ST\TD I J 3 KA BIBLIOTEKA LJUB'JAMA St.1« P poraEvajMUi (C. C. «M I« p«Ma) V ffak«,« (jfrtam. HiiaH«, ffla. - Uto Vi. f 80 e«at Letnik LIH 2«n ponedeljka. M»r«fiaiaa: u ft meMfi L 8.—» 38.—w celo leto L 75—, ▼ iioiesitvo cneeećao Uvllke 30 rt. — Oglania* za t mm prostora u u trgovske in obrtne oglase L 1-—, ca •■mrt-*bila L 1-50, oglase denarnih zavodov L 2.—k i na prvt strani L 2.— ____ - EDINOST Urednifttvo in upravniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Te-' Hion 11-57. Dopisi naj se poSiljajo izključno uredailtvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravnitivu. Rokopisi se ne vračaj«. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Lait, založba in tisk Tiskarne «Edinosl». PodurednlStvo v G or 1 c i: ulica Giosufc Carduccl št. 7, I. a. — Telef. 9t. 337 Glavni in odfoverai urednik: prof. Filip Peric. VseainerlšRI Kontras Zopet so oči vsega sveta uprte dogodke, ki se odigravajo v Ameriki. V Havani, glavnem mestu otoka in republike Kube, ki leži ob vhodu v važni Meksi-fcanski &aliv, se je sestala v jnmdeljek konferenca vseh držav severne in južne Amerike. Izvzeta je le Kanada, ki je angleški dominion in članica britanskega carstva. Če hočemo razumeti pomen te konference, jo moramo postaviti v zvezo s takoimenovano Monroe-ovo doktrino ali izjavo, ki je stara že okoli sto let. Mon-roe je bil peti predsednik Zedi-njenih -držav (od 1. 1816 do 1824.^ in si je pridobil velike zasluge za okrepitev svoje domovine. L. 1823., in sicer na 2 decembra, je naslovil na predstavništvo ono zgodovinsko poslanico, v kateri je orisal temeljna načela, ki naj določajo zadržanje Zedinjenih držav napram Evropi, ko gre za zadeve in vprašanja, ki se nanašajo na ameriške države. Ta načela so: evropske države nimajo pravice se vmešavati v spore med ameriškimi državami, kot se bodo vzdrževale tudi Zedinjene države vsakega vtikanja v evropske zadeve; evropske države ne smejo pridobivati na ameriških tleh novega ozemlja na noben način po gesluf Amerika Ame-j»i kance m. To je prvotna Monroe-ova doktrina, a pozneje se je v praksi izoblikovala v nekako stremljenje Zedinjenih držav po 'dosegi popolnega pokroviteljstva nad srednje- in južnoameriškimi državami napram Evropi, kar se jim je tudi posre-tilo, kajti evropske države, posebno Anglija, so morale sprejemati v svojih sporih z omenjenimi državami razsodišče Washingtona. V duhu teh načel se je vršila tudi politična propaganda in i. 1889.-90. se je vršila prva konferenca vseh ameriških držav v i^Vashingtonu, kjer je bila ustanovljena «Mednarodna zveza ameriških republik«. Kot njen stalni organ je bila ustanovljena posebna Mednarodna pisarna s sedežem v Washingtonu. Tiaslednje konference so se vr-gile v Meksiku 1. 1902., v Riu de Janeiro 1. 1906., v Buenos-Ai-i esu 1. 1910., v Santiago - de Chile v I. 1922.-23. Ta poslednja je bila torej prva vseameriška konferenca po svetovni vojni in njena posebna važnost obstoji v tem, da se je na njej spremenila dotedanja Mednarodna zveza ameriških republik v sedanjo Vseameriško unijo ali zvezo, katere vodstvo ima svoj sedež zopet v Washingtonu in je njen glavni tajnik vsakokratni državni tajnik (zunanji minister) Zedinjenih držav. To je današnja Vseameriška unija in ona je, ki je sklicala sedanjo, šesto konferenco ameriških držav ter izdelala tudi program za delovanje konference. Toda medtem ko je bila konferenca iz 1. 1923. le dogodek srednje, če ne naravnost postranske važnosti, je pa letošnja obrnila nase pozornost vsega sveta, in sicer to v prvi vrsti radi dejstva, da se je podal nanjo predsednik Zedinjenih držav Coolidge ter imel v ponde-Ijek otvoritveni govor. To dejstvo je tem pomembnejše, ker jo v Zedinjenih državah strog običaj, da predsednik ves čas svojega mandata ne sme zapustiti ozemlja Zedinjenih držav. Le tako strahoviti dogodki, kot jih je videl svet ob času svetovne vojne, in pa tako dalekosežna vprašanja, kot so bila razgrnjena na pariški mirovni konferenci, so dovedla znamenitega predsednika Wilsona, da je prekršil ta običaj ter prišel, kot znano, v Evropo, kjer se je o-sebno udeleževal del mirovne konference. Pot sedanjega predsednika Zedinjenih držav v Havano je drugi slučaj kršitve omenjenega običaja. In če se je Coolidge odločil za ta korak, je to pač nedvoumen dokaz, da je hotel dali /letošnji šestli vseameriški konferenci namenoma poseben in svečan poudarek, kot pred njim predsednik Wilson pariški mirovni konferenci. Na mestu je torej vprašanje: Kaj je do vedlo vlado Zedinjenih držav do tega, da se je odloČila ea tako manifestacijo ravno le- tos, medtem ko je predsednik: Hara ing prvo konferenco po vojni v 1. 1923. skoro ignoriral? Če promatramo stvari s tega vidika, nam ne more uiti sličnost sedanjega razpoloženja v Zedinjenih drSavah onemu razr položen ju, ki je narekovalo pred sto leti predsedniku Mon-roe-u njegovo omenjeno poslanico. L. 1814. so bili zavzeli Angleži Washington in napetost med novo ameriško republiko in Londonom je trajala 5e desetletja pozneje. Monroeova doktrina je bila torej v prvi vrsti naperjena proti Angliji. In tudi sedaj imamo med obema velikima drŽavama usoden spor radi oboroževanja na morju, radi katerega je nastalo v Ameriki pravo ogorčenje proti nekdanji domovini — materi Angliji. Ni torej nikako čudo, če je vvashingtonska vlada smatrala, da je sedanji hip posebno prikladen v vsakem pogledu za čim izrazitejšo vseameriško, t. j. v bistvu protiangleško politično manifestacijo. Kar se tiče programa konle renče, je treba reči, da je pre težno pravne in ekonomske na rave. Na dnevnem redu so vprašanja kot enotnost zakonodaje glede trgovine, pomorstva, naseljevanja, železnic itd. Konferenca bo trajala kaka dva meseca in se sedaj ne more Se reči, kakšni bodo rezultati. Vsekakor pa je jasno, da Washington če že ne stremi za tem, da bi ustvaril posebno ameriško Družbo narodov v nasprotju z ženevsko, hoče vsaj doseči čim popolnejšo koncentracijo ameriških držav pod svojim vodi-stvom, tako da bi nobena izmed njih ne mogla postati v danem slučaju orodje v rokah kakeg-a izvenameriškega tekmeca Zedinjenih držav bodisi na tleh A-merike same ali pa v področju njihovih izven evropskih imperialističnih načrtov. Nacionalni nataUil za pospeševanje Silne bitke RIM, 18. «Gazzctta Ufficiale» je objavila ukrep načelnika vlar-de z dne 30. decembra 1927. o nacionalnem natečaju za žitno zmago. Počenši z agrarnim letom 1928-29 bo natečaj obstojal iz dveh tekmovanj, eno pokrajinskega, drugo pa državnega značaja. Natečaj za obe tekmovanji bo razpisal načelnik vlade s posebnim dekretom, ki bo vseboval vse določbe in pogodbe. Pri pokrajinskih tekmovanjih bodo nagrade razdeljene v tri skupine: za velika, za srednja in za mala posestva. Državnega tekmovanja se bodo lahko udeležili samo po trije tekmeci iz vsake posamezne pokrajine, in sicer oni, ki bodo dosegli prve nagrade pri pokrajinskem tekmovanju. Mezdna pravda med brodolastniki in mornarji RIM, 18. Davi se je pred rimskim prizivnim sodiščem nada^-lj evala razprava o mezdnem sporu med brodolastniki in mornarji. Po otvoritvi razprave sta povzela še enkrat besedo zastopnik mornarjev poslanec on. Ma-grini in zastopnik brodolastni-kov on. Biancardi, ki sta stavila še nekoliko dodatnih predlogov k svojim prejšnjim izvajanjem. Zastopnik mornarjev je stavil med drugim tudi predlog, naj sodni dvor ugotovi razmerje, v katerem se nahajajo mesečne plače mornarjev napram celotni mesečni l^ilanci brodolastniških podjetij pri raznih tipih ladij. Ker zastopnik brodolastnikov ni razpolagal s potrebnimi podatki in ker se je predlogu zastopnika mornarjev pridružil tudi državni pravdnik, je sklenil sodni dvor, zaprositi za predlagane podatke pri prometnem ministrstvu. Spričo tega je bilo nadaljevanje razprave vnovič preloženo do 28. t. m. Kdo bo imenovan za apostolskega nuncija v Pragi? RIM, 18. Agencija «Radio na-zionale* pravi, da more demen-tirati vesti, ki še vedno krožijo po čehoslovaških listih in glasom katerih bo baje mons. Mar-maggi potrjen v funkciji apostolskega nuncija v Pragi. V rimskih katoliških krogih zatrjujejo, da se mons. Marmaggi ne povrne več v Prago. Vati- i kanski krogi mnogo ugibajo o njegovem nasledniku. Doslej pa še ni znano, kako se bo pape* odločil. Se najbolj verjetno je, da bo imenovan za nuncija mons. Ciriaci. ▼ljeaa Ostbui mili— bo ost ▼ kratko* RIM, 18. V psalači Viminale se bo 23. t. m. vršii sestanek, na katerem bo določeno postopanje za ustanovitev cestne milice. Cestna milica bo sestavljena iz posebnih oddelkov miličnikov, ki bodo morali skrbeti za redni promet na velikih državnih cestah in za spoštovanje obstoječih predpisov o cestnem prometu. RIM, 18. V Rimu se je sestal izvrševalni odbor italijanskega nacionalnega centruma ter je razpravljal o pripravah za sklicanje sestanka, ki bo posvečen proučevanju najvažnejših reform fašistovskega režima«. Sestanek j-e določen na 2. in 3. marca. Predsedoval mu bo poslanec on. Cavazzoni, za podpredsednika je bil določen tu-rinski mestni podnačelnik grof •Buffa di Ferrero. Po končani seji so se podali člani izvrševal-nega odbera k. on. Turati ju, kateremu so tolmačili izraze svoje udanosti. Nevi fnuuaaU p—liinlfr pri čelnika vlade RIM, 18. Novi'francoski poslanik pri Kvirinalu, ki je včeraj nastopil svojo novo službo, se je podal danes zvečer v palačo Chigi, kjer se je predstavil načelniku vlade in zunanjemu ministru on. Mussoliniju. Zračno dam - London RIM, 18. Glasom vesti agencije «Atmo» bo v prihodnjih dneh otvorjena zračna zveza med Prago in Amsterdamom. Druga zveza se bo otvorila med Amsterdamom in Londonom. Na ta način bo Praga direktno zvezana z Londonom. » je objavil zanimive izjave, ki jih je podal njegovemu poročevalcu sen. Scialoja o italijmnsko-albanskih odnošajih. f Sen. Scialoja je predvsem izjavil, da je čutil v sebi globoko zadoščenje, ko je v Ženevi pe navodilih svoje vlade podpiral vprašanja, ki so se nanašala na Grčijo, za katero se Italija zelo zanima in ji želi, da bi postala močna in srečna država. Dodal je, da še nikoli ni bila prilika <-ako ugodna kakor sedaj za 2i>ližanje med obema državama. Ko ga je novinar vprašal, ali misli na možnost kakšne zveze med Italijo in Gršiko, je Scialoja dejal, da bi bila zveza neumestna in nepotrebna, ker bi izzvala razna vznemirjenja in bi morda bolj Škodovala nego koristila. Glede vprašanja Dodekaneza je senator izjavil, da je to «de jure» notranje vprašanje Italije, čeprav noče trditi, da se Grki ne morejo zanimati za Bede-kanez. «Zbližanje med Italijo in Grčijo zahtevajo skupni interesi«, je dejal on. Scialoja, Italija je velika vlast, ki ima svoje Zahteve in svoje potrebe. Je edina država, ki jo popolnoma obdaja Sredozemsko morje, in zato je naravno, Če zahteva na tem morju ono mesto, ki ji pripada. Dodekanez je eno izmed osnovnih podlag- za uvel j avl j e-nje potreb Italije». Afganistanska kraljevska dvojica v Milana MILAN, 18. Včeraj popoldne ob 15. se je pripeljala semkaj s posebnim vlakom iz Benetk afganistanska kraljevska dvojica, ki se je podala v hotel Cavour. Na postaji in po ulicah so meščani živahno