List ljudstvu v pouk in zabavo. likaj a. Tuk ietiifik in ve^ja s poitiniio TTfid in v Mariboru i ¡j&itlj»njem a» dum u celo lcu> -t K, pol leta i R in » deirt lfii. 1 K. Naroinina sa NftnuHio 6 K, n* drtirt hv&iiivstrijjslie drfele 6 R- K J o t lindi dim poqj, plaia s«, lito širno B K, iitraimiia b» poSilj» U: Djirtvulitvo „StOvinskagi Go#pixUrjaa r Maribora. — List K počila do odpavcilj. — Deležniki .K»tc!isk*g» liakovtiega iimitvi'1 dobivajo liat (»mIiiii: naroioine. — Poianaaol lisu taco j o lu v, — [IrednJiTo: Eotoika «¡est* («v. » — B-jkitiiai w no t rabijo, — (Jpravniitvo KotvJk* c«ta Stfv. B, vipr^ema Darctmuo, initiate h reklamacija. — Z% iaierati nt- plaTnje od enMtnpne peti r vrste ;a ^nitrat 15 v, u dvigne 35 v, u tri krut Bfi ?. Za veikntne ojlase prinifi«! priznat. Inner* tj u sprej»iii»jo do ntd* ojmliM. Nti»prt« rfitlaiaacija bd poilnin» proitt. Med nami. Slovenska kmečka srcu se še ni rodila, a vendar je fe vzbudila mnogo pozornosti pri prijateljih in nasprotnikih. Prijatelji, to so kmetje, se je veselijo iu ho to tvoje veselje izrazili to na mnegib «hi dih političnih društev. Z zveto dobijo :astip»ico svojih koristi in teženj. I□ take zastopnico jim je dsndanea krvavo potrebno, Mnogi, ki so kmečkemu atann naklonjeni, pa se povprašujejo, ali ni U zveza tudi kaka nova Etra iik a. Kolikor je na m znsno, bo kmečki zveza le en del v organizaciji »Lo&nih ip: dnještajersiih Slovencev. Ne bo «e lotila od tedanjih svojih voditeljev, Ct je le ti no bodo od sabe pahnili, Situ o-motevno pa je, d t z razdirajoči m delom mlade hhe mine stranke nima pop al no a a nič opraviti in da se bo temu dela t ml t vedela postaviti po roba. Slovenska kmečka zvez* bo »tila na glavnih temeljih doatdanje poltike spod nj ©štajerskih Slovencev in bo le bolj krepko in izrazito povdirjala k me i ki program. Not» liberalna strti n ks je zafalt izdajati" svoj pouben list z nadevom „Narodni list", Razren poznih in dolgoveznih izvajanj pri nafta ti* t t odi srdita napade na nas List in na glasilo BI oveni ke Ijod-jke stranke „Slovenec*. V ostalem pile zelo prev dno, kakor se je (o te pri prve* nstaaovicm zboru nove stranke povdsrjalo. In že prihajajo prikriti liberalci med naš s ljudstvo ter je vabijo, naj «t uročijo novi list, saj je celo nedolžen, pope! ne m a brez nevarnosti. Da, doteiUj še bodi volk v ovčji obleki okoli, nedolžen i a ponižen, toda pogledati je treba za zaveso, kaki ni ljudje počivajo in podpirajo novi list, potem vem, da g* maramo odločno cd kloni ti Prišel bo prej kakor mirda pričakujemo čat, ko bo .Narodni list* neprikrito ro* vil svojo Liberalno zastavo. Pozor tortj pred njim 1 Tudi naše uredništvo dobiva cd (miroljubnih* Ijndi pisma is lis vete, naj preziramo glasilo nove liberalne stranke, naj je »radi ljubega miru ae napadamo; kajti, tako sam pravijo, tudi liberalci i osjo pravic j, da izraiajo svojo mnenje Na tO odgovarjamo mi samo to, da mi nismo tako neumni kakor j« neamon govorjenje naših ,miroljubnih11 ljudi. Gotovo, liberalci imajo pravno, da povejo svoj« mnenje, a tudi mi imamo pravico, povedati (tvojo mnenje ter svariti ^ndstvo pred liberalnim berilom. Dobro vemo, kaj hočejo ti „miroljubni* ljudje. Mi bi uaj bili aedaj lepo tiho, med tem pa hi se naj razrt rjala nova stranka in nov list. Ko bi biLa dovolj moirii, prišli bi zopet ti ljudje ter nam