi p začasni odpravi završnih izpitov na etrokovnih šolah iz resora ministrstva za industrijo in rudarstvo z dne 7. septembra 1945, Ur. list 5t. 248/34.< Člen 10. Ta uredba stopi v veljavo z objavo v »Uradnem jistu<. Ljubljana dne 7. septembra 1945. Minister za industrijo in rudarstvo: Frane Leskošek e. r. 250. Odločba o cenah premogu Vene premogu se določajo takole: I. Črni premog: kosoveo kocke oreh zdrob prah 1060 din / tona 965 „ Z. „ 830 „ Z „ 790 „ Z „ 300 „ Z „ Te cene veljajo za rudnike Orle, Stranice. II. Rjavi premog — L skupina: kosovec 722 din / tona kockovec 688 „ Z „ orehovee 557 „ Z „ grahovec 504 „ / „ zdrob 425 „ / „ prah 250 „ / „ Te cene veljajo.za rudnike Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Rajhenburg, Zabukovca, Liboje. Za Rajhenburg stane premog od 0 do 30 mm 394 din tona. IH. Rjavi premog — II. skupina: kosovec 722 din / tona kockovec 656 „ / „ orehovee 530 „ Z „ grahovec 480 „ Z „ zdrob 405 „ Z „ prah 250 „ Z „ Te cene veljajo za rudnik Pečovnik. IV. Ligniti — I. skupina: , kosoveo 430 din / tona oreh ' 340 „ / „ zdrob 130 „ / „ Te cene veljajo za rudnike Kočevje, Kanižarica, Kiju. uarovci, ljutomerski okraj, Velenje. V. Ligniti — IL skupina: kosovec 390 din / tona oreh 260 „ Z „ zdrob 100 „ / „ Te cene veljajo za rudnike Globoko, Otočec. Člen 2. Vse cene veljajo za 1 tono premoga franko vagon nakladalna postaja rudnika, oz. franko nakladalno mesto na rudniku, če rudnik ni zvezan z državnim železniškim omrežjem. V tem primem sme dotični rudnik za prevoz od rudnika do najbližje nakladalne postaje državnih železnic računati posebej stvarne prevozne stroške, katerih višino določi sporazumno s podjetjem okrožni NO odbor. Člen 3. V prednjih cenah ni zaračunan skupni davek na poslovni promet, takse na račune in državne takse, samo-upravne pristojbine ter stroški za tovorni list in. za dostavo računa, ki se posebej računajo. Č len 4. Cene, odrejeno s to odločbo, veljajo od. 1. septembra 1945 dalje do preklica. S tem oo razveljavljene cene v odločbi e dne 4. av* gusta 1945, Ur. 1. 172/23. Člen 6. Prekoračenje teh cen je kaznivo glede na ČL L t. 2. zakona o pobijanju nedopustne "špekulacije in gospodarske sabotaže po členu 4. tega zakona. Ljubljana dne 4. septembra 1945. Minister za industrijo In rudarstvo; Leskošek Franc s. r. Občeveljavne odredbe in razglasi raznih oblastev, zavodov in ustanov 251. Po predpisu 8. odstavka člena 3. zakona o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino objavlja Federalna vdlivna komisija za Slovenijo naslednji odlok L Po odst. 4. člena 3. zakona o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino se od Zvezne volivne komisije določeno število 29 poslancev, ki jih bo volila federalna Slovenija v Zvezno skupščino, razdeli po 5. odst. Člena 3. cit. zakona, upoštevaje zadnji popis prebivalstva iz leta 1931. tako, da bo volilo: 1. okrožno mesto Ljubljana s 107.000 prebivalci 3 poslance; 2. celjsko okrožje z 230.889 prebivalci 6 poslancev; 3. ljubljansko okrožje z 242.336 prebivalci 6 po-slance v; 4. mariborsko okrožje s 370.712 prebivalci 9 po. slancev; 6. novomeško okrožje s 194.545 prebivalci 5 po-slancev. Ozemlje vsakega teh volivnih okrožij se sklada z ozemljem upravnega okrožja, kakor -je to ozemlje dolo. čeno v zakonu o upravni razdelitvi federalne Slovenije z dne 6. septembra 1945 (Ur. list št. 231/33). II. a) Voltvno okrožje okrožno mesto Ljubljana, ki ima voliti 3 poslance, se v smislu 6. odst. Člena 3. zakona o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino s spojitvijo mestnih četrti razdela v naslednje 3 volivne okraje: 1. votivni okraj obsega mestne četrti Center, Rakovnik in Vič; 2. votivni okraj obsega mestne četrti Bežigrad, šiška. Št. Vid in Ježica; 3. votivni okraj obsega mestne četrti Tabor. Moste in Polje, b) V celjskem votivnem okrožju se po predpisu zadnjega stavka 6. odst. člena 3. zakona o volitvah na. rodnih poslancev za ustavotvorno skupščino spoji okraj Celjo-meslo z okrajem Celje-okolica, tako da ima to voli vno okrožje naslednje.volivne okraje: 1. volivni okraj Celje, aesloječ iz okrajev Celje-me. elo in Celje-okolica, s sedežem okrajne komisije v Celju; 2. volivni okraj Gornji grad; 8. volivni okraj Slovenske Konjice; 4. volivni okra' Šmarje pri Jelšah; 5 volivni okraj Šoštanj; 6. volivni okraj Trbovlje. c) V ljubljanskem volivnem okrožju se po predpisu 6. odst. člena 3. zakona o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino spojita okraja Kranj in Škofja Loka v en volivni okraj, tako da ima lo volivno okrožje naslednje volivne okraje: J. volivni okraj Grosuplje; 2. volivni okraj Jesenice; 3. volivni okraj Kamnik; 4. volivni okraj Kranj-Škofja Loka, sestoječ iz okrajev Kranj in Škofja Loka, s sedežem okrajne volivne komisije v Kranju; 5. volivni okraj Ljubljana-okolica; 6. volivni okraj Rakek., Č) V mariborskem volivnem okrožju so naslednji volivni okraji: 1. volivni okraj Dravograd; 2. volivni okraj Lendava; 8. volivni okraj Ljutomer; 4. volivni okraj Maribor-desai breg; 5. volivni okraj Mnribor-levi breg; ti. volivni okraj Mnribor-mcsio; 7. volivni okraj Murska Sobota; 8. volivni okraj Ptuj; ti. volivni okraj Radgona. d) V novomeškem volivnem okrožju so naslednji volivni okraji: 1. volivni okraj Črnomelj; 2. volivni okraj Kočevje; 3. volivni okraj Krško; 4. volivni okraj Novo mesto; 5. volivni okraj Trebnje. Ozemlje vsakega volivnega okraja se sklada, kolikor lo ni spredaj (pod lit. b) t. t. m lit. c) t. 4.) drugače odrejeno, z ozemljem upravnega okraja, kakor je to ozemlje določeno po zakonu o upravni razdelitvi federalne Slovenije z dne G, septembra 1945 (Ur. list štev. 231/33). Ljubljana dne 7. septembra 1945. Za Federalno volivno komisijo Slovenije: Tajnik: Predsednik: Dr. Ivan Mak s. r. Žigon Alojzij s. r. 262. Postavitev okrajnih volivnih komisij zu volivne okvajo glavnega mesta Ljubljane V smislu čl. 3. odst. G. zak. o volitvah narodnih poslancev tvori volivno okrožje glavnega mesta Ljubljane tri volivne okraje: I. volivni okraj obsega mestno četiii Center, Vič, Rakovnik; H. volivni okraj obsega mestne četrti Bežigrad, Ježica, Šiška, Št. Vid; III. volivni okraj obsega mestne četrti Tabor, Moste, Polje. Na sporazumni predlog mestnih četrti N00, ki sestavljajo posamezne volivne okraje in izvršnega narodno osvobodilnega odbora glavnega mesta Ljubljane se po-stavijo v smislu čl. 11. v zvezi s čl. 3., odst. 6. zak. o volitvah narodnih poslancev naslednje volivne komisije: zn I. volivni okraj (Center, Vič, Rakovnik); predsednik: Dolžun Branko, sodnik, Lipičeva 1, tajnik: Čampa Adolf, mizar, Vič, član: Kreulzer Pavel, knjigovodja, Rakovnik; namestnik predsednilm: Bergant Jelka, akademičar-ka, Center, namestnik tajnika; Vreg Helena, gospodinja, Vič, namestnik člana: Buli Karel, slugu, Rakovnik, za II. volivni okraj (Bežigrad, Ježica, Šiška, št. Vid); predsednik: Sladič Franc, jurist, Bežigrad, tajnik: Caroemik Franc, učitelj, Ježica, . član: Verbič Franc, mizar, Št. Vid; namestnik predsednika: Kumar Emilija, kmetica, Ježica, - ■ namestnik tajnika: Gradišnik Milan, tvliuik, šiška, namestnik člana: Bavcon Maks, uradnik, Bežigrad; za III. volivni okrifj (Tabor, Moste, Polje): predsednik: Javoršek Karol, sodnik, Kettejeva 2, tajnik: Polak Hinko, mesar, Tabor, član: dr. Gregorčič Rihard, zdravnik. Polje; namestnik predsednika: Krcnčič Ivan, trgovec, Moste, namestnik tajnika: Jezeršek Ludvik, uradnik, Moste, namestnik člana: Trtnik Meri, gospodinja, Polje; Ljubljana dne 8. septembra 1945. Mestna volivna komisija za glavno mesto Ljubljano: Tajnik: Predsednik: Škulj Hola Muc Viljem Popravek. V zakonu o podeljevanju amnestije in pomilostitve za dejanja, kazniva po zakonih federalne Slovenije, objavljenem v Uradnem listu z dne 25. avgusta 1945, štev. 208/29, se mora glasiti druga vrsta uvodnega besedila zakona kakor sledi: »pomilostitve od 5. julija 1945, Ur. list DFJ, št. 422/47...< ■•♦'e Izilojala; Predsedstvo SNOS in Nai-odua vlada Slovenije v Ljubljani. Urednik: Pohar Robert; tisk in založim; tiskarna Merkur - otm v l.juhljunl, — Izhaja venko sredo In soboto Naročnina: mesočno: din 2-1.—. četrtletno; din 70.- polletno: din 135,—, colololno; din 2G0.—. Posamezna čtcvtlkn: prva pola din 2.50, vwku midiiljnjn začel* pola din 2,—, — UiMdničlvo m upravnlStvo; Ljubljana, Qrej{or6ičeva ul, 23. Tel, Št, 25-62. URADNI LIST SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE letnik I/II. Priloga k 84. kosu z dne 12. septembra 1945. Številka 20. Sodna oblastva Trgovinski register Spremembe in dodatki: 81. Sedež: Celje-Zavodna. Dan vpisa: 6. september 1.015. Besedilo: Oberbauer & Co. Obratni predmet: Tovarna gumijastih izdelkov. Oblika družbe: Javna trgovska družba od 17. januarja 1941. Družbeniki: Oberbauer Paul, trgovec, Wien I, Sterngasse, Kleinert Rubber, trgovec, Ncwyork. Na podlagi dekreta ministrstva za industrijo in rudarstvo z dne 14. junija t945, zap. štev. 574/T, se vpiše delegat Prano Videnšek iz Celja. Firma se podpisuje odslej tako, da Podpiše delegat Franc Videnšek svoje jfiie pod žigom sedanjega tvrdkinega jBiena, Oberbauer & Co., tovarna gumi-jastih izdelkov, Celje, s pristavkom: de-tegat ministrstva za industrijo in rudar-stvo. Delegat ministrstva za pravosodje pri °krožnem kot trgovin, sodišču v Celju dne 6. septembra 1945. Rg A III 274. sa. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 3. septembra 1945. , Besedilo: Tekstilna tvornica Hutter ^ Pocho v Mariboru. ' Besedilo firme odslej: L Hutter in drug, Prva domača tvornica kiotov in 8l*kov, tvornica hlačevine in prva do-tvornica sukanca, Maribor. Izbrišeta se osebno jamčeči dnižnb-^ci: Elizabeta Hutter, industrialcev n ^Proga, Maribor in Terezija Por.he, in-dustrialćeva soproga, Maribor. '^rgijee dolžnosti predsednika okrožnega bot trgovinskega sodišča v Mariboru dne 3. septembra 1945. D — Rg A 5/21. 83. * Sedež: Maribor, Dan vpisa: 30. avgusta 1945. Besedilo: Ivan Karbeutz. Na podlagi začasne odredbe ministra 5a industrijo in rudarstvo v Ljubljani 1 dne 14. avgusta 1945, Pera 1779/45, se Postavlja vse premično in nepremično 1r0etje lastniku tvrdke I. Karbeutz, I. Karbeutza, ki je v Mariboru ali kjer koli na območju Slovenije, pod začasno državno upravo. Za začasnega upravitelja vsemu temu premičnemu in nepremičnemu imetju se postavlja tov. K raj š ek Janko, grafik pri Mariborski tiskarni v Mariboru. Vršilec dolžnosti predsednika okrožnega sodišča v Mariboru dne 30. avgusta 1945. D — Rg A 89/4. Razna oblastva Štev. 11185/11-45. 663 Objava. Z dnem 10. septembra 1915 so izloči kraj Žažar iz okoliša pošte Vrhnika in priključi okolišu pošte Horjul. Ljubljana 3. septembra 1945. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani. * Slev. 326/45. 682 Objava. Proglaša se za neveljavno potrdilo o prijavi, izdano od okrajne NM Slovenj Gradec pod štev. 2586 od 2. julija 1945 na ime Vrhnjak Amalija, Vrhe 58. Okrajna NM Slovenj Gradec St. 736/45. * 692 Razpis. Rektorat univerzo v Ljubljani razpisuje mesto asistenta v geografskem institutu v Ljubljani. Prošnje, opremljene po predpisih § 3. uradniškega zakona, je vložiti najkasneje do 25. septembra 1945 na rektoratu univerzo v Ljubljani. Rektorat univerze v Ljubljani dne 10. septembra 1946. Rektor: Kos s. r. Razno 677 Poziv upnikom. Delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo pri tvrdki Avgust Ehrlich, tekstilne tovarne, komanditna družba, Maribor, poziva vse tiste, ki imajo kakršne koli terjatve ali dolgove proti imenovani tvrdki, da te v roku štirinajstih dni po objavi prijavijo delegatu z vsemi dolcaziinimi listinami. Delegat ministrstia za industrijo in rudarstvo Narodno vlade Slovenije 674 Poziv upnikom. Delegat, ministrstva za trgovino in preskrbo pri tvrdkah >Elektroindustri-ja«, d. d. v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13 in Bratje Heinrihar, lesna trgovina v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13, poziva vse upnike in dolžnike gornjih tvrdk, da nrijavijo in dokažejo svoje terjatve oziroma dolgove proti njim do 30. septembra 1945. Neprijavljene pravice se bodo po gornjem roku štele za ugasle. Delegat Rumpol Emil Izgubljene listine Ukradeni sta mi bili osebna izkaznica, izdana od komande narodne milica v Ljubljani in kolesarska knjižica na ime Anžič Marija iz Ljubljane. Proglašam jih za neveljavni. 