pozdravljali kraljevska gosta. Zvečer se je v gledališču Scala vršila gula-predstava, katere se je udeležil tudi kralj Ahman Ullah. Tramvajska nesreča v Rima RIM, 18. V popoldanskih urah sta trčila na križišču ulic Man-zonf in Principe Eug^enio z vso silo dva tramvaja. Nesreča ni zahtevala na srečo nMtakih človeških žrtev, čeprav sta bila vozova polna ljudi. Ranjenih je bilo le sedem oseb, pač pa sta bila močno poškodovana oba vozova. Mm golši M Predlog o državnem edinsivu BERLIN, 17. Včeraj se je o-tvorila konferenca nemških de-žeL Zbrali so se ministrski predsedniki oziroma notranji in finančni ministri vseh 18 dežel. Otvoritveni govor je imel državni kancelar dr. Marx. Dnevni red konference je naslednji: spremenite v odnošajev med državo in deželami; vprašanje šte-denja v finančnem gospodarstvu; reforme državne in deželnih uprav. Državni kancelar je v svojem otvoritvenem nagovoru napovedal, da se bo na konferenci razpravljalo predvsem o pomoči posameznim deželam, ki se naj bi izvedla s tem, da bi država prevzela deloma njihove upravne funkcije, nadalje o vprašanju ukinjenja enklavov in eks-klavov, to je ozemelj, ki pripadajo pravzaprav kaki deželi o-ziroma drŽavi, ki se pa nahajajo v posesti druge dežele ali druge države. Naglasil je potrebo, da konferenca najde nove poti štedenja tako v državni kot v deželnih upravah. Končno pa je izjavil, da pričakuje državna vlada, da se bo deželna konferenca izrazila za edinost naroda in države. Na včerajšnji popoldanski seji so podali wurtemberški ministrski predsednik Bazille, hamburški župan dr. Pettersen, pruski ministrski predsednik dr. BraUn in bavarski ministrski predsednik dr. Held svoje referate o vprašanju državnopravnih odnošajev med državo in deželami. Dr. Pettersen je iznesel predlog o enotni državi, o edinstveni državni upravi in o razdelitvi države v pokrajine na gospodarski podlagi. Bazille se je izrazil za Bismarckovo u-stavo proti sedanji weimarski. Zahteval je, naj dobi državni svet zakonodajne pravice, tako da bi nemški državni svet postal nekaka nemška visoka zbornica. Tega poslednjega predloga se je oprijel tudi dr. Held. Bazllleu nasproti pa se je postavil dr. Braun, ki je podprl predlog dr. Pettersena, a pripomnil, da bi postal brezpredmeten, če bi se ga ne oprijele vse dežele. Seja se je zaključila ob 19. uri in danes se je konferenca nadaljevala. Prsti psiki MM držav napram Nikaragui NEW-YORK, 18. Na sestanku ekonomskega kluba se je vnela živahna razprava o politiki, katero vodijo Združene države napram južno- in srednjeameriškim državam. Senator Whee-ger je ostro napadel vlado v VVashingtohu radi njene politike napram Nikaragui. Med drugim je izjavil, da ščiti washing-tonska vlada interese skupine newyorških bankirjev. «Nobena razsodna oseba», je dejal senator, «ne more opazovati delovanja zunanjega ministrstva in predsednika Združenih drŽav ter načina, s katerim postopata napram našim, južnim sosedom, ne da bi prišla do zaključka, da vlada pri zunanjem ministrstvu in tudi v beli hiši velik kaos». Govornik je nato obsojal Združene države, ker so priznale Diaza za predsednika republike Nikarague in je označil tako postopanje kot kršenje ustave. Obsojal je končno tudi uporabljanje aeroplanov za bombardiranje mirnega prebivalstva. Poslanec Dawenport je s svoje strani obžaloval, da kršijo Združene države suvereniteto nikaraguanske republike. «Na-Ši mornarji», je dejal poslanec, «se borijo proti liberalcu generalu Santinu, ker brani svobodo Nikarague.» Poslanec je pripomnil, da se Združene države ne smejo vmešavati v notranje zadeve držav, ki se nahajajo na jugu Panamskega prekopa, ampak d^ se morajo omejiti samo na zaščito pravic svojih državljanov v velikih in malih državah ameriškega sveta. Sovjetska u!s3i d! odsotHfii papeža Pij a XI. MOSKVA, 18. Agencija Tass poroča: «Razne agencije in inozemski listi so razširile vest, da je prispelo v Vatikan pismo, v katerem obsoja sovjetska vlada papeža in katerega je baje podpisal tudi Stalin. Vest je zelo neumna šala in je brez vsake podlage.« Rusija naročila vojna letala PRAGA, 18. Ruska vlada je naročila v Čehoslovaški republiki veliko število vojnih letal na tri vijake. JuMuenska pofts Ekspoze ministra Kocića v finančnem cd boru BEOGRAD, 18. Danes dopoldne je finančni odbor sprejel proračun ministrstva za poljedelstvo in vode. Na popoldanski seji pa se je pričela razprava o proračunu ministrstva za pošte in brzojav. Minister Vladko Ko-cić je podal obširen ekspose. Proračun njegovega ministrstva znaša 373 milijonov 966 tisoč 474 dinarjev. S prvim januarja je bilo nastavljenih v področju njegovega ministrstva 12 tisoč 444 nameščencev. Jugo-slovenske pošte so v tekočem proračunskem letu do 1. januarja izkazovale prebitek 104 milijone dinarjev.Minister je napovedal, da se bo pričela v kratkem gradnja sledečih kabelj-skili zvez: Beograd-Ruma, Beo-grad-Subotica, Beograd-Zagreb-Maribor, Beograd-Niš-Caribrod, Niš-Solun in Zagreb-Sušak. S 15. februarja bo vzpostavljena poštna zračna zveza med Beogradom in Zagrebom. Proračun še ni bil sprejet. Zaprisega novega ljubljanskega župana LJUBLJANA, 18. Danes je veliki župan dr. Vodopivec svečano zaprisegel novega ljubljanskega župana dr. Puca. Takoj po zaprisegi je župan dr. Puc prevzel od vladnega komisarja Mencingerja tekoče občinske posle. Prva seja občinskega odbora se bo vršila 24. t. m. Jugoslovanski ministri v avdi-jenci na dvoru BEOGRAD, 18. Tekom današnjega dne so bili sprejeti v av-dijenci na dvoru vojni minister general Hadžić, minister za šume in rude Aca Mijović, zvečer, pa ministrski predsednik Vuki-ćević, ki je poročal kralju O včerajšnjem incidentu na seji davčnega odbora narodne skupščine ter o dogodkih današnjega dne. Francoska poslanska zbornica se bavi z zakonskim, načrtom o vojaški službi PARIZ, 17. Danes je francoska poslanska zbornica obnovila razpravo o zakonskem načrtu o vojaški službi. S tem načrtom se je bavila že lani v spomladi. Zakonski načrt določa, da mora vojaška službena doba trajati eno leto. Tekom seje so komunisti stavili predlog, da se maršali, generali in vojaki ne smejo izključiti iz volilne kampanje. Vladna večina in deloma tudi opozicija je glasovala proti temu predlogu, ki je propadel z 21 glasovi proti 400. Politične beležke Železnica v državah Male Antanta V eni izm&d zadnjih števlik «Pra-ger Pres.e» je bil objavljen zanimiv članek o železnicah Male antante. Članek opozarja na to, da so vse državo Male antan-te prevzele po vojni železnice, ki so prej pripadale drugim državam. Železniški materijal se je nahajal v slabem stanju in šo na minos-o drugih ovir so naletavale državo Male antanto pri urejevanju svojega železniškega omrežja. Kljub temu pa so dosedanji uspehi takšni, da povsem upravičujejo optimistična napovedovanja za bodočnost. V nadaljnjem prinaša list zanimive statistične podatke o stanju železnic v posameznih državah Male antanto: V Jugoslaviji je skoro polovica železnic ozkotirnih; na Romunskem je od celotnega Železniškega omrežja G% ozkotirnega, na Ceho-slovaškeim pa samo 3%. Jugoslavija ima 6601 km normalne železniško proge. Romunija 10S30, Celiosiova-ška pa 12959 km. Na vsakih 100 km progo prido v Čehoslovaški 12 km dvojne proge, v Romuniji in v Jugoslaviji pa 2.5 km. Stanjo voznega parka je s'ledeče: Lokomotiv imajo: Jugoslavija 2030, od teh 16% težkih s štirimi osmi; Romunija 3772, težkih 16%; Cehreslovaška 4229, od teh 41% težkih. Za primerjanje naj služi Nemčija s 25.K54 lokomotivami, od katerih je več kot polovica težkih. Potniških va-gonov imajo: Jugoslavija 3541 s 145.087 mesti; Romunija 2452 s 101.101 mesti; Ge-hoslova-ška 8605 s 431.128 mesti (Nemčija 3.5 milijonov mest). Tovornih vozov imajo: Jugoslavija 49.418, Romunija približno 70.000, Cehaslo-vaška pa 109.227. (Nemčija 655.341). Transportna sposobnost železnic je v posameznih državah Male an-tante v naslednjem sorazmerju: 2 (Jugoslavija): 3 (Romunija): 7 (Ce-hoslovaška). Na vsakih 10 km proge ima Jugoslavija 79 uslužbencev, Romunija 109- Čehoslovaška 123. (Nenv čija 133). Desetletnica rdeče vojske Vojaške proslave se vrše v sovjetski Rusiji skoro redno. Vse do pred pol leta, ko jo sovjetski tisk v živih barvah prikazoval neizbežno vojno nevarnost, so se po obširni Rusiji vršile takozvane «obranUH-ne nedelje», združene z vojaškimi manifestacijami, s paradami, vabami itd. V poslednjih mesecih so j? mednarodni položaj nekoliko izboljšal, ublažila se je pre tvsem napetost v odnošajih med sov.et-sko unijo in Veliko Rrita:rjo, zato sc tudi «Obrambne nedelje» prišlo nekako iz mode. Sedaj se pa spet bliža dan, ko bo pažnja sovjetske javnosti obrnjena na vojaška vprašanja. 23. februarja t. 1. bo namreč rdeči vojska proslavljala svojo deset,.e'.ni-co. Program za svečanosti ie v glavnem žo izdelan; poleg redno vojske se bodo proslav udeležile tudi meščanske vojaške organizacije, predvsem «Aviohim», ki namerava ob tej priliki prirediti strelske vaje svojih članov v velikem obsegu. Pri slavnostih bo sodelovalo tudi letalstvo, ki bo izvršilo razno vojno ve£be; preizkusila se bodo obrambna sredstva proti strupenim plinom, otvorile se bodo vojne razstavo, razdeljevale so bodo strelsko nagrade itd. Posebno pažnjo pa hoče sovjetska vlada posvetiti vojaškim proslavam po vaseh, kamor bodo odposlani mnogi delavci in izvožba-ni borci «Aviohima». V raznih mestih ZSSR so bilo io ustanovljeno okrožne komisije, ki II. «EDINOST» V Trsti«, dna 19. januarja 1920, nadzorujejo priprave za proslavo desetletnice rdeče vojske. Razni govorniki bodo po mestih predajali o porneon proslave, o nalogah rdeče in dragom; ponekod mo biia razpisane nagrade ta. naj-•epSo vojno peeem. Kakor na Lopnem, take »a bodo prosiave vrtiie tuiti na morju ob ■oAetovanju rdeče vojne mornarice Drobne vest! Telefonska nresa Berlfca-New I«k Zadnje dni meseca januarja Se vaške republike v Trstu, dne 4. februarja v dvorani Circolo Artistico. V prihodnjih dneh JUo začel odbor razpošiljati elegantna vabila, ki bodo okrašena z umetniško reprodukcijo češkega slikarja Josipa M&nesa. Na plesu se bodo razdeljevali tudi umetniški spomini s slikami čeških slikarjev Nikole Aleša in M. švabinskega. Po uspehih prvih prireditev se more sklepati, da bodo postale prireditve Čehoslovašk. krožka shajališče tržaške družbe, katere številni člani so že dl^e časa ne samo v trgovinskih in kulturnih, temveč tudi družinskih zvezah s Čehoslo-vaŠko. Draga stolica italijanske literature na čeških univerzah. Cehoslovaško prosvetno ministrstvo je ustanovilo z letošnijm akademskima letom drugo stolico za italijanski jezik in književnost, in sicer na Masarykovi univerzi v Brnu. Italijanska vlada bo določila za to stolico profesor j a-specia-lista, ki bo plačan od -čehoslovaške vlade. Kje se naročlS na »Naš glas»? Pismena naročila naj se pošljejo na naslov: «Naš glas», Casella postale 348. - Trieste. Osebno pa se lahko naročiš na list pri upravi, ki ima prostore v ul. S. Francesco (VAssisi 20, I. NAŠ PODUSTEK V prihodnjih dneh pričnemo ob-iavHiati novi podlistek pisateljice Križanovske, ki je gotovo ostaJa v dobrem