rekli: Bidite zdaj m mi, saj vam vse skupaj nič ne pomaga. Mi nismo začeli boja in ga tuii nismo iskali, Ča pa nas drugi bljejo v t ^r*c ter nas h ■ cjo podreti na tla, no potem vendar ne bomo (ako pasje krotki ter se pustili mimo hiti. Kot časnikarji pa smo tudi dolini, opozoriti naše ljudstvo ua aevarnost, ki mu preti od ton liberalna slranke. Naš kmet ne bo nikdar našel r liberalni stranki odkritih prijateljev in »govornikov. Laskali m mn bodo m prilizovali, n njegovo koristi mi b do te na jedko. B d čn.^t bo pi kazala, da ?mo danes zapisali golo resnico. Liberalni tabor je h m rt la kmeta! Ker nas c. kr. kmetijska družba v Gradcu noče. Pravih vzrokov, zakaj je csrtdoji odbor n. kr. kmetijske dražbe z« ¿tajersko opna tU snovanje novih podružnic, še vedno no poznamo. Da se hoie družba prenoviti ali „preoinjvati*, t j vendar ni virok, da bi odbijala od sebe nove ude. Za tem t Oi seveda čisto kaj dmgega, in da ne bj za Šloiotcs ničesar dobrega, je dokaz v tem, ker se ramo xn*m Limko tako močno preti vi novim podrtžiicam p.- ,S rxlujem Štajerskem*. Menda ni hotel redi „niovenjkim po druSnicam* ! Za aedaj pa moramo računati z dejstvom, da ni s družba noče. Kaj torej sedaj? Pretresati hočemo stvar z raznih strani in upamo, da sd b ) to zgoddo tudi po dragih slovenskih Ust1 h, da tako kanci no pridemo vendar do kakega korist j eg i sklepa. Ne tajimo, da emo Sloveaei nekaj ali celo veliko sami krivi, da ue utiramo i it t h ko na ti ud kmetijsko družbe, kakor Nemci. Celo krivdo pa valiti ravno na slovenskega kmeta, ni p a motu o. Vsega knKt ne m< re naenkrat, in voditelji naši nc niso ravno preveč prganjali za pristop k dr nt bi, d a katero se sploh ni polagala potrebna, vain at. Da so pa Slovenci narava i«i prikrajšani od graške gospode, je na pr. dokaz trni od 22. do vštetega 27 oktobra so. je vrail šeitdnevni drenažui tečaj v Grois. St. Florjanu. Z* ta tečaj se je oddali) lb uitanov po 20 K rev aim poljedelskim delavcem. Prošnja ao »e imele vložiti do 9. oktobra. Sedaj pa v hiti «lo renski pravni poljedelski delavec* prošnji do 0. oktobra, če pa a(x'Hp. Crlanaik" to naznani se le 10 okto-bral Na oni strani sc torej nekaj ponnja. na drogi strani pa Blovuacsm zapirajo vrata, da ne morejo d3 ponujenih dobrot. Do sedaj se je govorilo ie o «ariiiem, kako bi tu ti Slovenci prišli do railičwh deželnih in državnih podpor 1% kmetijstvo. Nnkateri naravnat pri- LISTEK. Sreča v nesreči. Pred «ekaterimi leti jo živel v Parizn branilec dijamanlov, ki si je bil p;i conreči pridobil veliko premoženje. Montin je bil itvrst^n delavec, pošten človek, a imel je cd o napako: vina ni mogel «i deti. Nekega dae dobi Montin v b ruša j o in vgladho d ¡jam*» t ^ uaj čistejše vode". R-6e m a njegov gospod, drage-ceiiar: „Ztuaainm sr ua vašo spretnost. Imeti gA m< ram do 15. t m. Če me ukani te, vedite, da a'e dobili zadnjo delo.