670 Anžič Marija Izgubila sem izpričevalo V. a razreda II. ženske realne gimnazije v Ljubljani za leto 1942./43. na ime Bahovec Lea iz Ljubljane. Proglašam ga zn neveljavno. 696 Bahovec Lea Izgubil sem izpričevalo II. b razreda II. moške realne gimnazije v Ljubljani za leto 1942. na ime Bardovfer Anton iz Grosuplja. Proglašam ga za neveljavno. 678 Bardorlcr Anton Izgubil sem objavo štaba za repatriacijo vojnih ujetnikov in internirancev št. 44 na ime Berger Karl iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 660 Berger Karl Odvzeta mi je bila začasna železniška, izkaznica št. 117929, izdana 4. junija 1945 od dir. drž. železnic v Ljubljani na ime Bertoncelj Friderik iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 662 Bertoncelj Friderik Izgubila sem nakaznico za kurivo serija B št. 2047, izdano od mestnega gospodarskega sveta v Ljubljani na ime Cerkvenik Josipina iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 688 Cerkvenik Josipina Ukradena mi je bila nova osebna izkaznica, izdana od komande narodne milice v Ljubljani na ime Erklavee Albin iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 6S4 Krldavoc Albin Odvzet mi jo bil indeks medicinsko fakultete univerze v Ljubljani iz 1.1040. na ime Oomzi Sonja. Proglašam ga za neveljavnega. 672 Gomzi Sonja Ukradena mi je bila nova osebna izkaznica, izdana od Komande narodne inLice v Ljubljani na ime Hrovatin Edvard iz Ljubljane. Proglaša/n jo za neveljavno. 697 Hrovatin Edvard Ukradena mi je bila železničarska legitimacija št. 131376, izdana 4. junija 1945 od dir. drž. železnic v Ljubljani na ime Jerina Avgust iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 667 Jerina Avgust Ukradena mi je bila nova osebna izkaznica, i/jdnna od Komande narodne milice v Ljubljani na ime Kocjančič Ivana iz Zaloga 94. Proglašam jo za neveljavno. 693 Kocjančič Ivana Izgubil sem maturitetno izpričevalo IV. drž. realne gimnazije v Ljubljani iz 1.1941. na'ime Kovačič Julij iz Vojnika pri Celju. Proglašam ga za neveljavno, 683 Kovačič Julij Izgubil sem nakaznico za kurivo serija C št. 11832, izdano od mestnega gospodarskega sveta v Ljubljani na ime Lipec Evstahij iz Ljubljane, Proglašam jo za neveljavno. 669 Lipce Evstahij Izgubila sem novo osebno izkaznico, izdano od komande narodne milice v Ljubljani na ime Marn Iva iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 687 Marn Iva Izgubila sem maturitetno izpričevalo TI. ženske realne gimnazije v Ljubljani za 1.1943. na ime Mtiller Vanda iz Straže, Proglašam ga za neveljavno. 685 Mtiller Vanda Izgubil sem izpričevalo 2. razreda 4. realne gimnazije za leto 1944./45. na ime Močnik Janez iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. 691 Močnik Janez Izgubila sem železniško »objavo« št. 118704 z dne 4. junija 1945, izdano od dir. drž. železnic v Ljubljani kot izkaznico za zaposlitev v svojstvu delavke na glavnem kolodvoru v Ljubljani na ime Pečnik Elizabeta iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. 671 Pečnik Elizabeta » ----- Tr/ntbil sem novo osebno Izkaznico, izdano od Komande narodne milico v Ljubljani na ime Preinfalk Anton iz Ljubljano. Proglašam jo za neveljavno. 689 Preinfalk Anton Izgubila sem novo osebno izkaznico, izdano od Komande narodne milice v Ljubljani t ime Rahne Ana iz Zaloga 1. Proglašam jo za neveljavno. 695 Rahne Ana Izgubil sem indeks medicinske fakultete .univerze v Ljubljani na ime Rebec Alojz. Proglašam ga za neveljavnega. 686 Rebec Alojz Izgubil sem oziroma sta mi bili ukradeni: objava štaba za repatriacijo in legitimacija ameriških oblasti za internirance na ime Rijavec Vladimir iz Ljubljano. Oboje proglašam za neveljavno. 658 Rijavec Vladimir Ukradena mi je bila začasna osebna izkaznica, glaseča so na Rutar Alojz, roj, 20. junija 1903, izdana od krajevnega N00 v Tržišču pod št. 37 in jo proglašam za neveljavno. 681 Rutar Alojz Izgubila sem izpričevalo VI. a razreda II. ženske realne gimnazije v Ljubljani za 1.1914./45. na Ime Savinšek Bogomila iz Kamnika. Proglašam ga zn neveljavno. 668 Savinšek Bogomila >2 Izgubila sem novo osebno izkaznico, izdano od komande narodne milice v Ljubljani na ime Sever Julijana iz Ljub. Jjane. Proglašam jo za neveljavno. 673 Sever Julijana Izgubil sem novo osebno izkaznico, i izdano od komande narodne milice v ! Ljubljani na ime Slivarič Dragomil iz j Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. ! 075 Slivarič Dragomil j Izgubil sem nakaznico za kurivo sc- ■ rija C št. 20086, izdano od mestnega i gospodarskega sveta v Ljubljani na ime ; Sterle Andrej iz Ljubljane. Proglašam j jo za neveljavno. 661 Sterle Andrej Izgubil rem novo osebno izkaznico, izdapo od Komande narodne milice v j Ljubljani in prometno knjižico za kolo , (evid. št. tablice 2—13364—1), oboje na i ime Sterle Rudolf iz Ljubljane. Pregla- ; šam ju za neveljavni. 698 Sterle Rudolf Izgubila sem izpričevalo VII. a razreda drž. klasične gimnazije v Ljubljani za 1.1943./44. na ime Čukljo Milena i/' Ljubljane, Proglašam ga za neveljavno. 664 Čuklje Milena Izgubila sem izpričevali zn 2. in 3. letnik Trgovske akademijo v Ljubljani, glf' 1 seči so na ime Tršar Veronika iz Logatca. Proglašam jih za neveljavni. 680 Tršar Veronika Izgubila sem osebno izkaznico štev. 8143/45 na ime Turk Jožica iz Noveg3 mesta. Proglašam jo za neveljavno. 065 Turk Jožica Ukradena mi je bila nova osebna kaznicn, izdana od Komande narodu0 milice v Ljubljani na ime Vidrih Kristina iz Ljubljane. Proglašam jo za nev°‘ ! I javno. 690 Vidrih Kristina Izgubil sem izpričevalo I. b razred3 II. drž. realne gimnazije v Ljubi)331 (Rakovnik) za 1. 1941./42. na ime Zadnikar Franc iz Ljubljane. Proglašam za neveljavno. 694 Sadnikar Franc Urednik: Pohar Robort; tisk Ln založba: tiskarna Merkur — oba v Ljubljani. k štev. 34 ..Drndnega lista POSEBNA PRILOGA Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in Narodne vlnde Slovenije** z dne 12. septembra 1945 Ponatis . iz. osrednjega „Uradnega Usta Demokratične federativne Jugoslavije" št. 62 in 63. s cBKie 2fl. av^tLaslai 1043. 588. Na podlagi člena 4. zakona o razširitvi veljavnosti zakona o izplačevanju potrdil, izdanih ob zamenjavi okupacijskih bankovcev ter o razpolaganju s terjatvami na vezanih računih z dne 7. junija 1945 na območju Bosne ju Hercegovine, Hrvatske ter Slovenije, kakor tudi o izplačevanju potrdil, izdanih za okupacijske bankovce, ki v kraju zamenjave niso bili zakonito plačilno sredstvo, z dne 10’ avgusta 1945, predpisujem naslednje navodilo za izvrševanje člena 2. zakona o razširitvi veljavnosti zakona o izplačevanju potrdil, izdanih ob zamenjavi okupacijskih bankovcev ter o razpolaganju s terjatvami na vezanih računih z dne 7. junija 1945 na območju Bosne in Hercegovine, Hrvatske ter Slovenije, kakor tudi o izplačevanju potrdil, izdanih za okupacijske bankovce, ki v kraju zamenjave niso bili zakonito plačilno sredstvo, z dne 10. avgusta 1945 (navodilo za izplačevanju potrdil, izdanih za okupacijske bankovce, ki v kraju zamenjave niso bili zakonito plačilno sredstvo) Člen 1. 1. Imetniki potrdil, izdanih na podlagi členov 1. in 5. '.akona o tečajih za odvzem iz obleka okupacijskih bankovcev in o poravnavanju obveznosti z dne 5. aprila 1945 (Uradni list DFJ št. 23), kakor tudi na podlagi zadnjega odstavka člena 1. ter člena 5. zakona o tečajih lirskih bonov in okupacijskih bankovcev pri odvzemu iz prometa ter o reguliranju obveznosti na denarnih območjih italijanske lire, nemške marke in pengov (Slovenija) 2 dne 21. junija 1945 (Uradni list DFJ št. 44), naj taka potrdila — prejeta a) za registriranje in iz prometa vzete nemške državne blagajniške zapise (Reichskreditkassenscheina) na območju Črne gore z Boko Kotorsko in Sandžakom, b) za tiste iz prometa vzete okupacijske bankovce, ki v kraju zamenjave niso bili zakonito plačilno sredstvo in za katere ob predložitvi ni bila izplačana ustrezna vrednost v dinarjih DFJ ali del te vrednosti, c) za tako zvane dvomljive tiscČdinarske srbske bankovce, vzete iz prometa —- začnejo od 20. avgusta 1945 dalje izročali, dn prejmejo izplačila, pri naslednjih denarnih zavodih: pri Narodni banki, Državni hipotekarni banki ali pri Poštni hranilnici ali pri njihovih Podružnicah ter na območju Slovenije tudi pri Denarnem zavodu Slovenije oziroma pri njegovih podružnicah, in sicer to pri ti«,lem denarnem zavodu ali pri njegovi podružnici, kjer je shranjena kopija zadevnega potrdila. 2. Imetniki teh i>otrdil naj hkrati predložijo navođenim denarnim zavodom tudi izjavo o skupnem znesku okupacijskih bankovcev, katere so ob odvzemu iz prometu že zamenjali za bankovce dinarjev DFJ. 3. A ko imetnik takega potrdila navede netočne podatke glede odstavka 2., se mu zapleni celokupni znesek takega potrdila v korist zvezne državne blagajne iu se taka navedba šteje za kazniv prestopek, ki spada pred narodno sodišče. Člen 2. Denarni zavodi, navedeni v prednjem členu, morajo po prejemu potrdil obračunati skupne zneske okupacij, skih bankovcev, na katere se glasijo potrdila, in to po naslednjih tečajih: 100 tkzv. srbskih dinarjev (Nedičevili) = 5.— din DFJ. 100 kun = 2.50 „ „ 100 levov — 10.— „ „ 100 albanskih frankov = 250.— „ „ 100 albanskih lekov = 50.— „ 100 italijanskih lir = 30.— „ „ 100 pengov = 100.— „ „ 100 nemških mark (Iteichskrediitkasseu- scheine) = 60.— „ „ Člen 3. 1. Od vrednosti potrdil, obračunanih na podlagi člena 2. tega navodila, odtegnejo denarni zavodi odbitek v korist >sklada za obnovo dežele in za pomoč opustošenim krajemc po lestvici točke 3. člena 2. zakona o izplačevanju potrdil, izdanih ob zamenjavi okupacijskih bankovcev ter o razpolaganju s terjatvama na vezanih računih z dne 7. junija 1945 (Uradni list DFJ št. 39 z dne 8. junija 1945). 2. Pri tem obračunu naj denarni zavodi upoštevajo odstotek, ki ustreza skupnemu znesku vrednosti do takrat zamenjanih okupacijskih bankovcev in znesku vred. nosti tega potrdila, in sicer na podlagi izjave po od-stavku 2. Stena 1. tega navodtia. Člen 4. 1. Narodna banka, Državna hipotekarna banka. Poštna hranilnica oziroma Denarni zavod Slovenije naj takoj izplačajo tisti ostanek potrdil, kateri se dobi, ko se od njihove imenske vrednosti odtegne odbitek po prednjem členu. 2. Skupno vrednost potrdil, obračunano na podlagi člena 2. tega navodila, naj navedeni denarni zavedi vpišejo v breme zveznega ministrstva za finance, odtegnjeni odbitek v korist »sklada zn obnovo in za pomoč opustošenim krajem*' naj p« |m-dnjo Državni hipotekarni bunki v Beogradu za račun ministrstva za finance 272 Ćleu 5. 1. Odbitki po členu 3. lega navodila sc no odtegnejo pri potrdilih, katerih lastniki so ustanove za socialno skrbstvo, zadružne” organizacije, delavske in nanioščen-bke sindikalne organizacije ter množične narodne organizacije. 2. Odbitki po členu 3. tega navodila se prav tako po odtegujejo pri potrdilih, katerih imetniki so denarne ustanove, in to glede na člen 13. zakona o izplačevanju potrdil, izdanih ob zamenjavi okupacijskih bankovcev tor d razpolaganju s terjatvami ua vezanih računih z dne L junija 1945. Člen 0. Navodila zveznega ministra za finance za izvrševanje inkona o izplačevanju potrdil, izdanih ob zamenjavi okupacijskih bankovcev ter o razpolaganju s terjatvami ua rezanih računih z dne 7. junija 1045, in sicer naslednja: prvo; Vil. št. 2903 z dne 14, junija 1915 (Uradni list i OFJ št. 42 z dno 19. junija 1946); drugo: Vil. Št. 8193 z dno 26. junija 1915 (Uradni Bat D P'J št. 46 z dno 29. juniju 1945); tretjo: Vil. št. 3360 z. dne 2. julija 1946 (Uradni list DFJ št. 47 z dne 0. julija 1915) in četrto: VII. 5282 z dne 15. avgusta 1945 naj ee uporabljajo skladno tudi pri izvrševanju tega navodila. 