spominu pri naših bralcih. Romana «Moč preteklosti« in «Ne-meza». sta bralce naših podlistkov zelo zanimala. Gotovo je, da bo tudi nori roman ugajal. je i njegov naslov. Borba irjed dobrim in zlim, pri čsmer presnega dobro nad zlim, to je osnovna misel tega dela. Rusiji grozi strašna poplava od tihega dela naseljenih Nemcev, ki sanjajo o veliki Nemčiji, katera naj bi obsegala tudi pokrajine evropske Rusije. Vri se borka med nemškimi pre-napeteži in ruskimi rodoljubi. V ospredju stoji odlična Rusinja, ni»lada to bogata krasostica ki stoji pred izbiio: ali ljubezen aH domovina. Ta konflikt je pisateljica u-porabila. da napravi povest mično, zabavno, napeto, kakor zna to ona. Mnogi naši čitatelji se že veselijo novo povesti in jo komaj pričakujejo. _ Rojstva, smrti In poroke ▼ Trstu dne 17. januarja 1928. Rojeni: 13; mrtvi: 12; poroke: 2. Iz tržaškega življenja Nezgode pri delo. Pri delu na novi cesti, ki jo gradijo med Miramarom in Tržičem, se je včeraj popoldne ponesrečil 30-letni podajač Peter Del Medico, stanujoč v Sv. Križu. Ko je kopal na strmem pobočju pod Sv. Križem, se je nad njim utrgala velika skala ter ga pri padcu tako hudo zadela, da mu je zlomila na kompliciran način levo nogo pod kolenom ter ga ranila na glavi. Nesreč-in podajač je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga telefonično poklicali na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ležati bo moral najmanj mesec dni. — V žaveljski tovarni olja je 35-letni težak Ivan Sossa, stanujoč v Zavijali št. 186. včeraj popoldne padel na neki stroj ter se pri tem pobil po levem boku in si pretresel drobovje. Z avtomobilom rešilne postaje je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ozdravil bo — če ne nastopijo kake komplikacije — v 10—14 dneh. — Včeraj popoldne je prišel iskati pomoči v mestno bolnišnico 26-letni težak Ruggero Candellari, stanujoč v ulici S. Eremo št. 72; dal si je izlečiti in obvezati precej hudo rano na levi roki, ki jo je zadobil pri delu v prosti Inki. — p zdravil bo v 8—10 dneh. Avto jo je Ko je 33-4etna Frančiška 2igon, stanujoča v ulici Cologna it. 6, ho-tala včeraj popoldne v ulici Tor#S. Pietro čez eeeto, je pridia nehote in nevede na pot nekemu avtomobilu, ki je nenadoma privozil izza vo0*l« u&ce U dine. Šofer — 23-Itttni Plinij Pezzatti, stanujoč v uli« Cr. Brili M. 8 — je sicer nagro ustavil, a kljub temu je »rio dregnil Žjjj»iM» o z blatobranom in je podrl. Pri tem se je ženeta opraskala in pobtta po nogah, a k sreči ne hudo. Z istim avtomobilom je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer je dobila potrebno pomoč. Nereden kolesar Z avtomobilom rešilne postaje je bil včeraj popoldne prepeljan v mestno bolnišnico 5-letni Licij Mucig, stanujoč v ulici Udine št. 3Z; imel je precej globoko, motno krvavečo rano na čelu. Mati, ki ga je spremljala, je povedala, da so je okoli 15. ure mudila z otrokom na Greti. Ko sta šla po cesti v bližini takoevane »Rumene hiše«, sta nenadoma privozila dva kolesarja in eden od njiju je malega LiKja podrl. Ko je dobil potrebno pomoč, je bil otrok na željo matere prepuščen domači negi. Slaba kopel. 23-letna Adalgisa Tralese, stanujoča v ulici Sara Daviš št. 11, se je včeraj zjutraj Šla kopat v kopališče «Bagno Romano« v ulici Pondares. Ko se je okopala, si je hotela še splahniti noge v porcelanastem umivalniku. Toda ker je pri tem stopila v umivalnik, se je ta razbil in črepinje so mladenko hudo porezale po desni nogi. Nesrečni Adalgisi je moral prihiteti na pomoč zdravnik rešilne postaje, ki jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v ki-rurgični odelek. Zdraviti se bo morala par tednov. Porota. Omor o Kotali pri Sltreinl Junaki pretepa pred porotniki Deset mladih fantov je prišlo včeraj pred tržaške porotnike. Vsi so iz Koč pri Slavini in obtoženi umora mladega tovariša Franca Vadnjala. .Vadnjai je bil težko ranjen v pretepu pred gostilno Jakoba Tominca, oziroma na dvorišču hiše obtoženca Štefana Tominca. Zločin je zelo nejasen, ker vsi obtoženci tajijo odločno vsako krivdo pri zločinu. Obtoženci tvorijo dve skupini: Štefan Tominc, Andrej Glažar in Alojz Furlan na eni strani — Tominc v kletki; Anton Vekar, Ivan Penko, Ivan Vekar. Ivan Možina, Bergoč Gašpar, Anton Maver in ALojz Jenko na dru^ri strani. Tominc je tudi obtožen težke telesne poškodbe soobtoženca Antona Vekarja. Prvo skupino obtožencev branita v kolegiju odvetnika dr. Ivan Ke-zich in dr. Giannini. Branitelj druge skupine je odvetnik dr. Pompej Robba. Zasliševanje obtožencev Po dovršenih procedurnih formalnostih da predsednik kom. Ferri pripeljati iz kletke obtoženca Tominca. Je to 20-leten fantič, skoro otrok, ki govori slabo italijanščino. Štetfan Tominc pripoveduje: Na vaseh je navada, da vsak fant, ko stopi v gotovo dobo starosti, plača tovarišem nekak fantovski davek, ki ga imenujemo «fantovsčtno». Šele potem se tak fant sme smatrati za odraslega, posečati drušbe od-rastlih in posnemati njih navade in razvade. V tisti dobi je prišla na nas vrsta. — Glažar, Furlan in jaz bi imeli plačati ta davek. Ni pa bilo rečeno, da moramo baš tistega večera plačati svoto, katero bi imeli fantje določiti. Vendar smo vsi trije tistega dne izpili v neki gostilni v Prestranku približno tri litro vina in se naposled odpravili na ples v Koče. Jaz nisem šel tja, da bi plesal, iskal sem le sorodnika, da mi posodi-nekaj denarja. Nisem ga našel in odšel sem s tovariši spet iz dvorane. Na vasi se nam je v temi približala gruča moških. Prepevali smo, a smo koj utihnili, d očim so moški, ki so nas obkrožili, začeli povpraševati! smo li že plačali fantovščino. Nekdo izmed nas je odgovoril, da nismo plesali in prekršili običaja, toda odgovorili so nam, da kdor ni plačal fantovščine, tudi peti ne sme. Ta o-pomba nam seveda ni bila všeč m prišlo je do prerekanja, naposled do pretepa. Dva močna udarca mi je dal Penko in me tako vrgel na tla. Ista usoda je zadela Glažarja in Furlana. Posrečilo se mi je izmuzniti se gruči, ki se je »'uvaJa v bližini kapelice, in ker j© moje stanovanje od tam oddaljeno le kakih dvajset korakov, sem zdirjal proti domu. Nekaj mladeničev je teklo za mano. V hipu se mi j« zdek* da se hočejo moji nasproti niki opravičiti radi nenadnega napada, a sem kmalu u videl, da oem se motil. Zagnali so se nadme s krikom: «Daj ga, daj ga!» Bežati nisem mogel več. Spomnil sem se, da imam v žepu nož, ki ga rabimo na delu. (Tominc je krojač.) Naslonil sem hrbet na hišna vrata in začel kričati naj se mi zasledovalci ne približajo, ker imam nož v rokah. Niti to ni ustavilo napadalcev in jaz sem v sili začel mahati m nožem. Zadel sem Antona Ve-karja v trat. V tistem trenutku sem zagledal Maverja, ki me je skušal pobiti z neko lestvo. Zabrani! sem udarec in padel na tla. Med udarci sem začutil, kako mi je nekdo iztrgal nož. Ko sem vstal, je skočil Anton Vekar name. Prijel sesn ga v hrambi za vrat in si tako umazal roko s krvjo. Medtem, ko sem se z njim boril, so prišli karabinerji z električnimi svetiljkami. Jaz sem tekel iskat kapo, ki sem jo izgubil pri kapelici. Potccn sem tekel domov. Na mojem pevrčmku sem videl več zarez in tudi na suknjiču. Uvidel sem, da me je nekdo skušal raniti z nožem. Vadnjala pa nisem niti videl.» Nadaljuje se zasliševanje obtožencev. Ivan Vekar razjasni navade med slovenskimi fanti, ki ne spadajo v razred odrastlih, ako niso plačali «fantovščine», katero je rodna vas obtožencev določila v svoti 20 lir. Fantje, ki niso plačali tega fantovskega «davka», ne smejo iskat družbe nad 18 let starih tovarišev, ne smejo ponočevati. peti na vasi in slično. Usodnega večera je videl pred Tominčevo gostilno eno gručo, pred kapelo pa tudi eno. Med tema gručama je bil prepir, pehali so se vsi. Približal se je gruči in se spoprijel z obtožencem Tomin-eem. Prijel ga je s zobmi za prst ene roke. Ko ga je izpustil, j© videl, da ima razrezan jopič in telovnik. Kmalu za tem je slišal svojega brata, ki je kričal, da je ranjen. Zatem je izvedel, da je tudi Vadnjai ranjen, oziroma, da mu je nekdo zlomil nogo. Vadnjai ni bil pijan. Sploh ni nikdar pil in je bil precejšen sa-motarec. Večina obtotencerr — posebno tovariši v gruči — izpove do po-de&mo, kakor Vekar. Z as H šu jejo se obtoženci potom tolmača Dežnika. Zasliševanje je zele nejasno in utrudljivo. Vsako besedo je treba izvleči iz obtožencev. Le izjave Bergoča se ne vjemajo povsem z izpovedjo drugih. Toda ta obtoženec se barikadira za besedami, kakor «se ne spominjam, ne vem, nisem sliSal» itd. Po izpovedih vseh .je Tominc potegnil nož mnogo prej, nego pravi on. Vrhu toga izpove od en izmed obtožencev, da je bil Vadnjai ranjen baš v trenutku, ko se je na dvorišču hiše približal Tomincu. Možina pove, da je Vadnjai prišel ranjen v plesno dvorano in zaprosil vode. Sam pa, da o nesreči ne ve ničesar, ker je bil vedno v dvorani v družbi Žankotove sestre. Razprava se nadaljuje danes ob devetih zjutraj. Vesti z Goriškega GorJške mestne vesti Obesil se je V tukajšnjih zaporih se je danes zjutraj obesil neki Mi-non Giuseppe iz Vidma, 28 let star. Prejšnje čase je bil železničar, nakar pa je bil radi nekega prestopka aretiran in zaprt v goriških zaporih. Samomorilca so namreč pred nekaj dnevi aretirali, ker so ga zalotili, da je pokradel nekaj koles in drugih predmetov v skladiščih svetogorske železniške postaje v Gorici. Vzroki njegovega samomora niso znani. mu i UMIKI Ravnali Ošemljen neznaiee rani gospo-dazja ter nsmrti njegovega sina sina Strahoviti zločin, ki spominja po svoji grozovitosti na onega v Lozicah pri Vipavi, se je izvršil v predpretekli noči v vasici Knožkih Ravnah v bližini jugoslovenske meje. Pozorišče zločina je gorska kmečka hiša, katere gt>spodar je neki ^ Jožef Šorli, star 58 let. Omenj*enega dne je ob 2.30 po polnoči vdrl v sobo, kjer je spala družina, o-šemljen tujec, morda z namenom, da bi kradel, morda pa z namenom, da bi se maščeval nad kom. Natančnih podatkov o tem še nimamo, ker se je komaj včeraj odpravila sodnijska komisija na kraj nesreče. Ko so ga domači zaslišali, so se mu postavili po robu. Najprej se je spravil nadenj oče in gospodar Jožef Šorli, toda kmalu Je podlegel, zadet od noža — ošemlje-nemu tujcu. Padel je težko ranjen na tla. Njemu na pomoč je prišel 23-letni sin Jožef Šorli, ki se je spoprijel s tujcem. Toda v silovitem boju z oboroženim roparjem je tudi sin kmalu podlegel in padel smrtno zadet na tla. Tujec pa je kmalu nato izginil iz hiše v črno noč proti ju-goslovenski mej L Domači so takoj ranjenca pričeli zdraviti ter žfli klicat zdravnika. Toda predno je ta dospel, je že mladi, 25-letni Jožef Sorli izdihnil, do-čim se oče Jožef še vedno bori s smrtjo. To so prva poročila, ki so mogla dospeti i-z oddaljene in v gorah zakopane vasi. O umoru v Knežkih Ravnah smo dobili še to-le dodatno telefonsko poročilo iz Tolmina: «Včeraj, t. j. v torek zjutraj, je prišel ob 3. in pol ošemljen mož v izbo k Šorli jevim. Imel je pri sebi električno svetiljko. Na vprašanje gospodarjevega sina, 23-letneg-a Josipa, kaj hoče tu, je odgovoril neznanec: «Ubiti gospodarja!» V tem trenutku je že zamahnil