* Monti a ob|jnbi delo točno izvršiti, a prosi, kakor navadno, plačila nekaj naprej. Moitinova ročnost mn je dajala vedno toč leska, vedno večjo vrednost. Se nekaj ur je bilo treba, in dijamant bi bil dovršen biier, kratj med drag'mi kameni. — Nenadoma se oglasi človek pri MoiBnu, njegov tovariš, ljubi prijatelj, ki ga io davno ni videl. Nič narav-»ejšega, kakor da se po ve »elita pri kozarcu dobrega vina. V prijaznem pogovt rn je pohajal Sas, j d Monti n ni mislil več ua ceitorjtmo delo. Zjutraj pride dr; g cena r k Mootisn pogledat, kako delo nap red nje. Vratar mu pove, da je b rušile c ravnokar ixset, da Be pa v kratkem povroe, 1 a da bo g lad ha skoraj dokoačana, ker Motin dela že več duij zaporedoma. V dveh nrah je drugoceair zopet tu, a Moatina ae najde5 vedoC pa, da »e saditaje v krčmi, pošlje ponj. Montin res pride, nekam nejevoljen, pa gre v delavnico. Ko pričenja glajcaje, izdere ae mu dija- mant. Lovi ga treaičih rok, tadene ob ejega, iu dijamant pade skozi okuol Grozo» primerljaj L Hipoma ne i Ureza). Okd-menel stoji pri oknu. B edih u^tin Šepet»: tigubljeal C slo nro je tako Hal. Ii mrtvila ga prebndi dra-gocenar. ,Kaj tako delate, Mostn? '¿o trikrat sttm povpraševal po dijamantn, a vi posedate pa krčmah t Dajte mi kamen, obrašen ali nejbrrtiea." Montin ga zbegano pjgkdi, kakor pjdivjaa. ,Kaj vam je? Cemu ne odgovorite? Ali sto zapili vse misli Bmšleo se napenja govoriti. Jezik mn ne i a Naposled si pokrije z rokami obraz, mrmrajoč: „Izgubil so je." „Kaj govorite?" Zdrknit je skozi okno.* ,Kaj, Slo vek?!' „Da, kamen." „Recite mi, kaj je?1 .Dijamant mi je padel akoti oktof" Dragoctmar ho čndi. Besen itkriči; „No verjamem besede 1 Dijamant ste mi prodali, da poplačate nvoje pijanske d'.!govfl!" To besede so Btrauo z« p «k le Montina. Onesvesti ae i u pade drigoeeuaga p;d nege. Ves zdivjan je bil, ko se zave. Dragoci-nnr jo videlt kakšna čntntva se borijo v Montin o vem aren. Z it o pravi, da ga umiri; „Rsit je velika nesreča, ve ndar ni nenadomeitna.* ,Po takem ne mislite, da sem ga prodat,11 po-vume h^Aedo Montin. BNe malim. Rekel sem razburjen Iščimo pomoč k a, d j škodo popravimo. D jamint v«lja 5000 fraakov, Ca dol ste pridno, zaslutite nn teden 75 do 100 frankov. Povrniti mi imate polovici vrednosti. Če ste priden in trezen, poravnate v kratkem ta dolg." „Odslej bočem delati nepreitano," pravi solzni Montin. tVideli boste, moj gospod, da nisem tat, če Udi sem pil/ „Verjamem vam,* odvrne dragocennr. „Vem, da sto vesten delavec; dati vam hičem dela iu zsslcžka; moje zaupanje imato; v nekaterih letih «te brez dolga. Ali ste zadovoljni?" ,0, ai i j g t'spod, kako no bi b']? Le recite še enkrat, da kamena nisem prodat?* ,Rekoi sem bil to v prvi jezi. Prepričan sem da nt« poštenjak. To vam dokazujem s tem, da vam iaročim več dela," -litM je, kar govorite; jaz pa obečam, da se ■iste motili. Napako bojem popraviti, veljaj, kar hoče; moram!* M ntin je ostat pri dani besedi. Zjutraj je vstajal zgtdsj, po d no v p je delal neutrudno, ligabljeni dragi kamen je bil z drugim nameščen. Zvest ivoji obljubi ni atopil M ipt n v nobeno krčma več ; poslal je rglcd stanovi i nasti, rednosti, marljivosti. Preteklo je IG mesecev. Lepega jutra v maju stoji pri oknu, gledajo! čolne in ladije na Seni, kar mn obtiči oko na starem dimnikn, na krajo, na svetli točki. Gleda in gleda, pa vidi, da je njegov pol oglej a oi dijamant, ki mu je bil zdrsnil skozi okno. 1UI ae j», da »e bi ga ve trii odpihnit v vodo, in vendar je bil toliko mesecev tn, v viharja in Dnnafti^n fe to villi a ima »Nud l)om« kot priloffo, List ljudstvu v pouk in zabavo. likaj a. Tuk ietrifik in ve^ja s poiiEiiio TTfid in v Mariboru i ¡j&itlj»njem aa dum u celo lcu> -1 K, pol let* i K in » fetrt l^ta 1 K. Naroinina s* NftttuHio SE, u irci^e hv&umtrjjalie drfela 6 K- K