21. junija 1945 (Uradni list DFJ St. 44 z dne 20. junija 1945) in na podlagi zakona o tečajih lirskih bonov La okupacijskih bankovcev pri odvzemu iz prometa ter o reguliranju obveznosti na denarnih območjih italijanske lire, nemške marke m pengov (Slovenija) z dne 21. junija 1945 (Uradni list DFJ št. 44 z dne 26. junija 1915), naj ta potrdila začnejo od 20. avgusta 1945 dalje izročati, da prejmejo izplačilo, pri: Narodni banki ali D.-žavui hipotekarni banki ali Pošlni •hranilnici ali pri njihovih podružnicah, na območju Hrvatske tudi pri Zemaljski tuniki za Hrvatsko alt pri njenih podružnicah, tia območju Slovenije tudi pri Denarnem zavodu Slovenije alf Pil njegovih podružnicah, in sicer to pri tistem zavodu ali pri tisti njegovi podružnici, kjer je shranjena kopija potrdila. Gon 2. Denarni zavodi, navedeni v členu 1., morajo po prejemu potrdil obračunati skupne znesle o okupacijskih bankovcev in lirskih bonov, nn katere se glanijo potrdila, iu to po tečajih iz člena 3. zakona, navedenih v členu 1. tega navodila, ter od luko obračunano vrednosti odtegniti naslednje odbitke: 1. znesek dinarjev DFJ, ki jo bil že izplačan ob' izdaji potrdila; Beograd dne 1,6. avgusta 1915. .VIL čt. 6350. Minister za finance: §reten Sujovid s. r. 589. Na podlagi členov 1. in 4. zakona o razširitvi veljav« lOstj zakona o izplačevanju potrdil, izdanih ob zamenjavi •kupaoljskih bankovcev ter o razpolaganju g terjatvami ta vez- . računih z dne 7. junija 1045 na območje Bosne u Hercegovino, Hrvatske ter Slovenije, kakor tudi o iz-tiačevauju potrdil, izdanih za okupacijske bankovce, ki i kraju zamenjave niso bili zakonito plačilno sredstvo, i , „ 7.001.- „ 10.000,— 55 ii 70/0 » 1) „ 10.001,— „ 16.000,—1 11 (F/o 1» 1» „ 16.001.— „ 25.000.— 120/a >1 51 n 25.001.—i „ 50.000.— n M Ifio/a 11 15 u 60.001.— „ 100.000.— 5» 15 190/j 11 15 n 100.001,— „ 260.000,— 51 15 '24% 5) 51 nad 260.000.—i - i ■ VI 55 SOo/i 13. Za potrdita, katerih imetniki so v?3n ostala pod- jetja in ustanove, kolikor niso izvzele po Členu 4, toga navodilu: na vrednost do 5.000,— din DFJ 7% » 51 od 5.001.- de 7.000.— „ 31 8% >» 55 55 7.001,— 55 10.000.— „ 15 10% n 55 t> 10.001,— V 15.000.— „ 31 12% 51 V )> 15.001.— 35 25.000.— „ 33 18% 5) 15 51 28.001,— 53 50.000,— „ 33 20% 5) 15 5J 50.001.— 13 100.000.— „ 27%, 5) 5> 15 100.001,— 33 2^.000— „ 33 35% * w. 91 trud 260.000,— v. « 33 00% na vrednost do 5.000.— din DFJ 10«/« do 5.000.— din DFJ s«/« » n od 5.001.— do 7.000— „ 12«/« od 5.001.— do 7.000.— 7> n 40/0 h » n 7.001,— „ 10.000,— „ 11 15«/« * „ 7.001.— 11 10.000.— 91 >1 50/0 n 10.001,— „ 15.000.— . „ 11 2Wo 10.001.— 11 15.000.— 11 n C«/o 91 J> 11 15.001.— „ 25.000,— „ 11 2G“/o 11 15.001,— 11 25.000.— 91 91 7% »> 19 11 25.001— „ 50.000.— „ 11 34«/« 25.001.— 11 50.000,— 91 11 10% 91 • 11 11 50.001,— „ 100.000,— „ 11 450/o >1 50.001,— 11 100.000,— 11 11 130/d 91 11 11 100.001,— „ 250.000,— „ 11 O?«/« 11 100.001,— 11 250.000,— 11 )i 16»/o 11 11 nad 250.000.— . » 70°/o nad 250.000.— »1 11 20% v— jua puviujaa, n^i a v v puščavi n.iiic;iv/r 3klada za obnovo dežele in za pomoč po vojni opustošenim krnjemt naslednji odbitki: 1. pri računih, ki jih je prejela izplačilna blagajna pred uveljavitvijo zadevnega zakona, navedenega v členu i. tega navodila, po lestvici pod A. točke 3. člena 2; 2. pri računih, ki jih je prejela izplačilna blagajna po uveljavitvi zadevnega zakona, navedenega v členu 1. tega navodila, pa po lestvici pod a) točke 1, člena 6. Člen 13. Za denarne ustanove se znesek za >sk!ad za obnovo dežele in za pomoč po vojni opustošenim krajciiK določi po lestvici pod A. točke 3. člena 2. tega navodila, po njihovih lastnih denarnih sredstvih na podlagi ugotovljene bilance. Člen 14. Navodila zveznega ministra za finance za izvrševanje zakona o izplačevanju potrdil, izdanih ob zamenjavi okupacijskih bankovcev ter o razpolaganju s terjatvami na .vezanih računih z dne 7. junija 1945, in sicer naslednja: prvo: VII. št. 2808 z dne 14. junija 1945 (Uradni list DFJ št. 47 z dne 6. julija 1945) in drugo: VII. št. 3191 z dne 20. junija 1946 (Uradni list DFJ št. 45 z dne 29. junija 1945); tretje: VII. št. 33GO z dne 2. julija 19-15 (Uradni Ust DFJ Št. 47 z dne 0. julija 1945) in četrto: VII. št. 5282 z dne 15.. avgusta 1946, naj se uporabljajo skladno tudi prt izvrševanju tega navodila. Beograd dne 10. avgusta 1945. .VIL št. 5349. <■ Minister za finance: Sreteu Žujovič s, r. 590. Odobritev otvoritve euriuarnice na Rakeku Na podlagi §§ 19. in 20. odloka o organizaciji držav-ne finančne uprave in v zvezi z danim pooblastilom odposlancu ministrstva ža finance IV. št. 2440 z dne 9. ju-Uja 1945 dovoljujem: otvoritev glavne carinarnice na Rakeku z vsem? carinskimi oddelki, ki so poslovali na dan 6. aprila 1941. Beograd dne 2. avgusta 1945. IV. št. 3941. Minister za finance: Sreten žujoiić s. r. 591. Odločba o določitvi cen za obutev na območju Hrvatske (pomočnik ministra za trgovino in preskrbo, št. 6522 z dno 13. avgusta 1945). 592. Tarifno obvestilo Glavni cenik Jugoslovanskih železnic, ki velja od 1. oktobra 1940 Dopolnilo Minister z-u promet jc z aktom G.. U‘. Ž. št. 9418/45 z dne 10. avgusta 1945 odobril, da se pod § 2. čleua 22, glavnega cenika dopolni >11. Dopobtilrui odredbat ob koncu takole: »Ce potuje potnik po drugi progi z vozuo karto, ki volja za krajšo prevozno pot, plava poleg razlike v vozu! ceni tudi še dodatek 36 dinarjev.« Iz Glavno železniško upravo, G. U. Ž. 9418/45. 693. • Tarifno obvestilo Glavni cenik Jugoslovanskih železnic, ki velja od i. oktobra 1U4U Dopolnilni roki za prevoz blaga Na podlagi člena 81., § 3., odst. (3) U. P. Z. tor odobritve ministra za promet z aktom G. U. Ž. št, 81a^'g.5)te:w!i @3 as cSrae a^f^ustja ž@.-4S. 594. Na podlagi člena 2. odloka z dne 30. novembra 1943 o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji ter na podlagi resolucije z dne 10. avgusta 1945 o spremembi naziva Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije v Začasno narodno skupščino demokratske federativne Jugoslavije in na predlog ministra za konstiluanto izdaje Začasna narodna skupščina demokratske federativne Jugoslavije naslednji zakon o Ustavotvorni skupščini demokratske iederativne Jugoslavije Člen 1. Da izrazijo narodi nove Jugoslavije svojo suvereno voljo o temeljnih vprašanjih državne ureditve, si izvolijo na svobodnih volitvah z neposrednim in tajnim glasovanjem poslance za Ustavotvorno skupščino, vrhovni predstavniški zbor demokratske federativne Jugoslavije. Ušla volvoma skupščina bo izglasovala ustavo nove Jugoslavije in zakone, ki so z ustavo v zvezi, in odločbe o vseh aktih, ki sta jih izdala Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije in njegovo predsedništvo, oziroma Začasna narodna skupščina demokratske federativne Jugoslavije in njeno predsedništvo. Ustavotvorna skupščina določi nadrobneje področje poslov, ki jih bo opravljala poleg svoje glavne naloge.• Člen 2. Ustavotvorna skupščina sestoji iz dveh zbornic: Zvezne skupščine in Skupščine narodov. Obe zbornici Ustavotvorne skupščine sta si glede svojih pravic in pristojnosti popolnoma enakopravni. Člen 3. Zvezno skupščino volijo vsi državljani Jugoslavije, ki imajo volivno pravico, in sicer po enega poslanca na vsakih 40.000 prebivalcev v vsej državi. Člen 4. Skupščino narodov volijo vsi državljani Jugoslavije, ki imajo volivno pravico, in sicer po federalnih edimcah in avtonomnih pokrajinah. Državljani vsake federalno edinice volijo ne glede na njeno velikost in na število prebivalcev po 25 poslancev, državljani Vojvodine 15, državljani Kosova in Metohije pa 10 poslancev. Člen 5. Nihče ne more biti hkrati izvoljen v obe zbornici. Člen 6. Obe zbornici Ustavotvorne skupščine zasedata sočasno. Člen 7. Ukaz o sklicu Ustavotvorne skupščine izda na predlog predsednika zvezne vlade predsedništvo Začasne narodne skupščine demokratske federativne Jugoslavije. Člen 8. Ustavotvorna skupščina zaseda ali v Zvezni skupščini in v Skupščini narodov ločeno ali pa.v skupni seji obeh zborn.c. V skupni seji obeh zbornic zased" Ustavotvorna skupščina, kadar proglaša ustavo, kadar voli predseduistvo Ustavotvorne skupščine ali pa na predlog 50 poslancev. Člen 9. Vsaka zbornica Ustavotvorne skupščine voli po enega predsednika, po dva podpredsednika m po tri tajnike. Predsednika vodita seje zbornic in njuno poslovanje po skupščin-skili poslovnikih. Člen 10. Skupne seje obeh zbornic Ustavotvorne skupščine vodi predsednik oziroma podpredsednik predseclništva Ustavotvorne skupščine. Člen 11. Prvo sejo Zvezne skupščine oziroma Skupščine narodov otvorila predsednik in podpredsednik Začasne narodne skupščine demokratske federativne Jugoslavije, in pozovete nato po letih najstarejšega člana teh skupščin, naj prevzame začasno vodstvo sej. Tajniško dolžnost opravljajo trije poslanci, kalere izbereta obe zbornici na predlog predsednikov. i Člen 12. Na prvem sestanku vsake zbornice izročijo prisotni po stanci potrdila, izdana po volivnih komisijah, in. izvolijo nato po en verifikacijski odbor 20 članov. Po izvolitvi teli dveh odborov se prvi sestanek Zvezne skupščine in Skupščine narodov zaključi. Člen 13. Verifikacijska odbora pregledata potrdila poslancev, vse votivne spise in vse pritožbe proti volitvam. Verifikacijska odbora izdelata najpozneje v roku 7 dni vsak svoje poročilo, določita poročevalce in pošljeta poslancem tiskano poročilo. Člen 14. Dan potem, ko so poročila poslana, skličeta predsednika verifikacijskih odborov sejo Zvezne skupščine in sejo Skupščine narodov ter se na njih takoj začne razpravljanje o po-rooilih verifikacijskih odborov. Do izvolitve obeh predsedništev zbornic vodita seje predsednika verifikacijskih odborov. člen 15. Razprava o poročilih verifikacijskih odborov sme trajati največ 5 dni. Vsaka teh dveh zbornic sme potrditi ali razveljaviti izvolitev poslanca ali odložiti odločitev ter odrediti, da se sestavijo preiskovalni in revizijski odbori z nalogo, raziskati vsa sporna vprašanja. Vsako sporno vprašanje se mora rešiti v roku 10 dni Člen 16. A ko se mandat poslanca razveljavi zato, ker nima pogojev za volivno pravico, se pozove za poslanca njegov namestnik. Ako se mandat razveljavi zn radi nepravilnosti pri volitvah, zbog česar se šteje, da kandidat sploh ni izvoljen za 27(3 poslanca, se na njegovo mesto pozove Usti kandidat, ki je na volitvah dosegel največ glasov na isli okrožni lisli. Člen 17. Ko je končana razprava o poročilih verifikacijskih odlx>-rov, prisežejo poslanci, katerih izvolitev je potrjena, pred svojo zbornico poslansko prisego. Besedilo prisege se glasi: >Jaz (ime in priimek) prisegam na svojo čast in na čast svojega naroda, da hom kol narodni poslanec pri delu Ustavotvorne skupščino zvesto zastopal svoj narod ter da bom neumorno varoval in branil pridobitve narodne borbe, demokratsko pravice in na rodo/o 6vobodo.