proti zraven stoječemu očetu, 65-letnemu Josipu Šorliju, z nožem proti srcu. Ker si je bil pa stari Šorli zavaroval prsa s sto jo roko, je mož pač ranil roko, ni pa mogel napraviti smrtnega sunka. Sin, kličoč ljudi na pomoč, mu je tiščal sobna vrata, da bi ne mogel neznanec ven a prosto; nastalo je kratko suvanje pri vratih med sinom in neznancem, dokler ni ta v drugič ^"»ahnii z nožem, 8 katerim je prebodel sinu vrat in mu prisad j al fte dve drugi rani. Nato je neznanec, ko so bila vrata prosta, izginil v noč. Sin je atopil še par korakov po sobi, legel na posteljo in v treh minutah je bil mrtev. Po odhodu neznanca sta se dobili na licu zločina električna svetiljka in vrv. Iz tega se sklepa, da bi mu bila morala služiti vrv pri begu, ako ne bi mogel skozi vrata na prosto in bi se moral spustiti skozi okno na tla. Že zvečer pred umorom so slišali domačini neko tujo hojo po hiši. Bilo je to okoli desete ure. Potemtakem se je bil zločinec že prejšnji večer oziroma popoldan utihotapil v hišo posestnika Šorli-ja, ker mu ni bilo tako težko, ker je dobil ključ vežnih vrat na mestu, kamor so ga domačini v svoji odsotnosti po navadi polagali. Oče, ki je dobil precejšnjo rano, je že vstal in ne bo hudega. Pred takojšnjo smrtjo ga je obvarovala njegova roka, s katero si je bil zaščitil prsi. Sam izključuje, da bi imel kakega sovražnika, zato odpade domneva, da se je zgodil umor iz maščevalnosti in se vedno bolj 11-irjuje mnenje, da je hotel neznanec očeta oropati. Stari Šorli je namreč precej premožen kmet, najpetičnejši v tamošnji frakciji, in je imel v usodni noči kakih deset tisoč lir pri hiši. Truplo nesrečnega sina, ki je bil edini pri hiši, straži sedaj brigadir z dvema karabinirje-ma. Danes, v sredo, se je napotila v Knežke Ravne komisija, broječa osem gospodov. Jutri, t. j. v četrtek, se i>repelje njegovo truplo v Knežo, da ugotovi posebna komisija vzrok nenadne smrti. Ni treba omeniti, da je ta zločin razburil ne samo Knežke Ravne in bližnje vasi, marveč vso tolminsko okolico daleč o-krog. Orožniki zasledujejo zločinca v vseh mogočih smereh. . Izpred spdlsča Lepa sloga med brati. Zagovarjati bi se morala včeraj pred sodiščem brata Koren Ignac in Andrej, ker sta nekoč pošteno nabila svojega tretjega brata( ubogi tretji brat!) Ivana, pač radi družinskih razmer. Pa izmed prvih dveh se Andrej nahaja v Jugoslaviji, zato ni prišel pred sodišče. Na zatožni klopi je torej sedel samo Ignac. Vsi trije so doma iz Idr-skega. Vrrok prepira je bil sledeči: Brat Ivan je rabil mizarsko orodje brata Andreja in ta, ko .je to zvedel, se je začel s svojim bratom prav po nebratovsko kregati. K prepiru je prišel pomagat še brat Ignac in vnel se je pravcati boj, ki se razvije le tam. kjer se trije £ratje med seboj prepirajo. Posledica pretepa je bila ta, da si je moral Ivan lečiti 25 dni svoja rebra. Pred sodiščeni odpušča svojemu bratu, ker ga je ranil, zahteva samo, da on poravna stroške. Sodišče nato oprosti Andreja Korena radi pomanjkanja dokazov, obsodi pa Ignaca Korena na 6 mesecev zapora, toda le pogojno za dobo 5 let, ter na povrnitev in poravnavo vseh stroškov. Ker so dobili pri njeni ukradene predmete se je nahajal danes pred goriškim tribunalom neki Ivan Bitežnik iz Grgarja. Dne 1. septembra so izginili iz kabine tvrd k e Matiroli v Solkanu razni predmeti, kot kladiva, deli pasov od sesalk, koe ina-jrneta in podobne stvari. Varnostnim organom je bil naznanjam o-m^TSran Bitežnik če« da on prelja oni n»gnet, ki Jo izginfl iz kabine. Badi tega so preiskali nje-«tm> stanovanje tn res naš 14 we oo» predmete, ki so bUl ukradeni podjetniku MatiroUju. Obto&enec zanika odločno^ da bi bil on ukra- del te predmete. Pravi, da j« to predmete kupil od neke ny-*T>tme osebe. Tudi prita Dino Patst^ual^ zastopnik tvrdke Matiroli iz So*-kana., ne ve roveiJati drugega« da so bila nesledn^i dan vrata prta ter da so izginili omonjea4 predmeti v ssupni vrednosti lir. Brigadir Bresac. Antun izpove, da je te predmete našel pri Ivan« Bitežnik u wr da mu je slednji !*• javil, da jih je kupil od neznane osebe. Bitežnik je bil obsojen pogojno na dobo 5 let , na 2 mesec« zapora t&r 100 lir globe, ker Je Ira-« pil ukradene predmete. Tihotapili so sladko« iz Avstrija Skupaj s pričama, dvema finančnima stražnikoma, so danes priromali iz Kanalske doline, |a Učje vasi nad Trbižoin, trije fantje pred goriški tribunal, namre£j Janez Sluga. 18-leten, Anton Apelj, 19-leten, in Josip Zimmerman, edini izmed teh, ki je žo polnoleten, Po blatni obleki se jih hitro spo* , zna, da so morali narediti precej dolgo pot. Vedejo se nekam platno. Ker ne razumejo mnogo iiali«« janščine, spočetka na vsa sodnikova vprašanja bul i jo nemo z odprtimi usti. Ko jih začne izpraševatl sodnik potom tolmača, začnejo odgovarjati. Obdolženi so namreč, da so tihotapili sladkor iz Avstrije. Finančni stražniki so jih zalotili, ka so imeli vreče napolnjeno s sladkorjem . Obtoženca Apel j in Slugal to odločno zanikata. Priznata le* da sta sladkor kupila od neke nožna ae osebe po 2.80 L k£. Nato so sladkor, bilo ga je 40 kg, poskrili blizu gostilne v vasi. Medtem je prišel v gostilno še Josip Zimmerman, kot pravi finančni stražnik, zato, da si bratsko razdelijo dobiček V tem pa so prišli v gostilno finančni stražniki ier izvedeli od njih, kje je skrivališče sladkorja« Barantanja je bilo s tem seveda konec. Finančna stražnika povesta, dz. ko sta pazila v bližini meje na jh^ teh, po katerih navadno bodijo tihotapci, sta opazila tri ljudi, izmed katerih sta dva nosila vreče* eden jima je bil pa za vodnika. Ker so se jima zdeli sumljivi, sLj^ jim sledila do gonilne. Po legitimacijah sta jih speznala za Glugo Ivana, Apelja Antona, Zimraerma-na Josipa ter Rotta Maksiiniljana, ki pa je pri obravnavi odsoten. Pa dolgem izpraševanju sta izvedela za skrivališče sladkorja. Pri obto^ žencih pa sta dobila utihotapijene škatlje uŽ!galic, nekaj tobaka ter pri Rcvttu in Zimmcrmanu tudi Čez mero dolge nože. Ker obtoženca. Apel j in Sluga odlečno zanikata, da bi bila pri stvari tudi Jtotfc in Zimmerman, je Rott obsojen v kontumaciji na lir globe Apel j in Sluga sta radi tihotapljenja sladkorja obse] en a prvi na 1035 in drugi na 1140, Zimnierman. pri katerem so našli še nož prepovedano dolžine, na 1220 lir denarne kazni. Nadaljevanje procesa prori Sze« keiyju Kot smo včeraj poročali, te je včeraj zvečer končalo zaslišanje obtoženca Szekeleya. V torek zvečer od 5. do 7. se je proces nadalje»-val. Izprašan je bil kot pivi g. Mario Malaperta, predsednik genovske borze. Potrdil je, ua je imel obtoženec odločilno poslovanje, kot bi bil Mauthner sam. Bil je popoinoma vešč svojega posla. — Sklepal je ogromne trgovske zadeve. Pripoveduje razne primere, kako je delovala družba Mauthner in kako je Szekely opravljal svoje delo. Za njim je bi! zaslišan Vicolo Koesler, star 31 let, iz Lucenca na CehoslovaSkem, upravmk družbe Mauthner v Gorici že od oktobra 1925. Szekely je bil njegov vodja. Pove, da sta cuba z Szekely-jeni inkasirala denar in ga nato oddajala družbi, kadar ga je ta potrebovala. Končno je prišel v zadnjem Času dr. Singer, ki je našel v blagajni same bone. Izključuje, da bi se bil Szekely polastil denarja, ki je v obtožnici naveden ali pa da bi bil izvršil kako goljufijo. Kadi pozne ure se je proces prekinil in se nadaljeval sinoči od šeste ure dalje. VIPAVA Razdelite* gazila - Naša bcdočxl občina - Iz poštne službo - Kako je bilo v letu 1927.? Predzadnji pondeljck, 9. januarja t. 1., se je pri nas ikvršila razdelitev občinskega gozda,, v katerem so imeli posamezni občani do sedaj svoje deleže Razdelitev se je izvršila po istem načinu kot po sosednjih občinah. Izžrebavale so se številke, v vsaki številki so bilž trije deleži kolikor mogoče sorazmerno razdeljeni. Ce je i>a kdo potegnil kako številko a večjo vrednostjo, je moral do* plačati primemo vsoto, z o^i-rom na število kubičnih metrov, ki so prekašali ono sorazmerno vrednost številke. Vsaka številka je stala 260 lir. Razdelil se je na ta način ves vipavski gozd, razen takozvanega; Ravnika, Vrbovš ter Loze, kS so gozdni otirmna travniški kompleksi v skupni lasti vseh! občanov brez razlike in no sa mo onih, ki bi imeli v njem svo* je deleže. S to razdelitvijo sat ljudje y sploSnem zadovoljnu ker so tako postali pravi lastni-) f Trsta, One 19. jant<~r;a 1928. «EDINOST» .i svoje gozdne posesti, s katero lahko razpolagajo kakor ho-5ejo, seveda le v mejah splošno veljavnih gozdnih zakonov. Kot se sliši, se bo k naši občini v kratkem priključilo 6 novih občin in sicer občine Slap, Vrhpolje, Lože, Goče, Erzelj in Budanje. Na ta način bo naša občina štela nad 5300 prebivalcev. Ljudje so do sedaj, po odhodu bivšega glavnega občinskega tajnika G. B. Granze, z občinsko upravo in občinskim načelnikom, v kolikor je v danih prilikah mogoče, zadovolj--ni. Kot se čuje, se bodo v kratkem prenesli občinski uradi iz župnišča, v katerem so do sedaj bili na zelo nepriročnem kraju, v liišo jurista ' Žaneta Lekana, ki želi ob glavni vipavski ulici. Ta sprememba občinskih prostorov je bila resnično potrebna. Tudi na našem poštnem uradu so se v zadnjem času izvršile različne izpremembe. Zapustili sta svoji službeni mesti gdč. Izabela Kacin, poštna u-radnica, ter gdč. Mici Schleb-nigg; istotako sta bili le začasni uradnici gdč. Gabrijan in gdč. Na d i ca Žgavec. Iz statistike izvemo, da.se je v lanskem letu v Vipavi rodilo 45 ljudi, umrlo jih je 31, poročilo pa se jih je osem. AJDOVŠČINA - -Požar V sredo ob 1.30 ponoči je izbruhnil nenadoma požar pri Karlu Simon iču, čevljarju v «gasi». Kakor se domneva, je povzročila požar iskra iz dimnika. V najkrajšem Času je zgorelo vse podstrešje, streha se je nato sesula. V podstrešju je bilo mnogo blaga, ki je seveda po veČini zgorelo ali pa se pokvarilo. Gospodar je bil le za malenkostno vsoto zavarovan. Čeprav je izbruhnil požar nenadoma v pozni noči, so se rešili vsi prebivalci. le nekaj kuncev se je bilo speklo v mogočnem zublju. ŠT. VIŠKA GORA Za čudnim sledom Naši kraji so gosto naseljeni, to se pravi, pri nas se ne nahajajo nikako sibirske puščave. Kljub temu. da nismo v Sibiriji, so pred pred par dnevi nekateri zapazili v naši okolici čuden sled v snegu, kateri leži le redko kje še v majhnih lisah. Naši mladi «nelovci» so temu sledu takoj začeli slediti in ugotovili, da je sled pravcatega divjega m rjas ca. Po daljšem zasledovanju so naleteli celo na njegovo ležišče, v katerem pa ni spal, in videli v gozdu razjeden© korenine, ki so jim še bolj zatrjevale, dja se ne motijo pri svoj1! ugotovitvi. Kmalu pa so se ti «mladi ne-lovci» zbali, da se mu približajo in da ga celo zagledajo in so se radi tega «junaško» vrnili domov. Tudi blizu Stopnika sta baje dve deklici videli neko zverjad. pred katero sta prestrašeni zbežali domov in povedali, da to. kar sta vidoN. ni biča ne črna ovca, ne srna. temveč neka čudna prikazen, strašilu podobna. Ne ve se, ali se je pošast rodila v raztresenih možganih dveh deklic ali pa je res kaka posebna zverjad zašla med naše gore. AVČB V pondeljek, dne lfi. t. m.» smo pogrebli posestnika