J o t lindi dim puqj, plaia ni lito širno B K, ii ara ¿ilina M poiilja U: Djirtvulitvo „Slovinskaga tJoapoJirj*' r Mariboru. — List k počila do odpovedi. — Deležniki -K»tc!iSk*ga liikoTOCga ilraftvi'1 dobivajo iut poMtliii: naroicune. — Poianaaol lisu i, lato j o lu v, — [IrednJiTO: Eotoika i^sU («v. » — E-jkipUl W no vraiajll, — (Jpravniitvo Koroik* c«ta Slfv. t>, vipr^ema oarolmpo, in "irate h reklamadjft. — Za inicrata nt- plaTuJe od enMteipne peti t vrste t a * cleat 1& t, u J Takrat 35 r, u trikrat Bfi ?. Za v«£kntae oglase prinifi«! priznat. fauerati ao sprsj»niajo do ntda ojmliM. Ntiaprt« rfkUiaacija bd poilnin» proitt. Med nami. Slovenska kmečka zveza se še ni rodila, a vendar je fe vzbudila mnogo pozornosti pri prijateljih in nasprotnikih. Prijatelji, to so kmetje, se je veselijo in ho to svoje veselje izrazili to na ■negib «hi dih političnih društev. Z zvezo dobijo zastopamo svojib koristi is teženj. I□ take zastopnice jim je dandanes krvavo potrebno. Mufgi, ki so ktaeikcmn stana naklonjeni, pa se po vprašujejo, alt ni ta zveza tudi kaka nova Etra iik a. Kolikor je da m znano, bo kmečka zveza le en del v organizaciji »lo&nih ip: dnještajersiih SloTencev. Ne bo to ločila od tedanjih svojih voditeljev, Ct je le ti no bodo od sabe pahnili. Samoumevno pa je, d t t razdirajoči m delom mlad« bhe rahlo stranke nima pop al na a a nič opraviti in da se bo tems delo (mit vedela postaviti po robu. Slo-velika kmečka zvez» bo »tila na glavnih teneljth doatdanje poltike spod nj ©štajerskih Slovencev in bo le bolj krepko in izrazito povdirjala kmečki program. Not» liberalna, strmika je začela izdajati" 6voj poubes list z naslovom „Narodni list", Rit. ven praznih in dolgoveznih izvajanj prinaša Iti t t odi srdita napade na nas list in na glasilo Slovenske Ijod-jke stranke „SLovenec*. V ostale■ pile zelo pre t dno, kakor se je (o te pri prve* nstaiovaem zboru nove stranke povdsrjalo. In ie prihajajo prikriti liberalci med na S s Ijndstvo ter je vabijo, naj si »ročijo novi list, saj je celo nedolien, popolnoma brez acrarnosli. Da, doscilaj še bodi volk v ovčji obleki okoli, mdolien i a ponižen, toda pogledati je treba za za ve* o, kaki ni ljudje počivajo in podpirajo novi list, potem ve» o, da g* maramo odločno cd kloni ti Prišel bo prej kakor mircU pričakujemo ča», kq ho .Narodni list* neprikrito razvil svojo liberalno zastavo. Pozor tortj pred njim J Ta d i naš« aredništvo dobiva cd „miroljubnih* ljudi pisma is »sveto, naj preziramo glasilo nove liberalne stranke, naj je zaradi ljubega m trn ae napadamo; kajti, tako i&m pravijo, tndi liberalci i saj o pravic j, da izraiajo svojo mnenje, Na tO odgovarjamo mi samo to, da mi nismo tako neaani kakor je neamao govorjenje naših , miroljubnih" ljudi. Gotovo, liberalci imajo pravno, da povejo svoj* mnenje, a tudi mi imamo pravico, povedati »vojn mnenje ter svariti Ijndstvo pred liberaEaim berilom. Dobro vemo, kaj hočejo ti „miroljubni* ljudje. Mi bi naj bili sedaj lepo tiho, med tem pa hi se naj razdajala nova straika in sov list. Ko bi bila dovolj moirii, prišli bi zopet ti Ijaaje ter sam rekli: Bidite zdaj ui roi, saj vam vse skupaj nič ne pomaga. Mi mamo začeli boja in ga tuii mamo iskali, Ča pa nas drugi bij o jo v ■ ^r*c ter nas h ■ cjo pari r« ti na tla, no potem vendar ae bomo (ako pasje krotki ter se pustili mimo hiti. Kot