< Člen 18. Po opravljeni prisegi izvolijo poslanci predsednika, podpredsednike in tajnike v obeh zbornicah. Najprej se voli predsednik, in to z navadno večino glasov. Po izvolitvi predsednika se volijo podpredsedniki, potem pa lajnild. Glasovanje je tajno. Po izvolitvi predsednika se začne razprava o sprejemu skupščinskih poslovililcov. Obe zbornici Ustavotvorne skupščine imala vsaka svoj poslovnik, izdelan po istih načelih. ' Člen 19. Takoj po izvolitvi predsednistva Zvezne skupščine in predsedništva Skupščine narodov se snide Ustavotvorna skupščina na slnipno sejo obeh zbornic in izvoli predsedništvo Ustavotvorne skupščine. Predsedništvo Ustavotvorne skupščine sestoji iz predsednika, 6 podpredsednikov, 2 tajnikov in 12 članov. Predsedništvo Ustavotvorne skupščine je za vse svoje dolo odgovorno Ustavotvorni skupščini. Člen 20, Predsedništvo Ustavotvorne skupščino sldicuje in vodi skupne seje obeh zbornic in izvršuje v dobi med dvema zasedanjema Ustavotvorne skupščine tiste pravice vrhovnega organa zvezne državne oblasti, katere mu odredi Ustavotvorna skupščina. Člen 21. Ustavne in zakonske predloge predlagata z enako pravico obe zbornici Ustavotvorne skupščine. Noben ustavni zakonski predlog pa ue more postali veljaven, dokler ni izglasovan v obeh zbornicah, in to z navadno večino prisotnih poslancev. Za končno izglasovanje ustave v celoti je potrebna v vsaki zbornici prisotnost dveh tretjin poslancev vsako zbornice. Člen 22. Ustava in zakoni, ki jih izglasuje Ustavotvorna skupščina, se proglasijo in objavijo v srbskem, hrvatskem, slovenskem in makedonskem jeziku s podpisoma predsednika in tajnika predsedništva Ustavotvorne skupščine. Člen 23. Vsaka zbornica Ustavotvorne skupščine ima pravico predlagati dopolnitve in spremembe k načrtu ustave in zakonov, ki jih je že izglasovala druga zbornica. Tako spremenjeni predlog se vrne za soglasnost tisti zbornici, ki je izglasovala prvotni predlog. Ako so soglasnost ne doseže, ge ves predmet predloži skupnemu koordinacijskemu odboru Ustavotvorno skupščine, ki je sestavljen iz enakega števila članov koordinacijskih odborov obeh zbornic. Ako koordinacijski odbor Ustavotvorne skupščine ne doseže, soglasnosti ali ako ena zbornica odidoni odločitev odbora, se ves predmet na novo razpravlja v obeli zbornicah. Ako.se tudi to pot ne doseže soglasnost obeh zbornic, se Ustavotvorna skupščina razpusti. ] Ukaz o razpustitvi mora obsegati razpis novih volitev za Ustavotvorno skupščino. Člen 24. Zasedanje Ustavotvorne skupščine se smo prekiniti samo po sklepu večine v obeh zbornicah. Člen 25. Poslanci Ustavotvorno skupščine se od trenutka, ko jim volivna komisiji izda potrdila, da so izvoljeni, ne morejo pri. preli in so proti njim ne more začeti sodni postopek brez dovoljenja liste zbornice, kateri pripadajo. Člen 26. Ko se ustava izglasuje in proglasi, se Ustavotvorna skupščina pretvori v redno narodno predstavništvo in posluje na podlagi nove ustave vse dollej, dokler se ne razpusti in se ne razpišejo volitve za novo zvezalo narodno predstavništvo. Člen 27. Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem lislu DFJ. Beograd dne 21. avgusta 1945. Predsedništvo'Začasne narodno skupščine demokratske federativno Jugoslavijo Tajnik: Predsednik: M. Pereniči«? s. r. • Dr. I. Itifcar s. r. . 595. Na podlagi člena 2. odloka z dno SO. novembra 1943 o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji ter na podlagi reso. luci je z dno 10. avgusta 1945 o spremembi naziva Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavijo v Začasno narodno skupščino demokratsko federativne Jugoslavijo in na predlog ministra za konstltuanlo izdajo Za-časna narodna skupščina demokratsko federativno Jugoslavije naslednji zakon o volitvi narodnih poslancev za Ustavotvorno skupščino (Zvezno skupščino in SknpSčmo narodov) I, Splošno določbo Člen 1. Volitve narodnih poslancev za Zvezno skupščino in Skupščino narodov ustavotvorno skupščine se vršijo po določbah togn zakona na podlagi svobodne, splošne, ena-ka in neposredne volivne pravice, in sicer s tajnim glasovanjem. Člen12. Volitve narodnih poslancev za obe zbornici se izvršijo v vsej državi na isti dan, in sicer v nedeljo. Ukaz o razpisu izda predsedništvo Začasne narodno skupščine demokratske ledprutjvno Jugoslavije na predlog predsednika zvezne vlade demokratsko federativne Jugoslavije. Lkaz se objavi v zveznem Uradnem listu, in sicer' najmanj d\a meseca pred dnevom, določenim za volitve. Člen 3. Volitve narodnih poslancev za Zvezno skupščino ustavotvorno skupščine se vršijo po volivcih okrajih in po volivcih okrožjih. Volivca okrožja se ujemajo z ustreznimi upravnimi okrožji. V pokrajinah, kjer ni upravnih okrožij, sestavi federalna volivna komisija volivua okvež-ja na La način, da spoji posamezne volivue okraje. Mesta Beograd, Zagreb, Skoplje, Ljubljana in Sara jrvo so posebna volivna okrožja. Število poslancev zn vso državo določi zvezna vn. livna komisija v sorazmerju s celokupnim številom prebivalcev, ki je bilo ugotovljeno ob zadnjem popisu prebi-valstva iz iela 1031. tako, da sc na vsakih •10.000 prebivalcev voli po en poslance, Nato določi zvezna volivna komisija Število poslancev, kolikor jih po številu prebivalstva pripade posameznim federalnim edinkam oziroma pokrajinam. Federalne (pokrajinske) volivne komisije določijo od skupnega števila poslancev, ki naj se volijo v federalni edinici oziroma v pokrajini, koliko poslancev naj se voli po posameznih votivnih okrožjih oziroma vo-livnih okrajih. Vsak upravni okraj voli praviloma po enega poslanca. Ako bi bilo v kakem vplivnem okrožju število za volitev dodeljenih poslancev večje od števila okrajev, se najbolj obljudeni upravni okraji razdelijo na dva volivna okraia, Ako bi bilo število dodeljenih, noslancev manjšo ed števila upravnih okrajev, so manjši okraji spojijo v en velivni okraj. Mesta, ki po številu svojega prebivalstva nimajo pogojev za volitev vsaj enega poslanca, so spojijo v en volivni okraj s sosednim upravnim okrajem, ostala mesta pa so eden ali več volivnih okrajev. Število poslancev, ki naj se volijo v posameznih federalnih edini ca h oziroma pokrajinah, objavi zvezna volivna komisija v Uradnem listu DFJ. Število poslancev, ki naj se volijo v vsakem okrožju, ter volivna okrožja in volivue okraje v vsaki federalni edinici objavijo federalne (pokrajinske) volivne komisije v uradnih glasilih federalnih edinic (pokrajin) najpozneje teden dni po objavi ukaza o razpisu volitev za ustavotvorno skupščino. »Pokrajine«: po tem zakonu no Vojvodina ter Kosovo fe Metohijo. člen 4. Volitvo narodnih' poslancev zn Skupščino narodov Ustavotvorne skupščino se vršijo po federalnih edinicah, v Vojvodini ter na Kosovu in v Metohiji, Volivci vsake federalne edlnice volijo po 25 poslancev, volivci Vojvodine 15, volivci Koso\'a in Metohijo pa 10 poslancev. Člen 5. Volivna pravica državljanov na volitvah za obe zbornici ustavotvorne skupščine je predpisana z. zakonom o volivnih imenikih. Glasovanje na volitvah je popolnoma svobodno. Noben oblastveni organ v nobenem primeru ne sme pozvati nobenega volivca na odgovornost zaradi glasovanja o* volitvah in tudi ne sine od nobenegH volivcu' zahtevati. naj pove, za koga jc glasoval Od dneva razpisa volitev se ne -.mejo uvajati omejitve za kretanje volivcev. V dobi 10 dui pred volitvami in o dni po volitvah no sne prav nobeno narodno oblastvo in po nikakršni osnovi klicali volivce. Kandidatov in njihovih namestnikov ier predstavnikov list in njihovih namestnikov ne sme v lej dolij nihče zapirati, razen če bi bili zasačeni pri dejanju zločina. Člen 6. Za narodnega poslanca more biti izvoljen vsak državljan, ki ima voiivno pravico. Za poslanca Zvezne skupščine ustavotvorno skupščino more bili izvoljen vsak državljan Jugoslavije. Za poslanca Skupščine narodov ustavotvorne skupščine moro bili izvoljen samo državljan tisle federalne edlnice, ki ga voli, in za poslanca pokrajine more biti izvoljen samo pripadnik tiste pokrajine. Ista oseba ne more bili obenem voljena za poslanca Zvezne skupščino in za poslanca Skupščine narodov ustavotvorne skupščine. Člani okrožnih in okrajnih (mestnih) votivnih komisij in volivnih odborov prenehajo biti Člani komisije oziroma odbora, ako kandidirajo za narodne poslance. ti; Volivne komisije Člen 7. Volitvo vodijo voiivno komisije, ki so državni organi za opravljanje nalog, odrejenih s tem zakonom. V ta namen se sestavijo: zvezna volivna komisija, federalne (pokrajinske) volivne komisije, okrožne in okrajne (mestne) volivne komisije. Člen 8. Zvezno voiivno komisijo, ki ima svoj sedež v Beogradu, imenuje predsedništvo Začasno narodne ekupščine demokratske federativne Jugoslavije. Ta komisija sestoji iz predsednika, tajnika in petih članov. Predsedniku, tajniku in članom komisije se določijo namestniki. Pred-sednik komisije je predsednik zveznega vrhovnega sodišča. Komisija je pristojna: 1. za tehnično pripravo volitev; 2. za postavitev federalnih (pokrajinskih) volivnih komisij; 3. za določitev Števila poslancev v vsaki federalni edinici oziroma pokrajini; 4. za sprejemanje prijav m potrditev »veznih lintf 5. za odločanje o pritožbah zoper odločbe federalnih, pokrajinskih in okrožnih volivnih komisij; 6. za ugotovitev in proglasitev izida volitev za Zvez. no skupščino; 7. za opravljanje drugih nalog po določbah tega za-konn. Sestava volivne komisije »e objavi v zveznem Uradnem listu. Člen 9. V vsaki federalni edinici oziroma pokrajini se šestari federalna volivna komisija, ki ima evoj sedež v mestu, kler le federalna vlada, oziroma pokralimkn volivna komisija v mestu. Mor io nokrojinslo. odbor. To komisijo postavi zvezna vol iv na komisija na predlog predsednišlva federalno skupščine (svela) oziroma izvršilnega pokrajinskega narodnega odbora. Vsaka federalna komisija sestoji iz predsednika, tajnika in petih članov. Predsednik, tajnik in Člani imajo namestnike. Predsednik federalne komisije je predsednik ah' eden izmed članov federalnega (pokrajinskega) vrhovnega sodišča s pravniško izobrazbo. Komisija je pristojna: 1. za leti nično pripravo volitev; 2. za postavitev okrožnih volivnih komisij; 3. za določitev števila poslancev v vsakem voltvnem okrožju in okraju; 4. za kontrolo nad delom okrožnih votivnih komisij; 5. zn potrditev federalne liste za volitve poslancev za Skupščino narodov; 6. za odločanje o pritožbah zoper odločbe okrožnih volivnih komisij; 7. za ugotovitev in proglasitev izida volitev za Skupščino narodov ustavotvorne skupščine; 8. za opravljanje tudi drugih nalog po določbah tega zakona. Sestava federalne (pokrajinske) volivne komisije se objavi v zveznem Uradnem listu in v uradnem glasilu federalne edinice oziroma pokrajine. Člen 10. V vsakem volivnem okrožju se sestavi okrožna vplivna komisija na sedežu okrožnega narodnega odbora oziroma okrožnega narodnega sodišča. Te komisijo postavi federalna (pokrajinska) volivna komisija na predlog izvršilnih odborov okrožnih oziroma pokrajinskih narodnih odborov. Okrožna volivna komisija sestojiTz predsednika, tajnika in treh članov. Predsednik, tajnik in člani imajo namestnike. Predsednik komisije je predsednik ali eden izmed članov narodnega okrožnega sodišča s pravniško izobrazbo. Komisija je p. 1. za tehnično pripravo volitev; 2. za postavitev okrajnih volivnih komisij; 3. zn ugotovitev in proglasitev izida volitev za Zvezno skupščino ustavotvorne skupščine; 4. za odločanje o pritožbah volivcev zoper nerpravil-nosli pri volitvah; 5. zn opravljanje ludi drugih nalog po določbah te-ga zakona. V mestih, ki so posebna volivna okrožja, opravlja posle okrožno volivne komisije mestna volivna komisija, Sestava okrožnih volivnih komisij se objavi v uradnih glasilih federalnih edinic oziroma pokrajin. Člen tl. V vsakem volivnem okraju se sestavi okrajna volivna komisija na sedežu okrajnega narodnega odbora. Te komisije imenuje okrožna volivna komisija na predlog izvršilnega odbora okrajnega narodnega odbora. V mestih, ki so samostojen volivni okraj ali okraji, sc sestavijo mestne volivne komisije s pristojnostjo okraj, ne volivne komisije. V mestih, ki so posebna volivna okrožja, sc sestavijo volivne komisije za posamezne rajone (rajonske volivne komisije) s pristojnostjo okrajne volivne komisije. Okrajna votivna komisija sestoji iz predsednika, tajnika in enega člana tet iz njihovih namestnikov. Pred- sednik komisijo je eden izmed članov narodnega okraj-nega sodišča, - okrožpi yioliy,tii