Martina Šuli-goja (p. d. Kramerja), splošno spoštovanega in podjetnega moža. Vzgojil je mnogoštevilno družino in pripravil skrbno svoje sinove ur. samostojno udejstvovanje. Imel je 03 let. Bil je član raznih ustanov in cerkveni ključar. Njegovega pogreba se je udeležila cela vas in na grobu so mu zapeli cerkveni pevci zadnjo pesem v slovo. Po Martinovem pogrebu, katerega jama Še ni bila pokrita, so spet pogrebri prinesli drugo krsto na pokopališče. Umrla je 83 let stara vdova Marija Šuligoj (p. d. Bašton-ka). V svojem življenju ni okusila nikakršnega zdravila, bila je vse do zadnjega zdrava in je delala. Naj počivata v miru! Reško pokrajina KNEŽAK Predavanje. Kot žo objavljeno, se je ustanovila za občini Knežak in Zagorjo vzajemna zavarovalnica za govejo živino, kate>re naloga ni le gmotno podpirati člane, marveč tudi vzbujati smisel za živinorejo (govedorejo), ki je za našo razmero najprimernejša in kot kaže v bodočo tudi glavna panoga . Zato je bilo predavanje, ki se je vršilo v nedeljo popoldne, popolnoma u-mestno. Takih naukov nam je potreba, da bomo čim prej poiskali nov vir dohodkov, boljši in z manjšo muko zvezan, kot je sedanji, ki nas vodi le v propast. Saj vidimo in čutimo na svojih plečih, kako stoje naša gospodarstva: pomanjkanje in revščina stopata v hišo in ž njima nezadovoljstvo, kreg, prepir, ki vsi rušijo našo družine. Ne moremo oporekati predavatelju, da bi ne bile njegove besede resnične: res je, da nismo v tem pogledu storili še niči ali v posameznem slučaju zelo malo. Na« svet pa kliče pridnih in delavnih rok, ki naj bi preobličile zemljo in jo izboljšale tudi poznejšim rodovom. Mladeniči, vaše mišice so krepke lotite se poprav travniškega in painega sveta in vaši domovi bodo kmalu čutili blagoslov vašega truda, vaši hlevi bodo vaš ponos, vaše njive bodo obujane k novemu življenju. — Okrepčajte svoja rodna tla, tja polagajte sile čvrste krvi, da bo6te pozneje ponosno stopali med sadovi svojega truda! Kulturni vestnik Slovan s ivo v svojih pesmih. «Hudebni Matice« v Pragi izdaja veliko zbirko slovanskih narodnih pe∋i pod naslovom «Slovan-stvo v svojih pesmih«. Zbirko urejuje Ludvik Kubas. Pred kratkim je izšel nov zvezek te zbirke in sicer narodne pesmi iz Bosne in Hercegovine. Tako se je to veliko, pred štiriinštiridesetimi leti započeto delo približalo za nov korak svo^ jemu cilju. V kakih dveh meseciK bo izšel na/daljni zvezek narodnih pesmi iz stare Srbije, kmalu nato bodo sledile pesmi iz Makedonije in končno zvezek pesmi i:z Bolgarije. Pravkar izšle pesmi, ki so bi-izdano s podporo predsednika Masarvka in češke akademije za .znanost in umetnost, obsega pomembno šltcvilo bosanskih in her-cegovinskih pesmi, ki obsegajo po ^večini nov, še no paiobčen materijal; te pesmi so velike umetniške in znanstvene vrednosti; Kubas jih je napisal na mestu. Harmonizacija in klavirska spiemljava sta izpeljani docela v duhu pesmi. Poleg tega je tudi pri občen originalni tekst, ki ga je v češčino zelo dobro prestavil Jan Hubec. Delo omogoča vsakomur, da pogleda globoko v ljudsko kulturo in v neskončne estetske vrednote slovanske narodne pesmi. «rQlrtina Pustyfi.» «Optina Pustyfi», se imenuje od globokih gozdov obdana naselbina ruskih puščavnikev; ta je svoj čas v srvoji ubožni samoti hranila cvet ruske literature. Danes je spremenjena v literarno zgodovinski muzej in je izročena v oskrbo glavnemu znanstvenemu skrbništvu. Knjižnica naselbine hrani mnogoštevilne stare knjige, med njimi mnogo pisem in rokopisov Asako-■va, Gogolja, Solovjeva, Tolstega, Dostojevskega, Apuiitina in drugih pisateljev, ki so bili v prijateljskih odnošajih z menihi te naselbine. Srbohivatska literatura. Praška revija «Slovansky Pfe-hled» prinaša v eni svojih zadnjih številk enciklopedični pregled sr-bohrvatske literature po vojni, ki ga je sestavil Dragotin Prohaska. Njegova izvajanja se Tiajtaffajo na srbohrvatsko dramo, in sicer na grotesko in burlesko (NuiČ, Bego-vić, Kosor, L&vrič, Pet rovk-, Voj-ii o v Krleža.) na psihološko dra-ino (Jankovič, Vukotić, KulundŽić. Trajković), na socijalno dramo (Predič, Nikolajevič, Ilič), na zgodovinsko in narodno dramo. Kratko poglavje o srbohrvaških gledališčih zaključuje razprarvo. Revija za Inozemsko literaturo. Zveza ruskih proletarskih pisateljev bo v zvezi z državno založbo izdajala novo revijo pod naslovom «Vestnik inostrannoj literatury». V uredniški svet, so poklicani Lu-načarskij, Bela I les, Averbach in Beekin. Uredniške podružnice bodo v Nemčiji, Franciji, Čehoslova-Ški. v balkanskih deželah in v Južni Ameriki. Karpatskoruska literatura. V Užhorodu je izdalo društvo «Prosvita» narodni rusinski koledar, ki prinaša več pesmi in leposlovnih sestavkov iz karpatskoru-ske literature; ti prispevki pričajo, da karpatsko-ruska kultura, dasi je mlada, ni tako uboga. V ostalem je vsebina koledarja urejena z ozi-rom na lokalne potrebe in je za on-dotno ljudstvo prav dobro podana. Le pravopis koledarja je nekaj posebnega: v tem oziru se ne naslanja niti na ruski in ne na ukrajinski, a tudi ne na kak drugi moderni pravopis, temveč predstavlja nekak kompromis, ki dela neveščemu čitatelju precejšnje težkoče. De Plnedo —'pisatelj in risar. Svet pozna generala De Pineda kot izvrstnega in pogumnega letalca, a le malo ve o tem, da ima ta mož veliko nadarjenost za risanje. Ta njegov risarski talent je prišel do izraza v njegovem* potopisu «Moj polet čez Ocean in oba dela Amierike»; ta potopis je izšel v posebni knjigi v založbi Hoepli v Milanu. Tristo strani debela knjiga obsega štirideset pisateljevih in stopetintrideset drugih slik in barvanih zemljevidov. Predgovor h knjigi je napisal Gabriele dTAn-nunzio. Motto knjige se glasi: «Ta kronika je posvečena spominu nesrečnimi, na Oceanu umrlim letalcem ». Knjiga bo prestavljena tudi v mnogo drugo jezike. „Črne zastave4« Strindbergov roman «Črne zastave« je bil po svoji vsebini tak, da se ga ni upal nobeden stockhokm-skih založnikov isdati. Opisoval je namreč stockholmske razmere tako živo, da so se bali škandala. Šele neki mlad založnik se je opogumil in roman izdal. Roman je bil razprodan v nekaj tednih; občinstvo ga jo kupovalo kot pamflet in ne kot umetnino. Albert Ergstrom je priobčil pred kratkim svoje spomine na pisatelja Strindberga, v katerih tudi na zanimiv način opisuje, kako je nastal roman «Čme zastave.« Engstrom je bil uradnik nekega »časopisa. Nekega dne je prejel od S'trinctberga sledeče pismo: «Alber-tus Ma.smus! Ne petji se iz mesta prej, dokler nisi govoril z menoj. iSosLićno pojveist imam za tvoj list. Če hočeš, pridi v soboto zvečer ob sedmi uri. Srčne pozdrave.« Urednik je prišel. Pri njem se je vršil nekakšen častni večer za pisatelja, Engstrom ni vedel, iz kakšnega vzroka, in tudi ne, če so bili navzočni povabljeni. Bili so pisatelji Hjalmar Soderberg, Henning Berger, Bo Bergman in Gustav Janson. Engstrom piše o tem obisku dobesedno: — Bilo je zelo mučno. Vsi ti, ki so bili moje starosti, četudi v literaturi starejši nego Jaz, so se obnašali tako korektno in konvenci-jonelno, da ie Strindberg trpel peklenske muke nned njimi. Jaz za svojo osebo, kadar sem * njim občeval, nikoli nisem mislil na korektnost. Ti pa so se vsi hkratu dvignili, kadar je Strindberg vstal in zopet sedli, kadar je Strindberg sedel. Kaj takega pa Strindberg ni mogel prenašati. DruŽJba ie bila kakor avtomat, o prijateljstvu in medsebojnem razumevanju ni bilo niti govora. Ko sem naslednji dan kosil pri njem, mi je Strindberg zagotavljal, da je bil položaj grozen. «Morda s početka«, je dejal Strindberg, «sploh ni bil njih namen, da bi bili tako korektni, toda so drug drugega zapeljali. Hvala Bogu, da Je to zdaj prešlo. In ti si tudi vselej vstal in zopet sedel kot kaka prokleta marijorw mu odgovoril.--- Tako pripoveduje Engstrom. Ta dan. j© dobil' eno poglavje iz romana «Ome zastave«, ki ga je bil izločil iz teksta. Naslednje leto mu Je dal neko drugo poglavje. Strind-bergovo sovraštvo in maščevalnost sta se bili že stopnjevali. Rad bi bil dobil kaj drugega, a pisatelj ni odnehal. V naslednjem piše Enrgstrdm sledeče: — Vzel sem rokopis. Šel sem bil sam ponj in mu obenem vrnil hišni ključ, ki sem ga kaka dva meseca nosil v svojem žepu. Pisatelj ni bil hud radi tega. Bil je poln dobrote in odpustljivosti, -med tem ko je plaal svojo najmočnejšo in najčudovitejšo knjigo, ki kar gori sovraštva in s katero je hotel moriti. In resnično je moril. Naslednji je morda moj najbolj resen spomin na njega. Dal mi je namreč roman v rokopisu, naj ga preberem. Nekega dne, po kosilu pri njem. mi je dejal po razgovoru o giamih osebah omenjene knjiga: , .. . cTudi tebe sem opisal v knjigi. Toda zdaj hočem, da rokopis tekem .tirinajstih dni v miru prebereš. Nato pomisli nekoliko in mi svetuj, ali naj ga dam tiskati ali ne». Odvrnil- sem mu, da mi je zelo neljubo, biti odgovoren za. dragocenost, ki ni moja. «Ali ne bi mogla rokopis skupaj prebrati?« «Ne, jaz nočem biti zraven.« Ali szaem prebrati roman svojemu občinstvu, moji ženi in Ander-sonu?« *Seveda». Vzel sem rokopis domov. Brati Strindbergov rokopis je Ifilo baš tako lahko kot tiskamo knjigo. Toda bil je v resnici strašen roman. In rad bi vprašal pi«moi\ke in z birali oe Strindbergovih rokopisov, ali ni mogoče, da sta se nabrala dva rokopisa, romana «Crne zassa-ve». Zakaj tiskati tisto, kar sem jaz takrat bral, je bilo res nemogoče. Ko je knjiga izšla, je nisem več spoznal. Jaz sem tedaj pisal Strindbergu, da mora knjigo predelati, preden jo da v tisk. Izdati pa jo mora. Prepričan sem, da je bil Strindberg svoj roman od začetka do konca na novo prepisal. — Istrski boksit ii. Pred tednom dni smo pod tem naslovom poročali v glavnem po razpravi. Marija Petroniia o bistvu boksita in o ležiščih te važne rude v Istri. Danes hočemo po istem viru pojasniti gospodarsko stran tega za Istro tako važnega problema. Boksit je bil v Istri že dolgo znan, dasi seveda ne pod tem imenom. Poznali so ga pod imenom «crvenjak» ali «crvena ruda«; med italijanskim prebivalstvom zapadnega obrežja je bil v rabi izraz «parpardt». Uporaba je bila zelo malenkostna: u-porabljali so ga k večjemu za izdelovanje cementne malte ali kot dokaj priprosto rde čilo. Prvič je spoznal bistvo te rU-de inženir Polley, ko so gradili železnico Trst-Poreč. Zainteresiral je neko francosko družbo, ki Je začela tudi izkoriščati zaloge v vasici Deliči pri Sv. Nedelji. Radi prevoznih težkoč pa je to podjetje jkmalu opustilo vsako nadaljnje raziskovanje in izkoriščanje. Po prizadevanju tujih kapitalistov in industrijalcev, predvsem po tovarni aluminija v Neuhausnu se je izdelal obsežen načrt za dviganje istrskega boksita in se je imela zgraditi v Tržiču velika tovarni aluminija. Izbruh balkanske vojne pa je iz vzrokov, ki jih pisatelj ni mogel natančneje ugotoviti, preprečil izvršitev tega načrta. Izbruhniti je morala druga vojna, da je postal problem zopet aktualen. Ker so bili v svetovni vojni Nemčiji in Avstriji zaprti francoski viri boksita, so se spomnili istrskega boksita. Skoro ves boksit je tedaj romal v Nemčijo, le malenkosten del se je obdeloval v Ljubljani, toda ne v aluminij, temveč le v glinico. Višek produkcije je bil v 1. 