časnikarji pa smo tudi dolini, Opozoriti naše ljudstvo na «evarnost, ki ms preti od ton liberalna stranke. Naš kmet ne bo nikdar našel r liberalni stranki odkritih prijateljev in »govornikov. Laskali m na bodo id prilizovali, a ajegjvo koristi mi b do te na jeiiku. BdjČuost bo p kazala, da j m o danes zapisali golo resnico. Liberalni tabor je h m rt u Suneta! Ker nas c. kr. kmetijska družba v Gradcu noče. Pravih vzrokov, aakaj je csrtdoji odbur e. kr. kmetijske družbe z s štajersko opna tU snovanje novih podružnic, še vedno ne pozsamu. Da se hoie drutba prenoviti ali „preom jiati*, t j vendar ni virok, da bi odbijala od sebe nove ude. Za tem t Ci seveda čisto kaj dmgega, in da ne bj za Slov «nos mčesir dobrega, je d^kaz v tem, ker se rams iDaoi Limito tako močno prot'vi novim podružnicam p; „Sr>dnjem 6 tajen ko m*. Menda ai hotel redi „aiuvenjkim po drntnicam* ! Za sedaj pa moramo računati z dejstvom, da nas drntha noče. Kaj torej Be daj? Pretresati hočemo stvar z raznih strani in upamo, da se b i to zgoddo tndi po dragih sloveaakih liuth. da tako k one'no pridemo vendar do kakega koristnega sklepa. Ne tajimo, da emo Sloreaci nekaj ali c«h veliko sami krivi, da ne utiramo i it t h koristi od kmetijsko družbe, kakor Nemci. Celo krivdo pa valiti ravno na alovens'tega kmeta, ai p a motno. Vsega knKt ne m< re naenkrat, in voditelji naši ne niso ravno preveA prganjali za pristop k dr ni bi, na lii-tno se sploh ni polagala potrebna vais it. Da aa pa Slovenci narav n ist prikrajšani od gra^e gospode, je na pr. dokaz trni od 22. do vitetega 2? oktobra sa je viail šeitdneml drcinžu' tečaj v GroiB. St. Florjanu. Za ta tečaj se je oddata lb nitanov po 20 K rev aim poljedelskim delavcem. Pni i oje so ae imele vložiti do 9. oktobra. Sedaj pa vbiti slovenski trovpi poljedelski delavec* profoji do 0. oktobra, če pa ,G isp. Crlanaik" to naznani se le 10 okto-bral Na oni strani db torej nekaj poanja, na dragi strani se pa Sloveacsm zapirajo vrata, da ne morejo d3 ponujenih dobrot. Do sedaj se je govorilo te o «»ničem, kako bi tu ti Slovenci prišli do railiAwh deželnih in državnih podpor 1% kmetijstvo. Nnkateri naravama t pri- LISTEK. Sreča v nesreči. Pred ■ «katerim i leli jo ti vel v Parim brunilec dijaniantov, ki si je bil p;i c ©sreči pridobil veliko premotenje. Montis je bil izvrstna delavec, pošten človek, a imel je eno napako: vina ni mogel «ideti. Nekega dae dobi Montin r b niša j o in vgladbo dijamaat naj čistejše vode". Reče m a njegov gospod, drageeenar: „Zanaiam sr na vašo spretnost Imeti ga mirim do 16. trn. Če ms ukani te, vedite, da a'Q dobili zadnjo delo.* Monti a obljubi delo točno izvršiti, a prosi, kakor navadno, plačila nekaj naprej. Moitinova ročnost mn je dajal» vedno toč leska, vedno večjo vrednost. Se nekaj ur je bilo treba, in dijamant bi bil dovršen biier, kralj med drag'mi kameni. — Nenadoma se oglasi človek pri Moibnn, njegov tovariš, ljubi prijatelj, ki ga to davno ni videl. Nič narav-■ejsega, kakor da ae po ve »elita pri kozarcu dobrega vina. V prijaznem pogovi ru je pohajal Sas, in Monti n ni mislil več ua neitorjano delo. Zjutraj pride dr.g cesar k Montisn pogledat, kako delo nap red nje. Vratar mu pove, da jo brusil*«! ravnokar ixsel, da Be pa v kratkem povrne, 1 a da bo gladba skoraj dokončana, ker Motin dela to več d ni j zaporedoma. V dveh