komisiji. Odločba federalne (i>o_krajinske) volivne komisije je dokončna in se mora izdati v roku 24 ur |M) prejemu priložbe. * Ako pa komisija po uradni dolžnosti ali na podlagi ugovorov volivcev ugotovi, da eden ali več kandidatov ali namestnikov na okrožni listi nima pravice biti voljan za poslanca, izda o tem v roku 24 ur predlagateljem posebno odločbo. Predlagatelji imajo pravico v roku 24 ur po prejemu odločbe predlagati namesto zavrnjenih drugo kandidate ali pa se zx>per odločbo pritožiti na federalno (pokrajinsko) volivno komisijo. Glede teh pritožb in odločb federalne (pokrajinske) komisije veljajo določbo prednjega odstavka. Ako ni nilcakih pomanjkljivosti ali se te odstra-nijo, potrdi komjsija v roku 24 ur kandidatno listo, navede čas, kdaj je bila lista potrjena in katern jo ta lista po vrstnem redu ter o tem takoj obvesti predlagatelje x Hsle in federalno (pokrajinsko) volivno komisijo. V nasprotnem primeru komisija v roku 24 ur listo zavrne. Tudi tu veljajo določbe prvega odr.lavka tega člena glede pritožb in odločb federalne (pokrajinsko) volivne komisije. Potrjene okrožne Ušlo se objavijo v zveznem Uradnem listu in v uradnih glasilih federalnih edinir. oziroma pokrajin. Člen 26. Predlagatelji prijavljene zvezne listo morajo najpozneje 14 dni pred dnevom volitev predložiti zvezni vo-livni komisiji sestavljeno zvezno listo v potrditev. Ako se v tem roku kaka prijavljena lista ne prod-loži v potrditev, ugotovi zvezna volivna komisija z odločbo, da La lisla ne obstoji več. Zvezna lirta mera biti sestavljan-a iv. pobjenih okrožnih list od najmanj [Miloviče volivnih okrožij v državi. Ce najde komisija nn listi oblikovne pomanjkljivosti, obvesti najpozneje v 24 ureh o tem predlagatelje zvezne liste in jih pozove, naj pomanjkljivosti odpravijo. Z.vnzna volivna komisija je dolžna svojo odločbo o potrditvi ali odklonitvi zvezne listo izdati v roku 48 ur po predložitvi liste v potrditev. V odločbi o potrditvi navode komisija čas, kdaj je bila lista potrjena in katera je po vrstnem redu. Zoper odločbo zvezne volivne komisije imajo predlagatelji pravico pritožbe na zvezno vrhovno sodifičo v roku 48 ur po prejemu odločbo. Sodišče je dolžno izdati evoio rešitev v roku 24 ur po prejemu pritožbe. Potrjeno zvezno listo objavi komisija takoj v zveznem Uradnem listu, obvesti o tem s posebno odločbo pred-lagatelje listo In po federalnih (pokrajinskih) volivnih komisijah takoj tudi vse okrožne volivno komisije v državi. Prav tako so v zveznem Uradnem listu objnvl tudi odločba zvezno volivno komisije, katera volivna Msta ni potrjena ali katern ne obstoji več. Člen 27. Federalna (pokrajinska) lista za volitve v Skupščino narodov se predloži v potrditev federalni (pokrajinski) volivni komisiji v dveh primerkih najpozneje 30 dni prod dnevom volitev. Člen 28. Federalno (pokrajinsko) listo mora podpisati po deset volivcev Iz dveh tretjin okrajev od najmanj polo-v.i-n volivnih okrožii federalne cdlnif-A oziroma pokra- jine. Podpisi morajo biti overjeni po katerem koli na. rodnem sodišču. Prvi trije podpisniki so štejejo za predlagatelje listo. Clnp 29. Federalna (pokrajinska) volivna komisija ugotovi takoj po prejemu list, ali so seslnvljene po določbah tega zakona, Ako ugotovi komisija oblikovne pomanjkljivosti, obvesti o tem takoj predlagatelje liste in jih pozove, naj pomanjkljivosti odpravijo. Člen 30. Brž ko fe-doralna (pokrajinska) volivna komisiji prejme kandidnlno listo, jo skupaj z imeni predlagateljev objavi volivcem na svojem sedežu in na vseh sedežih okrožnih in okrajnih volivnih komisij svojo federalno edinke oziroma pokrajine. V objavi navede komisija določbe tega člena o pravici volivcev do ugovora in o postopku n takim ugovorom. Volivci imajo pravico vložiti v roku trcli dni ugovor zoper kandidaturo takih oseb, o katerih mislijo, da nimajo pogojev, da bi smoli biti voljeni po tem zakonu. Ugovori so vložijo pri federalni (pokrajinski) volivni komisiji neposredno ali pa po okrožnih, oziroma okrajnih ali mestnih volivnih komisijah. Komisija obvosfi o vloženih ugovorih predlagatelje listo takoj, ti pa imajo pravico vložiti v roku 48 ur odgovor na ugovore. • Člen 31. Ako po vsem tem komisija po uradni dolžnosti ali nn podlagi ugovorov volivcev ugotovi, da polovica n.-cd-ložanih kandidatov namestnikov na isti federalni (pokrajinski) listi nimajo pravice biti voljeni, zavrne listo v roku 24 ur in o tem takoj obvesti s posebno odločbo predlagatelje. Zoper to odločbo imajo predlagatelji pravico pritožbe uu federalno (pokrajinsko) vrhovno sodišče v voltu 48 ur po prejemu odločbo. Pritožba se vloži po federalni (pokrajinski) votivni komisiji. Odločba federnl-nega (pokrajinskega) vrhovnega sodišča je dokončna in so mora izdati v roku 24 ur po prejemu pritožbo. Ako pa komisija po uradni dolžnosti ali na podlagi ugovorov volivcev ugotovi, da eden ali več kandidatov ali namestnikov na federalni (pokrajinski) Usti nimajo pravice bili voljeni za poslance, izda o tern v roku 24 ur predlagateljem posebno odločbo. Predlagatelji imajo pravico v roku 24 ur po prejemu odločbe predlagati drago kandidate namesto zavrnjenih ali pa se z-oper odločbo pritožiti pri federalnem (pokrajinskem) vrhovnem sodišču. Glede to pritožbe ia odločbe sodišča veljajo določbe prednjega odstavka. Člen 32. 'Alta KomMja ugotovi, da jo federalna oziroma pokrajinska lista sestavljena v skladu z določbami tega zakona, jo potrdi in o tem takoj obvesti predlagatelje liste in zvezno volivno komisijo. V odločbi o potrditvi liste navede komisija čas, kdaj jo bila lisla potrjena in katera Je po vrstnem redu. Potrjeno liste so objavijo v uradnih glasilih federalnih edinic oziroma pokrajin in v zveznem Uradnem listu. Ako federalna (pokrajinska) lista ni sestavljena po določbah lega zakona, jo komisija v roku 24 ur zavrne. Zoper tako odločbo smejo predlagatelji v roku 48 ur vložiti po federalni (pokrajinski) volivni komisiji pritožba na federalno fnoUrajinsko) vrhovno aodiščo. Od- lochit sodišča je dokončna in se mora izdali v roku 24 ur po prejemu pritožbe. V. Objavljanje list Člen 33. Okrožna volivna komisija je dolžna pravočasno natisnili iu objavil; vsako potrjeno okrožno listo z vsemi okrajnimi kandidati in namestniki, v potrebnem številu primerkov. Objava mora obsegati: 1. ' naziv liste, ako pa je okrožna lista v sestavu zvezne liste, naziv zvezne liste ter priimek in ime nosilca zvezne liste; 2. naziv okrožja; 3. priimek in ime, poklic in- bivališče vsakega okraj, nega kandidata in njegovega namestnika v okrožju z navedbo, v katerem okraju kandidat kandidira. Objava vsake okrožne liste se mora po barvi razlikovati od objav drugih okrožnih list. Ako obsegajo okrožne liste več vezanih okrajnih kandidatov za isti okraj, se imena vezanih kandidatov pri določanju okrajev označijo po vrsti, kakor so bil: prijavljeni ter s številkami 1, 2, 3 itd., in se mora na kandidatovo zahtevo navesti tudi ime stranke ali skupine, h kateri okrajni kandidat pripada. Komisija naj poskrbi, da se najpozneje do osmega dne pred dnevom volitev okrožne volivne liste natisnejo in razobesijo na vseh krajih, kjer bodo volitve, in da se vsakemu volivnemu odboru posameznega voli to e ga kraja v okrožju pošlje potrebno število primerkov vsake kandidatne liste. Člen 34. Federalna (pokrajinska) volivna komisija je dolžna natisniti in objaviti vsako potrjeno federalno (pokrajin-6ko) listo. Objava mora obsegati: 1. naziv federalne edinice oziroma pokrajine; 2. naziv liste; 3. priimek in ime, poklic in bivališče nosilca liste; 4. priimek in ime, poklic in bivališče vsakega kandidata in njihovih namestmkov. Objava vsake federalne (pokrajinske) liste se mora Po svoji barvi razlikovati od objav drugih federalnih (pokrajinskih) list in tudi od objav okrožnih list za volitve narodnih poslancev za Zvezno skupščino. Objava priključene liste mora biti različne barve od objave tiste liste, h kateri je priključena; v objavi pa mora biti navedeno, da je lista priključena in h kateri listi je priključena. .Votivne liste iste skupine državljanov se natisnejo v isti barvi, pri tem pa se morajo liste za volitve poslancev v Zvezno skupščino razlikovati z vidnimi maki od list za volitve poslancev v Skupščino narodov. Komisija poskrbi, da se najpozneje osem dni pred dnevom volitov razobesijo te objave na vseh krajih, kjer bodo volitve, in da se vsakemu votivnemu odboru pošlje najmanj po en primerek objave vsake kandidatne liste. Vi. Votivni material Člen 35. Zvezna volivna komisija je dolžna poskrbeti, da okrožne votivno komisije pravočasno pripravijo in do- bijo ves potrebni votivni material (skrinjice, kroglice in drug pribor), in to posebej za volitve v Zvezno skupščino in« posebej za volitve v Skupščino narodov, ter mora pri tem paziti, kaj se je kateri komisiji že poslalo. Ko okrožne volivne komisije prejmejo in pripravijo votivni material, ga pošljejo okrajnim votivnim komisijam in pazijo, da vsaka okrajna votivna komisija prejme ustrezni material po številu volišč, kandidatnih list in volivcev v okrajih. Okrajne votivne komisije naj skrbijo za hrambo tega materiala in za to, da se material po krajevnih narodnih odborih pravočasno razpošlje votivnim odboron.. Člen 36. Skrinjice naj bodo iz lesa ali iz kake drage pripravne tvarine; zapirajo in odpirajo‘naj se z dvema različnima ključema in morajo biti tako prirejene, da se spuščanje kroglic vanje ne vidi in ne sliši. Na vsaki skrinjici naj se razločno vtisne njena zaporedna številka in grb demokratske federativne Jugoslavije. Natančneje določi vzorec vsega votivnega materiala ministrstvo za konstituanto v posebnih navodilih. VIL Volišča. Votivni odbori. Glasovanje Člen 37. Vsak volivec sme glasovati samo po enkrat za vsako zbornico Ustavotvorne skupščine. Volivec glasuje osebno na volišču in samo za potrjene in objavljene kandidatne liste. Člen 38. Dajati alkoholne pijače bodisi s točenjem ali na kakršen koli drugačen način je prepovedano na dan volitev, na dan prej in na dan po volitvah. To prepoved objavijo krajevni narodni odbori tri dni pred volitvami. Člen 39. Volišče naj bo v najprikladnejšem poslopju; določi ga krajevni odbor. V krajih, ki imajo nad 500 volivcev, naj se glasovanje vrši na več voliščih, ki pa morajo biti volivcem lahko pristopna. V tem primeru mora vsako volišče imeti svojo številko. Krajevni narodni odbor naj objavi volišče na običajni način in najmanj osem dni pred dnevom volitev ter navede, kateri volivci bodo na tem volišču glasovati. V malih krajih sme okrajna volivna komisija določiti za dva ali več krajev skupno volišče, toda tako. da ne sme biti združenih na eno vmlišče vrč ko pet sto vnlivcr v. Člen 40. Zn vsako volišče ne postavi votivni odbor, sestavlj u iz predsednika votivnega odbora in dveh članov. Predsedniku in obema članoma se določijo namestniki. Predsednika, člane in namestnike votivnih odborov postavi za vsa volišča vsakega votivnega okraja zadevna okrajna (mestna) volivna komisija na predlog krajevnih'' narodnih odborov. Člen 41. Okrajna (mestna) volivna komisija Izroči imenovanemu predsedniku votivnega odbora proti potrdilu odlok o postavitvi, podpisan po predsedniku in enem članu komisije. Člen 42. Člani volivnega odbora imajo pravico glasovati na tistem volišču, pri katerem na dan volitev opravljajo svojo dolžnost, ako predložijo potrdilo, da so vpisani v stalni volivni imenik svojega kraja. To potrdilo se priloži zapisniku o dolu volivnega odbora. Člen 43. Najpozneje tri dni pred volitvami sme vsak posamezni okrajni kandidat liste prijaviti okrajni (mestni) volivnj, komisiji po enega predstavnika svoje liste in njegovega namestnika za vsako volišče. Prav tako smejo predlagatelji federalnih (pokrajinskih) list v.p Skupščino narodov prijaviti svojo predstavnike in namestnike za vsako volišče. Predsednik okrajne' (mestne) votivne komisije ali njegov namestnik izda najpozneje v 48 urah za vsakega prijavljenega predstavnika in namestnika potrebno potrdilo s pečatom okrajnega narodnega odbora in svojim podpisom. 