1916., ki izkazuje 58.500 ton. V naslednjih vojnih letih ]e bila produkcija radi konkurence o-tokov in Dalmacije neprimerno manjša. V zadnjem letu vojne se je zopet obetala prekrasna bodočnost: izdelal se je načrt za ogromno tovarno aluminija v Dalmaciji. Toda tudi ta načrt je ostal na papirju. S koncem vojne je bil tudi konec boksitne produkcije v Istri. V zadnjih dveh mesecih 1. 1918. in skozi vse leto 1919. je počivalo vse delo. Z 1. 1921. se je produkcija zopet oživela in dosegla v 1. 1925. svoj višek s približno 200.000 tonami. Ves ta material pa je kot surovina šel v inozemstvo, odkoder se je po obdelavi deloma zopet povrnil v Italijo. Radi tega se je našla skupina strokovnjakov in tehnikov v Puli, ki so izdelali načrt za zgradbo tovarne aluminija v sredini Istre. Toda tudi ta načrt je zaspal. Da, v 1. 1926. je celo radi raznih omejitev s strani vlade produkcija silno nazadovala. Mesto pričakovanih 350.000 ton je znašala samo 85 do 90.000 ton. Poleg vladnih ukrepov pa je produkciji silno škodovala re-valutacija lire, ki je otežkoČila konkurenco z Jugoslavijo, posebno pa s Francijo. Posebno važno je osmo poglavje P. razprave, kjer govori o škodi in o koristi, ki jo ima Istra od boksitne produkcije. Škodo predvsem trpJi poljedelstvo, katero izgublja tako zemljo. Res je sicer, da je razlastitev le prehodna in da dobiva lastnik zemljišča od 2 do 5 L za kvadratni meter zemlje, kjer se koplje ruda ali kjer se odlaga neporabni material; toda ta zemlja ni več godna za poljedelstvo. Rdeča prst je sedaj v neposrednem stiku z vapnencem, ki vsrka itak že redko vodo vase. Kakor ironija zveni pisceva pripomba, da radi tega vsaj v zdravstvenem oziru ni nobene posebne nevarnosti. P. sicer trdi da jc del navrta-ne površine razmeroma zelo majhen napram celotni površini (povprečno 1.36 m* na vsak hektar) in da se tudi v prihodnjih desetih letih ne bo to razmerje znatno izpremenilo; enako skuša tudi dokazati, da (Dalje na IV. strani) conah. Piazza Forag^i vrata r HIŠA. hlev in vrt, dve njivi, dva ka, v li. c grad in fosd m prodajo nuli litve, v»e »kupaj p«d 10.C00 lir, Mnitnnr pri I. Šiaigoju, črnlča M ZELO ujtodna prHika. Proda •« heTa « trgovino mešanega blag«, z vs«m liivtor tarjem, pripravna za vsako obrt, gostilno, kavarno ali p«karno, na zde iep4» prometni točki v Postojan. Cena po govoru. Pojasnila se dobijo pri Koftl-o, Postojna 179. U BABICA, avtorizirana, sprejema nase«*. Govori slovensko. Si&vsc, via GfuHa BABICA, diplomirana, sprejema Hladiš, via Madonnina 10, II. 3G __i 11------W : V LJUBLJANI Sj prometni prostor v sredini mesta se proda radi bolezni trgovina z mešanim blagom in gostilna, skupaj za Din. 290.000 M inventarjem in zalogo blaga. s sam« je vredna ca Din. 140.000. / A idbe n« Dr. Iran čeme, Gospodari a pisarn«, Ljubljana, Mikloiičcva 6, Au£vslavtfa 144 NEVESTE POZOR! Za 300 lir dobite žimnice in vzmeti za dve postelji Jelerčič, tapetnik, Trnovo - II. Bistrica. 3 NA OSMICI v Sv. Krila pri Trstu št. 38, se toči izborao domaČe vino, črno in belo, po L 4.— I. Priporoča se lastnik KoSuta Anion. 63 GOSTILNO na prometnem kraju oddam v najem, eventualno prodam. Naslov pri tržaškem upravništvu. 65 AVTO znamke Aurea s petimi sedeži, skoraj nov se proda po ceni. Naslov pove goriika uprava. 66 SPALNI divani, otomane navadni in lukstrsni. Ferjancic, tapetnik, via S. Mau-rizio 9. 17 | Tablice Aspirina se morajo raztopiti v kozarcu vode, da zadobijo hitrejše fn popoInejSe delovanje. Pristne tablice Aspirina »o nepre^ kosljive za zdravljenje glavobola, zobobo a, revmatizma, bolečin v ustih, protlna, prehlada, živčnih bolezni i. t. d. Originalni Izdelek! imajo zelen ovitek in križ Bayer. Zahtevajte to Izrecno. Proti TRAKULJI Ugledni zdravniki priporočajo it več let in predpisujejo kot SREDSTVO Z GOTOVIM IN TAKOJŠNJIM UČINKOM TENIFUGO VIOL ANI ki ga izdeluje kcmik-lekarnar £ G. VIOLANI v Milanu Tržnška avtomobilska šola priredi poseben tečaj V 8B8IJI. Vpisovanja 21. t. m. v Hotelu Dfdič. Izpit se bo polagal z inženirji v Idriji. V TOLKI&U* Vpisovanje 19 januarja v restavraciji Kranjc. Lzplt se bo polagal v Tolminu. (143) Celi tečaj stane L 200. PODLISTEK Crsii Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (102) Spisal James Gliver Cuvwood Prevel France Magajna. Neki večer je izginil v gozdu in ni se povrnil do zjutraj, ko se je pa vrnil, je bil čisto drugi človek. Glavo, na kateri je tekom dolg-ih let miru pustil rasti lase, si je o-bril do golega z rz-jemo malega šopa las za temenom, ki ga je z indijanskim pogumom in častjo pustil tnorebitnemu so-vražnikti, ki ga bo v boju premagal. Tri orlovska rde-fe pobarvana peresa so bila zataknjena v puščeni šop, ki je bil po vrhu še okrašen z vampumomf). Obraz je imel ve« progast z belimi, rumenimi in rdečimi črtajni, ki so bile videti kakor sveže zareze boj-negu noža. Na vsakem licu je imel veliko črno pego, ki si jo je bil napravil s sajami od kotla. Na uh-jjih sta mu visela dva velika o-bročka ie bakrene žice, okoli vra- *) Vampum — na nitki nabrane drobne školjke, ki so jih nekoč se-vei-no-ameriški Indiuuaoi rabili kot denar. Op. p«rov tu pa je imel ovit dolg niz školjk, to je dolg «vampum». Tudi srajca mu je bila rdeče-progasta in pared njo na prsih mu je visel velik nož, katerega ni David videl še nikoli. Od vsega še najgroznejši pogled pa je nudil krvav skalp, ki mu je visel za pa^om. In ta krvavi skalp, ki se je zibal na pasu Srnomorca, je napolnil ves dan z resno tišino. Molče je pripovedoval grozno zgodho in ni-kakih vprašanj ni bilo treba. Prejšnji dan popoldne je Delavarčan pokazal na neznaten sled, ki ga oči belih Ljudi niso bile opazil«'. Tekom noči mu je Srnomorec sledil, dohitel sovražnika in ga ubil. Z odvzetim plenom se je bil okrasil in mrtveca skal pira ]. Skalp je bil mohavški. Bili so v deželi svojih sovražnikov. V teh dnevih in nočeh, ko je vsako uro pričakoval puški nili strelov in pa krika na padajočih sovražnikov, je Davidu življenje hitro potekalo. Kar se je zgodilo ^ Qued>ecu mu je bilo videti že v davni preteklosti. Ugasnila »ta v njem sovraštvo in grenkoba in ▼ njegovih nemirnih sanjah je obledela celo slika Aničinega obraza. Samo tak mojster kot je bil Sr-nomorec je mogel najti pot skori divjo deželo Mohavkov, ne da 1)1 pri tem plačal «?vojkn sovražnikom z življenjem. V treh dneh so trikrat prekoračili sledove bojnih oddelkov Indijancev in vsakikrat je stari Delavarčan pokazal na sledove belih ljudi, ki so bili z njimi. .Dvakrat so zapaziti dim, ki se je dvigal nad taboriščem Alohavkov in in dvakrat je David gledal iz gostega grmovja na sovražne bojevnike. Obakrat je bil ob njegovi strani stari Sr nem orec, tigar hitro in razburjeno dihanje je naznanjalo strašno željo, da bi s kletvijo smrtnega sovraštva planil na to gozdno kugo, ki je uničila njegov rod. Teda Peter in njegovi prostovoljci so ga krepko zadrževali in brzdali, da ni storil nepremišljenega čina. Njihov namen ni bH iskati spopadov v gradovih marveč dospeti čim najprej k Fort u Duquesne. Pod spretnim vodstvom Smo-mor ca in vojni kov s severa se je mala Četica pomikal« ob robu moli avske dežele in sledila francoski ki se je vijugasto vila doli do Lou-siane. Do tu je David samo -čutil smrt, odslej jo je tudi videl. Neki dan so naleteli na osmo jene ostanke, kar je teden dni prej bila majhna skupina nageljenigkih kot Tu je bilo vidno znamenje človečke moči, eoarednjenje cloveikib dni, ki so bile močne v svojem prepričanju, da so v varstvu Francije; da jih Ščiti francoska trdnjav vas ki je stala komaj dvajset milj od tam. Pet moških trupel in tri Seaska so našli ležati na pogorišču. V«i so bili skalpirani. Ko je David gledal te tri ženske, ki so le£ale breziglbno na mrzlih tleh, se je z grenkim, bolestnim studom spcBB&il na Vandreui4a, ki se je zaljđal z ženskimi lasmi. Delala se je že noč preden so v aiorzlih tleh izkopali grobove in pokopali nesrečne žrtve. David ni mogel zaspati vso noč; njegove misli so se mudile pri Grondino-vem dvorcu. Mielil je na Anico, na stojo mater m na prerokovanje Črnega lovca, ki je naznanja.lo tako smrtno Mlx> tudi dolini ob reki Richelieu. Naslednji dan so dospeli do trdnjave, katero so oadli spremenjeno v kup razvalin. Tudi tu so našli sledove po tleh, ki bo dokazovali, da »o bik z Indijanci beli Ijudje- Sarnomorec, ki je pazljivo ogledal opustošenje, je sklepal, da je bilo najmanj sto sovražnih pu&k, ki »o izvršile to delo uničenja Po opkuti pepela, ki ga je JMdel med razvalinami, je spoznal tudi, da ni preteklo mnogo časa od tedaj, ko je bil napad izvršen. Po tresnem premisleku je torej kresali m svojo četo proti zapadu, da se tako z velikim ovinkom izogne sovražniku. Pomlad se je med tem predramila in se prikazala z vso mladostno lepoto. Šestega maja so bile odprte trate in prisolnčni gozdovi že polni bujnega cvetja. Dozdevalo se je Davidu, da se od vseh strani glasijo pozdravi miru in prijateljstva. Ce bi ne bil videl z lastnimi očmi opustošenj in masakrov, hi skoro ne mogel verjeti, da leži pekel pred njimi in da kraljuje pekel tudi drugod. Že je začel dvomiti o tem, ko mu nenadoma in skoro pretresljivo potrdi to resnico sam Fort Duquesne. (*) Bilo je popoldne, 4. junija, in angleški general Braddock je že prodiral proti reki Monongahela z o-semsto konji in z armado, ki je §tela dvatisočdvesto mož. H Con-trecoeuru, ki je poveljeval na For-tu Duquesne, so se stalno stekale divjaSke sile iz Nove Francije, da ■e postavijo po robu britiški poplava. Njegovi častniki kakor Be-aujeu. Ducnas in Llgneris so obdelovali to breallko, krvi želj no drhal, ki je pripadala dvajaertim različ- •) — Tam, kjer je stala v tedanjih čutih utrdba Fort Duquesne, leti danes največje ameriško jek-ttnko mesto PltUburgh (Penayl-vanla). (Op. prev-i* nim indijanskim rodovom, in napravili iz nje strnjeno bojno silo. Osemsto divjakov je že tal>orilo okoli trdnjavskih stokad, ko sta se prikazala iz gozda Peter in David s svojimi tovariši. Osemisto rdocih volkov, divje pobarvanih, pol golili in oJ obljubljenega pokolja pija^ nih se je zbralo h krvavi pojedini. Skozi mnogo dni so Beaujeu, Dornas in Lmgneris, sami skoro podobni Indijancem, z železno vstrajnostjo krotili besno drhal. In že prvo noč je David spozna!, zakaj so obrazi be-Iih vojakov tako prepadeni in mršavi in zakaj so njih oči tako globoko udrte. Skrajni napori in divje noči brez spanja so pustile svoje sledove. Preden je solnce na dan Davidovega prihoda zatonilo, je dospela k utrdbi bojna četa abenakiških Indijancev, vsa pijana od zverske radosti, ker je pravkar opustošila angleško naselbino. Trideset krvavih skalpov gk> prinesli divjaki s seboj, večinoma od Žen in otroK V taboru Abe* nakisov je zavladalo besno veselje, med drugimi zavistnimi rodovi je pa divjala strahotna nevihta ra*-burjenja in strasti. Kakor priklonjeni stekli volkovi so divjali in rohneli proti brezdelju, ki so ga sovražili. Saturnalija hrupa in zmede se je začela z nastopom nur* JlV. pravzaprav kmetovalec pn tem nič ne izgubi, zemlja o- stane