0 lem obvesti okrajna (mestna) volivna komisija takoj krajevni odbor tistega volišča, za katero je ta predstavnik določen. Potrdilo, ki ga izda okrajna (mestna) volivna komisija, rabi predstavnikom list oziroma njihovim namestnikom kot izkaznica za sodelovanje pri delu volivnega odbora. Člen 44. Krajevni narodni odbor jo skupno z volivnim ort-borom dolžan določiti v bližini volišča prikladno mesto, na katerem predstavniki votivnih list javno razobesijo svoje listo in volivna gesla. To mesto jo trrhn dati na razpolago predstavnikom list najpozneje 48 ur pred začetkom volitev. Člen 45. Dan pred volitvami, ob treh popoldne, se vsi člani volivnega odbora ali njihovi namestniki snidejo v poslopju, v katerem se bo glasovalo, in prevzamejo po potrdilu od krajevnega narodnega odbora skrinjice s ključi, ustrezno število kroglic, stalni volivni imenik, kandidatne liste bi ostalo, kar je potrebno. Skrinjice morajo pregledati in se prepričati, ali so v redu. Nato predsednik zaklene skrinjice z dvema ključema to jih zapečati tako, da je vsaka skrinjica popolnoma zaprta. En ključ vzame predsednik, drugega pa eden izmed Članov volivnega odbora. Volivni odbor postavi nato na vidcu in nedvoumen način k vsaki skrinjici določene volivna liste, zp. katere bodo volivci glasovali Na skrinjicah, ki so določene za glasovanje o listah' za volitve poslancev v Zvezno skupščino, se na vsaki navede naziv liste, ime in priimek nosilca zvezno liste in okrajnega kandidata za tisti volivni okroj. Na skrinjicah, ki so določene za glasovanje o listah za volitve poslancev v Skupščino narodov, se na vsaki navede naziv listo tor ime in priimek nosilca federalne .pziroma pokrajinske liste. Te navedbe morajo hiti v enaki barvi, v kakršni nntisnjnne ustrezne kandidatne liste. Pri vsem tem delu imajo pravico prisostvovati tudi predstavniki list. Olen 46. Ko volivni odbor izvrši in pripravi.vse, kar jo potrebno za glasovanje, napravi zapisnik v dveh primerkih. Zapisnik podpišejo člani volivnega odbora in predstavniki list, ako so prisotni. Nato zaprejo okna, odidejo iz volivnega prostora, ga zaklenejo, zapečatijo vrata, ključ pa vzame predsednik volivnega odbora. Končno odredi volivni odbor stražo, da poslopje, v katerem bodo volitve, neprestano straži. Člen 47. Skrinjice kandidatnih list za Zvezno skupščino se postavljajo po tistem redu, po katerem so bile kandidatno liste potrjene, In sicer najprej okrožne liste v sestavu zvezne liste po tistem redu, v katerem so bile zvezne liste potrjeno," 'nato pa samost oj ne okrožne liste. Skrinjice posebnih okrajnih kandidatov (člen 19.) sc po. stavijo poleg skrinjice prvega okrajnega kandidata tisto okrožne liste, na katero so kandidati vezani. Skrinjice kandidatnih Ust zn Skupščino narodov so postavijo po tistem redu, po katerem so bile kandidatne liste potrjene. Skrinjice priključenih Ust (četrti odstavek člena 17.) se postavijo poleg skrinjice tisto liste, h kateri so priključene. Člen 48. Na dan tmlitev, ob sedmih zjutraj, so snide volivni odbor v poslopju, v katerem bo glasovanje, pred vrati volivnega prostora, ga odpre in vstopi. Kb se prepriča, da so skrinjice in kroglice ter vse ostalo v rodu, napravi v dveh primerkih zapisnik in potrdi v njem ugotovljeno stanje, odpre odprtine skrinjic in tudi to vpiše v zapisnik. Zapisnik podpišejo vsi člani volivnega odbora in tudi prisotni predstavniki list, predsednik pa takoj nato objavi, da se prično glasovanje. Člen (ti). Predsednik volivnega odbora skrbi ob podpori ostalih članov odbora za vzdrževanje reda in miru v času glasovanja. Po potrebi, zahteva predsednik pomoči narodne milico, ki jo ta dan, kakor hitro pride na volišče, pod njegovim vodstvom. Člen 50. Ves čas, dokler traja glasovanje, morajo biti prisotni vsi člani odbora oziroma njihovi namestniki. Ako predstavnik kandidatne tiste zapusti volišče, se volitve nadaljujejo brez njega. To se vpiše v zapisnik. Člen 54. Nihče ne " sme priti na volišče z orožjem ali z nevarnim orodjem, razen v primeru člena 49. Cleai 52. V prostor, v katerem se glasuje, vstopajo volivci po vrsti drug za drugim, toda no več ko po deset naenkrat. CIon 63. Glasovanje z« poslance Zvezno skupščine se vrši v istem prostoru, a ločeno od glasovanju za Skupščino narodov. To se doseže nn ta način, da so skrinjico in kroglice za glasovanje prj volilvj poslancev v Skupščino narodov na posebni mizi nasproti mize, na kateri so skrinjice in kroglice za volitve poslancev v Zvezno skupščino, Ko volivec vstopi, pristopi k mizi votivnega odbora. predsednikov poziv mora povedati glasno, da ga slišijo vsi člani volivnega odbora, svoje rodbinsko in rojstno ime, poklic, a v krajih, kjer je več volišč, tudi svoje stanovanje. Predsednik volivca legitimira ali na kak drug način ugotovi njegovo istovetnost. Nato predsednik ugotovi, ali je volivec vpisan v volivni imenik. Ko ugotovi, da je vpisan, obkroži predsednik zaporedno številko vpisanega v voli v nem imeniku v znamenje, da je vpisani prišel glasovat. Hkrati vpiše tisti, ki vodi seznam onih, ki so glasovali, po zaporedni .številki ime in priimek glasovalca in številko, pod katero je vpisan v volivni imenik. Nato objasni predsednik volivcu način glasovanja, mu izroči najprej kroglico za volitve poslancev v Zvezno skupščino in ga napoti na mesto, kjer se vrši glasovanje. Ko je volivec opravil gla. sovanje za Zvezno skupščino, se vrne k predsedniku volivnega odbora, ki mu sedaj da drugo kroglico za glasovanje za Skupščino narodov in ga napoti na mesto, kjer se vrši to glasovanje. Člen 54. Predsednik ali eden od Članov volivnega. odbora pojasni vsakemu volivcu, preden ga pusti na glasovanje, katero in čigavo kandidatno listo predstavljajo glasovalne skrinjice. Na volivčevo zahtevo prečita predsednik ali kak član odbora volivca vsa imena na kandidatnih listah. Vsak predstavnik' liste ali njegov namestnik hna pravico povedati volivcu, kateri politični skupini pripadata določna kandidatna lista in skrinjica. Na volišču je prepovedana vsakršna agitacija za kako volivno listo ali kandidata. Člen 55. Glasuje se na tale način: Ko prejme volivec kroglico, jo položi v dlan desne roke ali v levo, če desne nima, nato roko zapre, pristopi s takč zaprto roko po vrsti k vsaki skrinjici in seže s ' takč zaprto roko v vsako skrinjico. Kroglico spusti v tisto skrinjico, ki pripada kandidatni listi oziroma kandidatu, kateremu namerava oddati svoj glas. Ko potegne volivec loko iz poslednje skrinjice, jo pred vsemi odpre, da more vsakdo videti, da v roki ni več kroglice. Ves čas, ko volivec glasuje, pazijo predsednik in člani volivnega odbora, da volivec ne premesti kroglice ,V drugo roko in da je ne odnese s seboj. Člen 56. Volivec, ki zaradi kake telesne hibe ne bi mogel glasovati na način, ki je predpisan v prejšnjem člena, ima pravico pripeljati s seboj pred votivni odbor osebo, ki odda glas namesto njega. 0 tem Izda volivni odbor odločbo in jo vpiše v zapisnik. Člen 57. Ko konča volivec glasovanje, mora oditi z volišča. Za volišče se štejeta poslopje in njegovo dvorišče. • Člen 58. Volivni odbor ne sme odreči glasovanja osebi, ki je vpisana v stalni volivni imenik. A ko ima posamezni član odbora ali kateri predstavnikov list kaj pripomniti, se to vpiše v zapisnik. Ako se pojavi kak volivec za glasovanje, na njegovo ime pa je že kdo drug glasovali odredi predsednik volivnega odbora, da se njegovo rodbinsko in rojstno imej poklic in bivališče vpišejo v zapisnik, a glasovati nju ne dovoli. Člen 59. Glasovanje traja nepretrgoma ves dan do devetnajste ure. Samo v primeru nereda se smejo s pritrditvijo večine volivnega odbora prekiniti volitve za čas, dokler se ne vzpostavi red. Povod za nered in za koliko časa so se morale volitve prekiniti, se vpiše, v zapisnik; Ob devetnajsti uri se dvorišče ali poslopje, ako dvorišča ni, zapre in nihče se ne sme več pustiti vanj. Toda dovoli se glasovanje volivcem, ki so tedaj že v poslopju oziroma na dvorišču volišča. Ako se je moralo glasovanje zaradi nereda za več ko eno uro prekiniti, se glasovanje za toliko časa podaljša, - • Člen 60. Ves čas glasovanja se piše zapisnik o vseh dejstvih, ki so važna za glasovanje, po zahtevah članov volivnega odbora in predstavnikov list. Zapisnik se piše v dveh' primerkih. Vsi člani odbora morajo zapisnik podpisati. Zapisnik podpišejo tildi predstavniki kandidatnih list; ako pa se ti ne bi podpisali, velja zapisnik tudi brez njihovih podpisov. Vsak član odbora sme dajati na zapisnik svoja ločena mnenja in svoje pripombe. To velja tudi za predstavnike Hst. VIII. Glasovanje vojaških oseb Člen 61. Vojaške osebe izvršujejo svojo votivno pravico na voliščih tistega kraja, kjer je njihova vojaška ediniea. Okrajna (mestna) volivna komisija odloči v sporazumu z vojaško komando, na katerem volišču naj glasujejo posamezni oddelki vojaške edinice. Hkrati pošlje komanda določenemu volišču overjene izpiske iz vojaških volivnik imenikov. IX. Zaključek glasovanja Ugotovitev volivnega izida na voliščih Člen 62. Ko se glasovanje konča, prešteje volivni odbor neuporabljene kroglice in jih spravi ,v posebno vrečico. Vrečko zapre in jo zapečati. Čtou G&. Volivni odbor nato ugotovi po volivnem imeniku in po seznamu glasovalcev skupno število oddanih gla-ov. Nato začne odpirati skrinjice in preštevati kroglice po redu, kakor so skrinjice postavljene, in to najprej zu volitve v Zvezno skupščino, potem pa za volitve v Skupščino narodov. s Predsednik prešteva pred vsemi od borovimi člani Ui prisotnimi predstavniki list kroglice takole: Ko jih našteje sto, jih izroči enemu izmed članov odbora, da ji a še ta prešteje, ta pa jih izroči predstavniku tiste kandidatne liste, katere glasovi se preštevajo, in jih Še ta v tretje prešteje. Ako predstavnik liste, katere glasovi se preštevajo, ni prisoten, opravi to tretje preštevanje tretji u član odbora ali pa predstavnik kake druge liste. To se ponovi mi vsako stotino, dokler ^se no preštejejo vso kroglice. Nato se Vilko j vpiše v zapisnik z besedami številka skrinjice in kandidatna lista oziroma kandidat, za katerega Je ta skrinjica sprejemala glasove, iu koliko je v njej bilo kroglic. Vsi odborovi Člani in predstavniki kandidatnih list se podpišejo pod ta zapisek. Na enak način se preštevajo kroglice tudi v ostalih skrinjicah in ugotovi število oddanih glasov. Ko se preštevanje konča, podpišejo zapisnik vsi člani odbora in prisotni predstavniki kandidatnih list. Pod podpiše se pritisne pečat krajevnega (mestnega - rajonskega) narodnega odbora. Zapisnik se napravi v dveh primerkih. Ločena mnenja in pripombe o delu K)dbora so tudi tukaj dovoljene. Predstavnikom kandidatnih list se sme na njihovo zahtevo izdati po en overjeni prepis teh zapisnikov. Predsednik volivnega odbora razglasi javno pred volivnirn poslopjem, koliko je katera kandidatna lista oziroma kandidat dobil glasov, in to posebej za Zvezno skupščino in posebej za Skupščino narodov. Člen 64. Oba zapisnika, volivnl imenik in seznam glasovalcev dene odbor v poseben omot In ga pod pečatom krajev-nega (mestnega - rajonskega) narodnega odbora naslovi na okrajno (mestno) votivno komisijo. Ta omot ostane na mizi volivnega odbora. Ko se to konča, odide odbor iz volivnega prostora, ga zaklene enako kot prejšnji dan iu postavi stražo, da neprestano straži prostor, v katerem so ostali votivni spisi, ključ zaklenjenega prostora pa shrani predsednik pri sebi. Postavljena st rala ne sme to noč nikogar in z nika-kim izgovorom pustiti v to sobo. Člen 05. Naslednji dan, po končanem glasovanju, se ob sedmi uri zjutraj snidejo vsi člani volivnega odbora pred vrati votivnega prostora, ga odprejo iu vstopijo. Ko se pre-pričajo, da je vse v redu in tako, kakor so pustili, ugotovijo to v zapisniku. Nato vrnejo volivni material krajevnemu narodnemu odboru in prevzamejo od njega potrdilo. Predsednik vzame omot, ki je naslovljen na okrajno (mestno) votivno komisijo, in krene na pot, da osebno odda omot okrajni (mestni) votivni komisiji. S predsednikom imajo pravico jtl tudi predstavniki kandidatnih list alt njihovi namestniki Člen GO. Ako se na dan volitev na enem ali več voliščih glasovanje ni končalo, odredi okrožna volivna komisija, da se na teh voliščih glasovanje opravi naslednjo nedeljo. Krajevni narodni odbor je dolžan pravočasno objaviti, kdaj in kje bo dopolnitveno glasovanje. X. Ugotavljanje volivnega Izid n po volivnlh okrajih iu okrožjih Člen 67. Okrajna volivna komisija sešteje na podlagi votivnih spisov, katere js prejela od vollvnih odborov, ugotovljene glasove, ki so bili oddani za kandidate v. Zvezno skup- ščino v njenem okraju, in napravi o tem zapisnik. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije. Vse volivne spise odnese okrožni volivni komisiji predsednik ali kak drug član komisije. Predstavniki kan. didatnih list imajo pravico spremljati nosca spisov. 0 prevzemu iu predaji volivnih spisov pri okrožui volivni komisiji se napravi poseben zapisnik. Cleu 68. Delu okrožne volivne komisije smeta prisostvovati po dva predstavnika vsake okrožne liste. Predstavnike list prijavijo okrožni volivni komisiji predlagatelji kandidatne liste. Člen 69, Okrožna volivna komisija oddeli po prejemu voliv-m'b spisov tiste spise, ki se nanašajo na volitve za Skup. ščinc narodov ter jih pošlje nujno in po najkrajši poti po enem izmed članov komisije ali po njegovem namestniku federalni (pokrajinski) votivni komisiji. Tega člana oziroma namestnika imajo pravico spremljati predstavniki kandidatnih list. ^ Člen 70, Okrožna votivna komisija ugotovi volivni izid za vo-litve narodnih poslancev v Zvezno skupščino na podlagi prejetih volivuih spisov; ugotovi, koliko volivcev je vsega skupaj glasovalo v vsakem posameznem votivnem okraju, koliko glasov je prejel vsak posamezni okrajni kandidat, koliko je bilo oddanih vseh glasov v vsem okrožju in koliko glasov Je v vsem okrožju dobila vsaka posamezna kandidatna lista. Ako se pri tem ugotovi razlika med oddanimi glasovi po seznamu glasovalcev in oddanimi glasovi po kroglicah, velja izid glasov po kroglicah. Za izvoljenega poslanca v votivnem okraju se šteje kandidat tisto liste, ki je v okraju dobila relativno večino. Ako je bilo na Usti, ki je dobila relativno večino, več okrajnih kandidatov, se med njimi šteje za izvolj<> nega tisti kandidat, ki je izmed njih dobil najvišje šle. vilo glasov. Ako se ne more ugotoviti,' katera lista je dobila relativno večino, oziroma kateri kandidat je dobil relativno višjo število glasov, zaradi tega, ker sta dvo Usti oziroma dva kandidata dobila enako število glasov, odredi okrožna volivna komisija za prihodnjo nedeljo Iznova volitve v tistem okraju. Ako sla bili v istem votivnem okrožju dve ali je bilo več kandidatnih list, sešteje komisija vse glasove, oddane v tem okrožju za vso kandidatne liste tn seštevek vseh teh glasov deli s številom poslancev, kolikor se jih voli v tem okrožju. S tako dobljenim količnikom deli komisija seštevek glasov, oddanih za vsako posamezno listo, tn tako ugotovi, koliko naj vsaki listi po lem količniku pripade poslancev. Ako se na ta način ugotovi, da kaka lista po votivnem izidu v okrajih ni dobila toliko poslancev, kolikor bi Ji pripadalo po količniku, se tej listi dodeli tn razlika. Ti dopolnilni mandati se dodelijo tistim kandidatom, ki so dosegli nnjvišje število glasov na takih listah, a niso že izvoljeni v okraju. Ako je bilo na isti okrožni listi več okrajnih kandidatov, se mandat dodeli listi na podlagi tistega skupnega števila glasov, katerega so dosegli vsi okrajni kandidati na tej listi. Mandat pripade tedaj tistemu kandidatu, ki je na volitvah v okraju dobit relativno uajvišje število glasov. Ako bi v teni primeru dva kandidata Imela enako število ndnsov. se odloči z Žrebom, kateremu izmed ujlju pripade mandat. ' I I I I J 1 C il 2S5 • Člen 71. 'jkrmiiii volivua komisija izda izvoljenim narodnim |H)dam:em ix>lrdilo. Potrdilo podpišejo predsednik iu vsi člani okrožne volivne komisije.'1 Potrdila se izročijo izvoljenim poslancem neposredno ali pa po okrajnem narodnem odboru. Obrazec potrdila predpiše minister za koustituanto. Člen 72. O svojem delu piše volivua komisija zapisnik. V zapisniku se zlasti navede, koliko je bilo vseh kandidatnih list, katere osebe so bile na vsaki posamezni listi lian-tlidati in namestniki, koliko glasov je dobila vsaka lista skupaj v okraju iu koliko skupaj v okrožju in kateri kandidati ter s katere liste so proglašeni za narodne poslance, in to posebej na podlagi dosežene relativne večine v okraju 'tor posebej na podlagi delitve mandatov v okrožju po količniku. Zapisnik podpišejo vai člani komisije. Vsak član ima piavion dati na zapisnik svoje ločeno mnenje iu svoje pripombe. To velja tudi /a predstavnike list. Po končanem delu objavi okrožna volivua komisija na oglasni deski okrožnega narodnega odbora; koliko je vsaka okrožna lista dobila glasov in kateri kandidati ko proglašeni za narodne poslance, ter naroči vsem okrajnim narodnim odborom, naj to na tam običajni način objavijo v voeb krajih svojega okraja. Clcn 73, Zapisnik okrožne voJiVue komisije z vsemi p v bogami in votivnimi spisi izroči predsednik komisije po najkrajši poti in v najkrajšem času federalni (pokrajinski) volivni komisiji, ta pa ga takoj pošlje zvezni volivni komisiji. XL Uvotavlianie v olivnega izida za /tšknjjtšči&o narodov Člen 74. Pederalnii (pokrajinska) votivna komisija začne takoj po prejemu voEvnih spisov ugotavljati izid. volitev za Skupščino narodov. , Pri tem bo ravna na naslednji način: Najprej ugolovi skupno število glasov, ki eo biti oddani za vsako federalno listo. AUo je bila na kako federalno (pokrajinsko) Listo vezana še katera druga ali ;več list, se glasovi vseh teli list seštejejo in se pri tej delitvi štejejo za eno listo. Nato so število glasov, oddanih za vsako listo, doli z 1, 2, 3 itd. in nazaduje s številom poslancev, kolikor jih voli tista federalna edi-nica oziroma pokrajina. Od števil, dobljenih s takšno delitvijo, se vzame toliko uajvišjih števil, kolikor je treba v federalni edinioi oziroma pokrajini izvoliti poslancev, In se dodelijo mandati posameznim kandidatnim listam. Mandati se dodelijo po listah po vrsti, kakor so kandidati navedeni. Ako je bila h kaki listi priključena katera druga ali več drugih list, se razdelijo mandati med njimi na enak način kakor za ločene liste. Ob enakosti tako dobljenih števil se odloči z žrebom, kateri listi pripade mandat CMen 7fi. Frctornlna (pokrajinska) volivna komisija izda izvoljenim narodom BP^m EtfrdJVh J>l':dih; Pi- šejo predsednik in vsi člani komisije in jih vročijo izvo-Ijenirn poslancem neposredno ali po okrožnih narodnih odborih. Obrazec za potrdila predpiše” minister za konsti-tuanto. Cleu 7t>. 0 svojem delu piše federalna (pokrajinska) volivua komisija zapisnik, v katerega vpisuje: koliko je jilo vseh kandidatnih list, katere osebe so bile na vsaki posamezni listi kandidati ju namestniki, koliko je vsaka lista dobila vseh glasov in kateri kandidati ter a katere liste so proglašeni za narodne poslance. Zapisnik morajo podpisati vsj člani komisije. Vsak član ima pravico dati na zapisnik svoje ločeno mnenje in svoje pripombe. Glede predstavnikov list se uporab. Ijajo določbe Člena G9. in drugega odstavka člena 72. tega zakona. Po končanem delu objavi komisija volivni izid. In sicer: koliko je vsaka kandidatna lista debila glasov iu kateri kandidati so proglašeni za narodne poslance, tor naroči vsem okrožnim in okrajnim narodnim odborom, da nuj to na tam običajni način objavijo v vseh krajib, Člen 77. Predsednik komisije odnese po najkrajši poti in v najkrajšem času vse volivne spise zvezni volivni komisiji. XI) Delo zvezne voHvstte komisije. Ugotavljanje izida po zveznih listah Člen 73. Naslednji dan po končanih volitvah ee ob osmih zjutraj snide zvezna volivna komisija v Beogradu. Delu zvezne volivne komisije prisostvujeta tudi po dva predstavnika vsake zvezne Liste. Predstavnike list jn njihove namestnike določijo predlagatelji zveznih )iet In jim izr dajo potrebna pooblastila. Člen 79. Ko zvezna volivna komisija prejme votivne spise iz vseh volivnih okrožij, proglasi najprej za izvoljenega nosilca vsake take zvezne liste, ki je dobila skupaj najmanj po 200.000 glasov. Nato sešteje In ugotovi skupno število glasov, oddanih za vse kandidatne liste v državi. Dobljeno vsoto deli z določenim številom poslancev, ki so v vsej državi volijo v Zvezno skupščino (člen S.). S tako dobljenim količnikom »e doli število glasov, oddanih za vsako posamezno zvezno listo. Ako se na ta način ugotovi, da je kaka zvezna Usta po izidu volitev v okrožjih dobila sorazmerno manjše število poslancev, kot bi ji pripadalo po gornjem količniku, se tisti zvezni listi dodeli toliko mandatov, kolikor ji manjka do tega števila. Tl dopolnilni mandati se dodelijo tistim okrajnim kandidatom'z okrožnih list v sestavu zvezne liste, ki imajo najvišje število glasov, a niso bili izvoljeni po volivnem izidu v okrajih oziroma v okrožjih. Pri tem se na isti listi vezani kandidati štejejo za enega kandidata; izmed njih pa dobi mandat tisti kandidat, ki ima izmed njih najvišje število glasov. Ako hi v takem primeru dva kandidata imela enako število glasov, se odloči z žrebom, kateremu izmed njiju pripade magidut. Člen 80. Izvoljenim nosilcem zveznih list in poslancem, izvoljenim na'pu-Jhigi zvezne liste, izda zvezna volivim komisija potrdilu. Potrdila podpišejo predsednik in vsi člani zvezne votivne komisije. Potrdila se izdajo neposredno ali pa se vročijo po okrajnem narodnem odboru tistega kraja, v katerem ima izvoljeni narodni poslanec svoje bivališče. Obrazec za potrdila predpiše minister za konsti-tuanto. Člen 81. O vsem tem delu piše zvezna votivna komisija zapisnik. V zapisniku se mora navesti zlasti: koliko je bilo vseh zveznih kandidatnih list; kdo so bili nosilci posameznih zveznih list; koliko je vsako zvezna lista dobila vseh glasov v vseli votivnih okrožjih; koliko glasov je v vsakem votivnem okrožju dobila vsaka posamezna okrožna lista v sestavu svoje zvezne liste; kateri nosilci zveznih list so proglašeni za narodne poslance; kateri kandidati so izvoljeni za poslance na podlagi zvezne liste; nazadnje, skupno število glasov, oddanih v vsej državi. Hkrati ugotovi komisija na podlagi votivnih spisov, kateri poslanca so izvoljeni na samostojnih okrožnih listah in koliko glasov so te liste dobile v posameznih votivnih okrožjih.' Zapisnik podpišejo vsi Člani komisije; vsak izmed njih ima pravico dali na zapisnik svoje ločeno mnenje In avoje pripombe. To velja tudi za predstavnike list. Člen 82. Ko zvezna volivnn komisija zaključi ta posel, sestavi poročilo za Zvezno skupščino in ga ji pošlje skupaj z vsemi votivnimi spisi. To poročilo objavi zvezna volivnn komisija v zveznem Uradnem listu. Hkrati pošlje zvezna votivna komisija Skupščini narodov poročala, katera je prejela od vseh federalnih (pokrajinskih) votivnih komisij. Ta poročila se objavijo v zveznem Uradnem listu. XIII. Člen 83. 1 Kaznuje se po tem zakonu: 1. kdor na kakršen koli način prepreči komu dru-gemu, da ne uporabi svojo votivno pravice ali da ne izvrši dolžnosti, ustanovljene po tem zakonu; Z. kdor s silo ali z grožnjo sile primora volivca, da glasuje za kako kandidatno listo ali da jo podpiše ali pa da odreče svoj podpis na njej; U. kdor s podkupovanjem vpliva na volivca, da glasuje za kako kandidatno listo ali da jo podpiše ali da odreče svoj podpis na niej; 4. član votivnega odbora, ki bi z zlorabo svojega [loložiija izvajal pritisk ali sploh na kakršen koli način vplival na svobodo volivca glede uporabe njegove vo-livne pravice; C>. volivec, ki glasuje ali poskuša glasovati na kakih volitvah več kot enkrat; 6 kdor glasuje namesto drugega ali pod drugim Imenom ali to poskusi; 7. kdor na kateri koli način prekrši tajnost glasova nju; 3. kdor fizično napade volivnt odbor, votivno komisijo ali katerega teh članov ali kaketia Predstavnika liste , 1 ali na kak drug način ovira de«o voiu..^. . .oOiU utj volivne komisije; 9. kdor pride na volišče z orožjem ali z orodjem, uporabnim za boj, razen če predsednik volivuega odbora zaideva pomoči od pristojnih organov narodne oblasti; 10. kdor namenoma poškoduje, uniči ali odne.se kakršno koli listino o volitvali ali kakršen koli predmet, ki rabi za volitve ali spremeni število glasov z dodajanjem, odvzemanjem ali kako drugače; 11. stražar, ki je določen za straženje volivuega po-slopja oziroma prostorov, ako dopusti, da kdo stori katero izmed dejanj, navedenih v prednji točki; 12. kdor brez pooblastila predrugači kandidatno listo, ko so jo predlagatelji že podpisali; 13. člani votivnega odbora, ako dopustijo, da glasuje kdo, ki ga ni v stalnem volivnem imeniku, ali da gla-suje kdo, ki je že glasoval, ali če vodoma dopustijo, da kdo iaž.no glasuje na tuje ime; ako brez upravičenega razloga skrajšajo ali podaljšajo čas za sprejemanje gia-sov; ako brez. upravičenega razloga menjajo volišče, ki je bilo ž.e določeno in objavljeno; 14. člani volivuega odbora, katerim je bilo sporočeno, da so odrejeni za to dolžnost, ako ne pridejo ob določenem času in na določeno mesto za opravljanje dolžnosti in ne morejo opravičiti svojega izostanka ali ki brez opravičenega razloga znpudjjo svoje mesto ati odrečejo podpis zapisnika o volivnem delu; 15. kdor namenoma nepravilno piše volivni zapisnik ali v njem kaj popravi ali vstavi, ko je žo podpisan; 10, kdor brez poziva predsednika volivuega odbora ukaže pripeljati ali brez takega ukaza pripelje oboroženo solo na volišče; 17. oblastveni organ, ki pozovo kakega državljana na odgovornost zaradi glasovanja na volitvah po teni zakonu uti zaideva od njega, naj pove, za koga je gla-soval; 18. kdor zagreši kako drugo zlonamerno kršitev predpisov lega zakona, kolikor ni kazniv po naslednjem členu. Zn dejanja, navedena v tern členu, so naslednje kazni po teži •dejanja; 1. denarna kazen do 20.000 dinarjev; 2. odvzem prostosti. Poleg kazni odvzema prostosti eo sme vzporedno izreči tudi denarna kazen. V hujših primerih so sme razen navedenih kazni izreči tudd izguba političnih pravic in posameznih državljanskih pravic. Clon 84. Kaznuje se z denarno kaznijo do 5000 dinarjev ali s prisilnim delom brez odvzema prostosti do šestih mesecev: 1. kdor se pri glasovanju nedostojno vede, ali če polem, ko je glasoval, oziroma ko so jo ugotovilo, da ni vpisan v stalni votivni Imenik, noče na opomin pred-oedutka volivticgu odbora oditi iz poslopja, v katerem se glasuje; 2. kdor razžali voliviia odbor ali kakega člana vo-livnega odbora; 3. kdor v nasprotju s členom 38. tega zakona toči ali im itak drug način, daje tilJiphoLnc pijače,( Člen 85. Ako za kazniva dejanja po tem zakonu že kak drag zakon predpisuje hujše kazni, se storilec kaznufe po tem dragem zakonu. Člen 86. Za kazenski postopek so pristojna narodna okrajna sodišča. Postopek se uvede na prijavo katere koli osebe ali pa po uradni dolžnosti. Pristojno narodno okrajno sodišče je dolžno o dejanjih po tem zakonu izreči sodbo oziroma dokončati postopek kot nujen. Zoper sodbo narodnega okrajnega sodišča se sme vložiti pritožba na pnistojno višje sodišče v roku osmih dni pp prejemu sodbe. Člen 87. Vsa po tem zakonu kazniva dejanja, ki se zgodijo do dneva pred volitvami ati na sam dan volitev, vpiše votivni odbor v svoj zapisnik z navedbo imen krivcev. Ko okrožna volivna komisija dokonča svoje delo, izpiše vsa ta kazniva dejanja iz zapisnikov votivnih odborov in jih pošlje pristojnim narodnim okrajnim sodiščem za uvedbo kazenskega postopka. XIV. Končne določbe Člen 88. Zoper nepravilnosti v teku volitev in zoper odločbe volivnih komisij ima vsak volivec, vsaka politična stran-ka in društvena organnzaeija pravico do pritožbe na Ustavotvorno skupščino. Pii tožbe se vlagajo po zvezni volivni komisiji. Člen 89. Vse listino, kandidatne liste, pritožbe in druge vloge po tem zakonu ter tudi vsi posli pred narodnimi sodišči v smislu tega zakona so prosti vseh državnih pristojbin. Člen 90. Minister za konstituanto sc pooblašča, da izda obvezna navodila za uporabljanje tega zakona. Člen 91. Ta zakon stopi v veljavo z dnem obja\'e v Uradnem listu T)F.I. Beograd dne 22. avgusta 1945. Predsedništvo Začasne narodne skupščine demokratske federativne Jugoslavije Tajnik: Predsednik: M. Perunieić s. r. Dr- I* R'bar s. r. 596. Na predlog zveznega ministra za trgovino in preskrbo in ustrezno drugemu odstavku člena 1. uredbe o ureditvi notranjega prometa z blagom predpisuje Gospodarski svet naslednjo uredbo o trgovini na debelo s perutnino in jajci Člen 1- Ministri za trgovino in preskrbo federalnih vlad Oziroma načelnik za trgovino in preskrbo glavnega na- rodnega odbora Vojvodine se pooblaščajo, da smejo vsak na svojem območju po potrebi predpisati omejitve za trgovino na debelo s perutnino in jajci. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu D F J. Beograd dne 18. avgusta 1945. ' . St. 8156. Predsednik Gospodarskega s\'eta in zastopnik ministra za trgovino in preskrbo: A. Rcbrang s. r. 597. Pravilnik o organizaciji Državne uprave narodne imovino Člen 1. Vodstvo, upravljanje in izkoriščanje imovine, ki je v pristojnosti Državne uprave narodne imovine na podlagi odloka Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 21. novembra 1944, se poverja ustreznim strokovnim zveznim in federalnim mini. strstvom. Na strokovna zvezna in federalna ministrstva se prenaša finančna in računska kontrola nad poslovanjem tistih gospodarskih podjetij, katera preidejo pod njihovo poslovno vodstvo. Državna uprava narodne imovine si pridržuje glede navodne imovine opravljanje naslednjih nalog: a) daje smernice in nadzira poslovanje federalnih uprav narodne imovine; b) ščiti imovinsko-pravne koristi države; razviduje imovino in jo pravno zajema; oddaja pravna mnenja in vodi pravne spore; c) postavlja po členu 2. odloka AntifiišiFtirneiza sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 21. novembra 1944 upravitelje sekvestrov nad imovino, omenjeno v tem členu, in to v sporazumu s pristojnimi strokov, nimi ministrstvL Upravitelje imovine, ki jc prešla * državno last, postavljajo pristojna ministrstva; č) vodi razvid o vsej imovini, ki po odloku Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dna 21. novembra 1944 preide v državno last ali pod se-kvester. Svoje naloge pod točkami b), c) in č) tega člena opravlja Državna upraVa narodne imovine s pomočjo federalnih' uprav narodne imovine. Člen 2. V neposredno pristojnost Državne uprave narodne imovine spada imovina po členu 3. odloka AntifašistiS. nega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 21. no. vembra 1944, ki ima splošen pomen. V dvomu, ali je kaka imovina splošnega pomena ali ne, odloča zvezni minister za industrijo v sporazumu s pristojnim stro-kovnim ministrstvom zvezne vlade. Člen 3. Državna uprava narodne imovine ima naslednje odseke: 1. tajništvo; 2. razvidnostni odsek; . 3. pravni odsek. Odseki se delijo na referate. Tajnik sme z dovoljenjem ministra za industrijo referate po stanju poslov ukiniti ali spojiti. Člen 4. ' Tajništvo ima naslednje referate: 1. personalni referat; 2. arhiv Ln registraturo; 5. blagajno; 4. ekonoma t. Člen 5. Rnzvidnostni odsek se deli na naslednje referate: 1. referat za splošni razvid narodnega imetja; 2. referat za specialni razvid industrijskih in rudarskih podjetij; 3. referat za specialni razvid trgovinsJkih, bančnih ln prometnih podjetij; 4. referat za specialni razvid zgradb; h. referat za specialni razvid kmetijskih posestev in gozdov. Člen 6. Pravni odsek sd doli na naslednjo referate: 1. referat za pravni razvid in pravno zajemanje narodne imovine; 2. referat za pravna mnenja in pravne spore; 3. referat za kontrolo iu likvidacijo podjetij. Člen 7. Posameznim odsekom načelujejo šeti odsekov. Šefe odsekov postavlja minister zvezne vlade za industrijo. Uradnike in druge uslužbence postavlja minister zn industrijo zvezne vlado na predlog tajnika Državno upravo narodne imovine. Člen 8. Nameščenci Državne uprave narodne imovine so državni uslužbenci. Zanjo veljajo predpisi, ki veljajo za državne uslužbence. Člen 9. Državna uprava narodne imovine ima svoj samostojni letni proračun, ki se popolnjuje iz splošnega državnega proračuna. Prehodno določbe Člen 10. Reorganizacija Državno uprave narodne Imovino po določbah tega pravilnika se mora izvršiti tako, da se oh vsakem prevzemu in predaji imovine raznim mini-n trs tvom imovina natančno popiše in oceni. Dižavna uprava narodno imovine oziroma federalno upravo narodne imovine so odgovorne tudi za neposredno upravo vsake enoto narodno imovine, dokler jib pristojna ministrstva ue prevzamejo v svojo neposredno upravo. Člen 11. Državna uprava narodne imovine in federalne uprave narodne imovine si pridržijo upravo tiste imovine, ki po svojem namenu ne preide pod strokovno vodstvo iu v upravo posameznih resorov zvezne oziroma federalnih vlad (zgradbo, razne premičnino in podobno). F* ra v Inko smejo Državna uprava ozirom n federalno unruvo, kjer se to pokaže za potrebno, razprodati alt dali v zakup tisto imovino, ki bi po prednjih uredbah spadala v njihovo pristojnost. Člen 12. Ustroj federalnih uprav narodne imovino se mora v vsaki federalni edinici prilagoditi določbam toga pravilnika. Člen 13. Ta pravilnik stopi v veljavo z razglasitvijo v Uradnem listu DFJ. Beograd dne IG, avgusta 1946. Minister za industrijo; A, Hobrang a. r, 598. Odlok o ustanovitvi Komisije za zadružništvo pri Gospodarskom svetu demokratske federativno Jugoslavije Člen 1. Ustanavlja «9 Komisija za zadružništvo pri Gospodarskem svetu demokratske federativne Jugoslavijo, Člen 2. Komisijo tvorijo: predsednik Gospodarskega eveta, pomočnik zveznega ministra za iinance, pomočnik zveznega ministra za kmetijstvo, pomočnik zveznega ministra Za trgovino tu preskrbo, po en član izmed zadrugarjev vsake federalno edinke, katere imenuje Gospodarski 'svet, in en član glavnega odbora enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije. Komisija ima svojega tajnika, članu komisijo. Člen 3. Naloge komisije kot organa Gospodarskega sveta so: 3. vodili zadružništvo in nadzirati njegovo delo; 2. proučevati in pripravljati ukrepe za organiziranje in pospeševanje zadružništva v duhu splošnih in gospodarskih koristi Jugoslavije; pripravljati in predlagati zakonsko predloge, ki se nanašajo na zadružništvo; 3. proučevati stanje, v katerem je zadružništvo, in pogoje, po katorih se razvija; voditi zadružno statistiko. Člen 4. Ta odlok stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu demokratske federativno Jugoslavije. Beograd dno 18. avgusta 1915. Predsednik Gospodarskega sveta: Andrija Hebrang 6. r. 599. Navodilo za izvrševanjo člena 8. zakoim o razširitvi veljavnosti zakonu o izplačevanju potrdil, izdanih ob zamenjavi okupacijskih bankovcev tor o razpolaganju s terjatvami na vezanih računih z dne 7. junija 1945 na območju Bosne in Hercegovine, Hrvatske ter Slovenije, kakor (udi o izplačevanju potrdil, izdanih za okupacijsko bankovce, ki v kraju zamenjavo niso bili zakonito plačilno sredstvo, z dne 10. avgusta 1945 (navodilo za izplačevanje potrdil, izdanih na bankovce po 250 levov, seriji ž>Č« in »Š«) (minister za finance, VIL št. 5474 z dne 20. avgusta 1015).