njegova* in 4odŠkodnino, ki jo prejme za izkoriščanje njegovega zemljišča,lahko s pridom uporabi, za intenzivnejše obdelovanje ostalega zemljišča. Toda avtor pri tem pač pozablja na naravnost smešno majhen povprečni obseg- in na silno razko-sanost posestev v Istri. Bolje služi z drugo razlago, da naj se namreč pri kopanju previdno odstrani najprej rodovitna prat, in da naj se bodisi 3 strani rudniških podjetij ali zemjjižkega lastnika pravilno zopet zasip-ljejo nastale luknje. Tudi komisija fea pogozdovanje. Istre da je baje že mislila na to, kako bi se dalo pogoaditi tako izčrpano zemljišče. Toda vse to so nasveti in predlogi; med tem pa so, kakor tudi avtor sam piše, luknje živa realnost. Veliko škodo je prineslo tudi prevažanje boksita na težkih vozovih po deželnih in občinskih cestah. Ker niso ne dežela ne občine po veljavnih zakonih mogle naprtiti stroške za popravo cest rudniškim družbam, so morale same nositi to breme na škodo seveda občinarjev. Radi tega je kr. upravna komisija za Pulsko pokrajino poverila komisiji nalogo, naj proučuje to vprašanje. Le-ta je v aprilu 192G. predložila ministrstvu za narodno gospodarstvo spomenico, kjer zahteva: 1) da naj se kopanje boksita vrši tako, da ne utrpi poljedelstvo nobene škode; 2) da naj rudniška podjetja plačajo občinam in deželi škodo povzročeno z močno uporabo cest, in sicer tudi za preteklost; 3) da naj pod nadzorstvom o-blasti primerno skrbijo, da se odstranijo vse nevarnosti za človeka in za zasebno lastnino. Iz te knjige žal ne izvemo, kaj se je v tem oziru že ukrenilo. Proti tej negativni strani problema postavlja avtor naravno pozitivno. V letu največjega razmaha (1925.) je bilo pri boksitnih podjetjih zaposlenih dnevno od 1500 do 2000 delavcev. Plača, ki so jo ti prejemali je Šla od L 18, 25 za delavske vodje do L 10 dnevno za ženske. Ukupno so izdala vsa podjetja 1. 1925. samo na plačali 12 milijonov lir. Po piščevih izvajanjih se je od tega lahko preživljalo od 0 do 8 tisoč ljudi. Ako bi se letno proizvajalo od 200—300 tisoč ton boksita (kakor v 1. 1925.), bi se izčrpala leži&ča v 70 do 100 letih. Računajoč z 12 milijoni letnih pl. , bi prineslo to deželi v 50 letih 600 milijonov. Proti temu bi stala po avtorju izguba na zemljišču od približno 300 ha, kojih vrednost ceni 011 zelo optimistično na 1 milijon lir. Pomisliti pa moramo, da predstavlja gori navedona množina letno izkopanega boksita &Q% vsega boksita sploh, ki ga potrebujejo tovarne, in da bi se moral istrski boksit težko boriti z boksitom drugega izvora. Najboljša rešitev bi bila vsekakor, ako bi se na licu mesta lahko izdeloval iz boksita aluminij. Toda to je v Istri nemogoče. Pač pa je Petronio mnenja, da bi se dal v Istri predelati boksit v čisto giinico; v to so dani vsi pogoji: bogata ležišča boksita po vsej deželi, premog ob Raši, Solvayeva soda v Tržiču, po potrebi tudi voda, in končno tudi človeški material, dober in po ceni. Polsurovina, glinica naj bi se potem dalje obdelovala v aluminij v Poadižju, kjer bi bila po ceni na razpolago potrebna e-lektriška energija. Petronio daje ob koncu opisa duška svojemu optimizmu. Mi pa bi rajši ostali nekoliko bolj skeptični, vsaj za bližnjo bodočnost. L* C. S mm v Tli len Polagoma je vstajalo mrzlo zimsko jutro, ko sem se prebudil na novega leta dan in zrl skozi okno po vremenu. Jasno, le burja se je podila krog ogi*v in raznašala posamezne hripave glasove «hratov Silvestrovega večera». V kratkih presledkih se je oglasila hupa avta. Mhm. ti so zaključili konec leta na parketih v soseščini, tam ao jim želeli veselo novo leto... Kazalec na uri kaže šesto; ali na j/se*že sedaj izmotam izpod gorke odeje? Rečeno je bilo, da odide-mo ob osmih — pa saj me pokličejo pred osmo. Zapadel sem zopet pol snu. . «Tok, tok»... Zdramilo me je butanje po vratih. Aha, eden je že tu, jaz 'pa še v postelji. Da bi ne mislil, da še spim, ga kolikor mogoče glasno pozdravim:» Smuk, smuk.» <'Nič} smuk. smuk, osem ura je, vstani, gremo,» mi odgovori. Zdaj sem sele spoznal po glasu, kdo da je. Rožene ve t je, ja seveda ta še ne pozna pozdrava smučarjev, ski pa ima, jaz jih Se nimam. Pa bi že rajši imel smučke... Komaj sem se o-k omot al in pri bežal iz sobe na hodnik, že kriči drugi v veži: «Zdravo, kje ste, gremo.« Pogledal sem v nahrbtnik, da ne bi kaj primanjkovalo. Glej spaka. med dobrotami, ki tolažijo želodček, je tudi žepna svetilka, ki kaj lepo razsvetljuje notranjost nahrbtnika, bogzna kako se je vžgala. Ven Ž njo, ta ne spada med klobase. In naložili smo si sladko breme na ramena — da ne bom lagal, naložili so jih, ker jaz smučk še nimam, in se tako opremljeni spe-hali na ulico. Zapihalo nam je okoli ušes, da smo hipoma potegnili snežne kape globlje preko ušes. Tam na kancu narodnega parka, ki je v poletnih večerih pribežališče zaljubljencev in v katerem te vabijo invalidne klopi na odpočitek. da se naužiješ — pocestnega prahu, se nam je pridružil še eden. «Smuk, smuk,» pozdrav, «smuk, s-muk», odzdrav. Ej, ta pozna bolje smučarski pozdrav nego Rožen cvet. Pa se oglasi Fric, tisti ki nosi na turah — parhert — s seboj: «Saj niste pozabili fotografičnega apara-ta?» spustili požirke gorke limonade po grlu, — prevladoval je limon, — ,«mo se zopet prepasali, smučka na ramo in hajd v hrib. Zaželeli smo si že tu snet, da bi se kar lepo proti domu podrsali. Meni je bilo sicer vseeno, saj sem bil itak brez smučk. Vzpenjali smo s« vedno više, zdaj na desno, zdaj na levo, pa zopet na desno. Nikjer steze, pa£ pa v izobilju grap in kamnov. Grape je Rokavičar imenoval steze, naj bo po njegovem. To je trajalo kratek čas. Dospeli smo na staro cesto, ki jo čas, nalivi, hudourniki pridno razjedajo. Sli smo mimo skale, o kateri se jo razplel pogovor, na kak način bi jo najhitreje spravili v dolino. Da bi jo zavalili po rebru? Kaj še, drugače, drugače.... Rokavičar je podvizal v hribg kakor da bi se bal, da mu sneg skopni. Bili smo še precej nizko pod vrhom, ko ga zagledamo že na vrhu kako je spodpiral s hrbtom na novo pobarvano kapelico. Prišedši na vrh nas je burja presneto brisala. Brade kar čutil nisem. «Mi smo prvi A., ki so dospeli v letošnjem letu na goro,* se oglasi «fotograf». Tudi nekaj, danes ko živimo v časih rekordov in podobnih reči. Oziramo se naokrog, kje bi bilo več snega, nikjer nič. Le od burje nanesene lise snega so se blesketale v solncu. Zdaj so Šele začutili tovariši, težo snraSi na svojih ramah. Bližamo se Predme-ji. Po cesti dalje od Predmeje je vse belo. Hura! prijetna bo vožnja, posebno nazaj grede. Korakali smo mimo gostilne, s pogledom uprtim v nasproti ležeče korito, in se divili ledenim kapnikom, ki so ga obkroževali. Tako so pozabili na gostilno. Jaz pa. ki sem bil oborožen s prazno steklenko, bi moral, tako je bilo rečeno, tu pri vodnjaku zajeti vode, da bi jo imeli v gozdu za čaj, sem tudi opazoval kapnike, mislil pa na gostilno in tako pozabil vodo. Streljaj daleč od hiš se je glasil stoj! Vrgli so s sebe smuči in si .jih pričeli privezovati na noge. «Oj presladko breme, do zdaj semr te jaz nosil, zdaj pa boš ti mene,» je sami s seboj govoril tisti, ki je nosil fotografični aparat pri sebi. a ga je dal iz varnostnih ozirov v moj nahrbtnik. Tudi drugi so mi natla-čili po žepili raznolike steklenice. Vse iz varnostnih ozirov. Rad bi vedel, kam neki dene smučar steklenice, v slučaju da jo sam? Gotovi, naprej! Sli so res naprej, nič hitreje kot jaz. Cesta so polagoma dviga in s smučmi se tudi ne delajo čudeži. Mhm! Ura je šla na eno. Želodec se je pričel kregati in zahtevati svoje. Na prvem prostoru se ustavimo. Zavozili smo nekoliko v stran in se utaborili nad cesto. «Ti, ki imaš vodo v steklenici, boš skuhal čaj,» mi pravi Fric. In sem povedal, da vode nimam, pač pa steklenico. Sneg, ni druge pomoči. Ko se je razstopil, sem položil v posodo par klobas, da si jih segrejem. Pričeli smo jesti in smo jedli, jedli snetUi.. Sedaj pa Čaj. Vode nisem odlil, nametal sem v vodo, kar je potrebno za čaj. Na dnu so že prej plavale razne primesi, ki ne spadajo k čisti vodi — sneg je bil umazan. Pri vrenju je dobila Čorba neverjetno barvo. In smo pili in tudi spili... Fric je vlil vase s zaprtimi očmi, bolj junaško se je držal Rokavičar, pil je z odprtimi očmi. Drugi pa sploh niso pili. Po kratkem odmoru smo jo mahnili naprej, še vedno navzgor. Na ostrem ovinku, tam, kjer se odcepi pot na Caven, se ustavimo z namenom na napravimo kontrafe. Razpostavili so se, pa tako nesrečno, da bi kmalu ne bilo nobenega na sli- či. Dvanajst velikanskih ognjev je plapolalo proti nebu in okoli njih so tekmujoči rodovi plesali in kri-kali, da je odmevalo od pustinje milje daleč na okoli in da je kri b donela v žilah novincev. Poln groze je David poslušal rohneči hrup in navzlic izmučenju od dolgega potovanja ni mogel zaspati, česar bi ne mogel storiti niti Če bi barbarski hrup potihnil. V možganih in srcu so ga glodale besede Črnega lovca, da bo nekega dno k ta rdeča smrt, ki se je zdaj opajala z divjaškimi kniki in z blernimi bojnimi plesi, poplavila iudi dolino ob Richelieu. Ob tem razmišljanju ga je obenem z grozo navdajal tudi bolesten čut odpora in studa. «Tndijanci so le to. kar so iz njih napravili beli ljudje,» mu je Peter Joe! mnogokrat povedal in besede tudi so so mu neizbrisno u-žgalc v spomin. Zdaj je prvič v evojem življenju gledal na kipeče Izbruhe strasti in sovraštva, ki jih je njegovo lastno pleme znalo vzbuditi in razpihati. Kakor so počenjali Francozi, tako so delali tudi Angleži. Oboji prižigali čedalje večje ognje zverstva In sovraštva in plačevali s krvavim denarjem za krvave skalpe. Oboji so pošiljali v pustinjo velikanske tovore žganja, da i njim zamorijo od |3oga dani razum in izpreminjali Indijance v demone namesto v ljudi. Hvaležen je bil Bogu, da se Angleži pomikajo proti francoski meji v Pensylvaniji in ne proti Richelieu, navzlic temu ga je začel obvladovati nurk strah. Ali se ne more zgoditi to drugo ob vsaki uri navzlic temu, da je Dieskauova armada takoj za vhodom v Kanado? Neprestano je mislil na mater in Anico. Ko je gledal dan za dnem divjake, ko so prihajali in odhajali; ko je gledal njihove blazne orgije v nočeh in poslušal grožnje, prošnje in podkupovanja od strani belih častnikov, ki so jih brzdali, je bila njegova Anica, ki mu je zopet polnila srce; tista Anica, ki ni bila nikoli v Quebecu; Anica, ki je poslušala njegovo povest s smodnikovega roga; Anica od mlinske vetemice in starih legend. Zdaj, ko je naposled podrl steno, s katero se je sam zazidal, se je porodilo v njegovem srcu silno ko-pmenje, da bi se vrnil v Grondinov dvorec — kopmenje, ki je bilo pol želja, pol neznan strah, o katerem se ni upal govoriti niti Petru. Ta str ali v njem je naraščal s tako hitrostjo kot so se razvijali dogodki. Stari, izkušeni naselniki, ki so bili poslani na poizvedovanja, so se vračali vsak dan in prinašali poročila o napredovanju Braddok-kove armade. Sovražnik je pro- ki, in (testi ni manjkalo, da nisem sam prišel na ploščo, kljub temu, da sem sprežil aparat. Burja je zavijala in reJarie je v roke in v noge. Gol jaki in bližnji vrhovi vsi v snegu. Sren je objemal golo vejevje in burja je prinašala vzdihe viso-kik dreves. Še par zaletov naprej, potem pa obrat. Nazaj je šle tako, da sem moral krepko stopati, da sem ostajal v njih bližini. Neprostovoljni počitki. ali kakor smo imenovali piko, so jih zadrževale, da sem jih dohajal. Končne se spravim še sam na iz posojene smučke. Je še šlo, dokler nisem pričel igrati u bežnega kralja, hočem reči smučarja: noge širi, pada... zaneslo me je preko ceste in je bila pika, pa še klicaj zraven. Saj me niso videli, kje so Že bili... Na Predmejo pa smo le skupaj prispeli. V mrzli sobi gostilne smo se o-prostili naših pasov, nahrbtnikov itd. in spili par gorkih čajev. Toplomer med oknom je kazal 8 stopinj pod ničlo. Še parkrat smo se fotografirali, da lahko dokažemo onim nevernim Tomažem ženskega spola. Odpravili smo se v dolino. Burja se Š^-vedno zaletu je in poigrava z drevesi. Pozdravlja nas golo drevje. Krvava zarja se spenja po nebesnem svodu in pg vrhovih odsevajo poslednji žarki zahajajočega solne a. BleskeČejo se snežne plasti, dolino pa objema mrak. Mraz postaja vedno občutneje. V dolini nas je sprejela taka burja, da smo nehote zaplesali vse najmodernejše plese. Sedaj čakamo. da zapade zopet sneg, potem pa smuči na ramo in hajd v hribe. NedeLje so naše. —1— diral počasi in trudapolno v skoro štiri milje dolgi koloni, ki je bila izmenoma rdeča, modra ali rjava in katero so sestavljali konjeniki, pešci in vozovi. Prodirala je tako počasi, da marsikateri dan ni prepotovala niti štiri milje daljeve. Udarce njihovih sekir, krike vozr-nikov in glasove piščalk in bobnov je nosil veter daleč naprej. S prvim julijem se je rapolože-nje Indijancev pri Fortuf Duques-ne znatno izpremenilo. Pričakovali so, da se spojprimejo z mogočnim sovražnikom, namesto tega pa se jim polagoma približuje velika klavna žrtev. V pričakovanju na to veselje so si napravili na stotine malih obročkov, na katere bodo napeli skalpe njih, ki jim prihajajo naproti tako veselo z godbo in bobnanjem. Brusili so nože in bojne sekirice, plesali okoli ognjev in metali obročke v zrak, kakor da so na njih skalpi že pritrjeni. Beaujeu in nekateri drugi belo-kožci so se oblekli in pobarvali kakor Indijanci in plesali z njimi. Kar pa je bilo dolgopuŠkarjev iz Kanad — stoinštirideset je bilo vseh — so se družili z Indijanci vedno_manj. Groza, katero je'občutil David, je začela premagavati tudi nje. Prišli so, da se bojujejo, da branijo svojo domovino, to pa, kar jih je čakalo, je bilo zversko klanje. Gospodarstvo SE-SfžINA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE Tržaška kmetijska družba v Trstu ul. Torrebianca 19 in Raffineria 7 ima v zalogi: Semena vseh zelenjadnih vrst, kakor špinače, redkvice, solatno peso, kolerabo, zgodnji erfurtski karfjol, brokole, zelje, vrzot, zgodnjega graha nizkega in visokega ter čebulček za sajenje. Detelje in trave, izbrano seme domače detelje i»-4ucerne ali vnč-ne detelje zadnjega pridelka, zajamčeno brez predenice, ter vse vrste travnatih semen iz Nemčije. Kmetijsko orodje. Preskrbeli smo veliko izbero vsakovrstnega kmetijskega ročnega orodja, kakor okoličanske šape raznih vrst in velikosti, vrtne grablje, motike, gnojn« vile, kor tel a ce, sekire, lopate, vrtne žagiee in škarje, cepil-ne nože itd. Kmetijske stroje: Slamoreznice «Mayiahrt», travniške in njivske brane* pluge, gnojnične sesalke, plužna telesa, sadne in grozdne stiskalnice, stiskalnico za olje, žitne čistilnice, posnemalnike za mleko, ter transportne vreče za mleko, ter transportne vrče za mleko, itd. Čebelarsko orodje in potrebščine: vse kovinske dele za A. - Ž. panje, matične rešetke, počinjeno žico za pritrjevanje satnic, kolesca za otiranje žice, topilnike za vosek, nože in vilice za odkrivanje satov-ja. kadilnike in pipe, unietns satni' e ter vs> osta.o čebelarsko o-rodje. BEefS. Te i i i sni«"1 prejeli večjo količino Čistrga naravnega me Ju. Umeijua tmejila; Superfosfat, kalijevo so , čilski soliter in žvep-leno-kisli amonijak, za kaiore sprejemamo tudi vagonska naročila 'po r.ajnižjih dnevnih cenah Razna lopnila za živino in ptičjo krmo; orehove tropine, klajno apno, laneno seme, svetlika, proso, ogorčica ali raviton. luščen oves, konoplja, solčnica ter pripravljena mcšanica za ptice. za zdravljenje obolele živine ter razna druga sredstva za razkuževanje semen in proti rastlinskim škodljivcem. Modra galica: Imamo še nekaj vagonov prave angleške modre galice na razpolago ter vabimo zadruge, ki še niso prijavile svojega naročila, da čim prej določijo in naznanijo svojo potrebo. Obenem vabimo tudi posameznike, da pred-znamujejo svojo potrebo. Težaška kmetijska družba v Trstu ul. Raffineria 7 in Torrebianca 19 Tel. 44-39. RAZNE ZANIMIVOSTI kostna vsota, s katero se niso plačali niti pravdni stroški. In da odpravi tako zlo v bodoče, je sedaj Anglija prepovedala take oporoke, ki se imenujejo po prej imenovanem Angležu thellu-sonske. Samuel Molčeči V stanovanju rabina v Czort-kovu ob Seretu v Galiciji je nenadoma umrl bivši trgovec Samuel Frommer, znan daleč okoli pod imenom: Samuel Molčeči Frommer, ki je bil zelo bogat in zelo čislan, ni izpregovo-ril že trideset let nobene besede, živel je zelo samotarsko življenje in je molil neprestano. Leta 1898. je v nekem prepiru preklel svojo ženo, želeč ji, naj bi umrla sredi ognja. Usoda je hotela, da so žena in njena dva otroka v resnici nekaj dni pozneje zgoreli, ko se je bil nenadoma pojavil požar v stanovanju. Trgovca Frommer j a se je nato lotil obup, šel je k rabinu po odvezo, toda ta je zahteval od njega prisego, da ne pojde več nikdar nobena beseda skozi usta, ki so izrekla tako prekletstvo. Frommer je držal svojo besedo do zadnjega izdiha. Zapustil je več spisov verske vsebine. Japonski p ari a Pred časom je izročil neki vojak japonske armade pri glavnih vojaških vajah cesarju prošnjo, v kateri ga prosi, naj mikado ukrene potrebno, da se bo godilo bolje tako zvani «eta» kasti. Vojak Kitahara je bil obsojen na eno leto ječe, ker se ni držal instančne poti. Eta pome-nja v japonskem jeziku «nečist» in tako so se imenovali že iz davne dobe mesarji, strojarji, usnjarji in rablji. Kdor je prišel v svojem poklicu v dotiko s krvjo in smrtjo, je moral po določilih stare šinto-vere stanovati v posebnem okraju. Nobeden ni smel z njimi ne jesti, ne piti, ne kuhati. Bili so nekaki izgnanci. Kot taki so se smatrali do leta 1871., ko so se s posebnim odlokom odpravile vse razlike starih vrst in kast. Vkljub odloku niso padie dejanski razlike. L. 1922. se je zbralo 2500 odposlancev; Izj vseh eta-pred>-mestij v Kiotu in ustanovili so obrambno društvo «vodne tehtnice«, ki zahteva enakopravnost vseh slojev. V prvem proglasu so vabili: «Združite se trije milijoni bratov šestih tisoč okrajev,ki nimate nič izgubiti kakor svoje okove!» Društvo šteje 200 tisoč članov. Vlada namerava odpraviti povsod tako zvane eta-okraje po mestih in po deželi, ker meni, da odpade s tem tudi glavna razlika med pravimi Japonci in med «nečistimi». Vojak Kitahara je s svojo prošnjo namen jajKmske vlade le pospešil. Koleds*ice Naši ljudje pridno segajo po knjigah, ki jim jih je nudila za novo leto književna družina «Luč». Radi tega opozarjamo čitatelje, da se požuri j o, ako hočejo še te tri res lepe in važne publikacije: 1.) Ubogi Uštin, povest iz goriške okolice, spisal Slavko Slavec. 2.) TGinek Baran, povest slavnega poljskega pisatelja Reymon-ta, prevel France Bevk. S.) Drugi zvezek zbornika «Luč>» s sledečimi Članki: J. Wilfan: Politika in etnika. J. Agneletto: Gospodarsko stanje podeželskega prebivalstva v Julijski Krajini. A. Širok: Pri naših upodabljajočih umetnikih. I. Gerbec: Nekaj podatkov o glasbenem življenju po vojni. A. I : Hrvatske publikacije. F. Kleinmavr: Naša šolska književnost. V Trstu« on« 19. januarja 19ztt F. B.: Nabožne publikacije. F. B.: Knjižne izdaje v letvi 1927. L. Č.: Dodatek k razpravi? Politična in upravna razdelitev Julijske Krajine za dobo do 30. novembra 1927. Zbornik prinaša tudi 21 reprodukcij del naših umetnikov. Knjige se dobivajo pri uprav-ništvu «Edinosti» (Via S. Fran-cesco 20) in po vseh knjigarnah. Cena vsem trem knjigam L, 4.—. Pri naročilih po pošti je treba dodati še 60 stot. BORZNO POROČILO Amsterdam 759.50-7i35.50, Belgija 202-266, Francija 74.17 X-74.47 London 92.05-92.25, Ne\v Vork 18.85^-18.91 >■», Španija 322-328, Švica 3G3.50-3li5.50, Atene 24.75-25.25, Berlin 447.50-453.50. Buka-rešt 11.50-11.90, Praga 55.90-56.20, Ogrska 328.334, Dunaj 263.50-270.50. Zagreb 33.14-33.47. Uradna cena zlata (17. l.)364.87; vojnoodškodn. obveznice 72 50. DAROVI Gospod G. Z. starejši daruje dvignjeni delež «Delavskecra kons. društva« pri Sv. Jakobu, Šohkeimi društvu istotaru. Cenjenemu darovalcu srčna hvala! ZLATA&Fm Trst, Via Mazalni 4G Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenlno. — Cene smerne. ZDRAVNIK anrliriiiisn ordinira od l. januarja v Trstu U a S. Lszzaro 2311 (zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13 V Hsbrežini Briiaira saso p^itlne od 14—18 (na lastnem domu) najvišje cene plnžujem m v kun, zlatic, lisic, di- /fc*^-hurjev, vider, jazLc- ' -cev. mačk, veveric, S Jemajo s2 krtov, divjih in do- ' ' * ... mačih zajcev itd. itd. posiljatve po posti. S. iMspich - Trst Via Cesare Battijti 10, li. nad., vrata 16 Telefon int. 36-65. reglstr. zadruga z omej. perošivom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. n. Sprejema navadne liran'Ine vloge na knjižice, vloge na tekočI račun in vlogt za čekovni promet, ter jih obrestuje % večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posdjlla na vknjižbe, menice, zastave ln osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ha itmm vamastoe celico {iM Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 18 do 18. Ob nedeljah fe urad zaprt. S te v. telef. 25-67. ini nm Čudak TheUnson Thelluson je bil proti koncu osemnajsteg-a stoletja eden med najbogatejšimi Angleži. Bil je pa velik skopuh. Ko je leta 1797. umrl, je zapustil pol milijona funtov šterlin^ov, a je izključil najbliije tri rodove, t. j. svoje otroke, vnuke in pravnuke od dediščin«. Zadnji pravnuk je u-mrl 1. 1856. Takoj nato so zahtevali prapravnuki, naj se jim izroči dediščina, ki je bila v tem čaau že narastla na štirinajst milijonov. Oblasti so se branile izročiti dediščino, dokler se ne ugotove vsi sorodniki, ki so se bili seveda razkropili po vsem svetu. To ugotavljanje in iskanje dedičev je trajalo leta in leta, nastale so pravde, ki so požrle obilo denarja in končno, ko se je dediščina razdelila, je prišla na vsakega dediča malen- OkreoČcvalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOST!, BLEDtCl in za OKREVANJE LEKARNA ZANET7I - T&ST - li v Trstu ................. .................................................. t Izvršuje vsa tiskarska dela v najmed-rnejem stHu kakor : • tnHl v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodarnejlml strolj, l • trkanj Lynotype, stereotypijo ter rotacijskimi strojsm. j • Vca naročila ss izvršujojo točno in po zmernrh canaK. t Ul. S. Francesco d'Assisi 20