nrah jo dragocen r zopet ta, a Monlina at najde; vedoč pa, da »e zadrtuje v krčmi, pošlje ponj. Montin re» pride, nekam nejevoljen, pa gro v delavnico. Ko pričenja glajenje, izdere ae mu dija- mant. Lovi ga treaičih rok, tadene oh njega, iu dijamant pade skozi okuol Grozen primerljajl Hipoma ne fztrszsi. Oks-menel stoji pri oknu. Bedih n^tin Šepet»: ligubljeal C slo nro je tako stal. Ii »rt rila ga prehndi dra-goeouar. ,Kaj tako delate, Mostn? '¿o trikrat sum povpraševal po dijamanis, a vi pnsdate pa kramah t Dajte mi kamen, obraien ali nBohrnien,4 Montin g* zbegano pJgkda, kakor podivjan. „Kaj vam je? Čemu ne odgovorite? Ali sto zapili vse misli Brsšlee se napenja gomriti. Jezik ms ne i a Naposled si pokrije z rokami obraz, tarmnjoč: „Izgubil bd ja." ,K»j govorite?" Zdrknit je skozi okno.* ,Kaj, človek?!' nDa, kamen." „Recite mi, kajj je?1 .Dijsmant mi je padel skoti okaof" Dragic; uar ho čudi. Besen itkriči: ,Ne verjamem fac^ade I Dijamant sto ml prodali, da poplačate nfoje pijanake dolgove!" To besede so atrauo z« p «k le Montina. Onesvesti se is pade drigneenaga p d nege. Ves zdiv jan je bil, ko se zave. Dragocen ur jo videl, kakšna ču Istra se borijo v Montin o rem aren. Z it o pravi, da ga timiri; „Ran je velika nesreča, ve idar ni nenadomeitna.* ,Po takem nc mislite, da sem ga prodat,11 po-vume b^Jtedo Men ti a. „Ne malim. Hitel sem razburjen Iščimo pomot k a, d j škodo popravimo. D jamint velja 5000 frankov, Ce delate pridno, zaslužite nn teden 75 do 100 frankov. Povrniti nt i imate polovici vrednosti. Os ste pri de u in trezen, poravnata v kratkem ta dolg." „Odslej hočem delati neprestano," pravi solzni Montin. tVideli h ne te, moj gospod, da nisem tat, če Udi sem pil.* „Verjamem vam,* odvrne dragocen ar. „Vem, da sto vesten delavec; dati vam hičem dela in zaslužka; moje zaupanje imato; v nekaterih letih «te brez dolga.. Ali ste zadovoljni?" ,0, rn: j g r spod, kako ti o bi b vzeli, če nemška večina ne privoli. Tisti, ki izgovarjajo takojšnjo ustanovitev novt kmetijske družbe, imajo zi vzor slovensko kmetijsko dražbo na Goriškim. Tam so pa razmere drugačne. Tam stoji 10 dlovenshih poslancev proti 11 I talija tom in Slovenci brez troda izsilijo, če treba s kljnbovanjem, deželno podporo. Tega v Gradcu ne moremo. Čudežev pa tudi u moremo zahtevati od naših pesl-n-cev, ne od državnih, še manj pa od deželnih, katerih ni kdo ne podpira v Gradcu. Pa tudi na Dnu »ju rtv ar ne bo brez težav. Kateri poljedelski minister bo pa verjel rajši našim kmečkim poslancem, kakor pa nemškim grajčakom in plenou iaie»? Mogoči, da bo v prihodi jem drtavnem zboru stvar drugačna, ker bo več kmečkih poslancev. Drugi so priporočali, da bi pripravljali slovensko kmetijsko družbo a tem, da hi Bnovali podružnice, v njih združevali kmete, in kadar bi nas bilo dovolj, hi se lahko ločili od sedanje kmetijske družbe in nBtau oviti I as i no, Ta aedaj vrč ne velja, ker nas ■o sprejemajo. S:cer hi pa bila it v ar ravno ista kakor pri prvem predlogu ali mavetu. S tint'm dnem, ko bi ae ločili od sedanjo dražbe, nismo več podružnica, ii začeti hi so moralo od kraja kakor pri prvem predlogu. Pač pa bi te v tem slučaja pri priliki že vedelo, koliko hi bilo že takoj v začetka udov, oziroma podružnic. Tretji zopet priporočajo muogobrojni pri a to p k Bpodnjeitajarakim „nemškim" podružnicam, da te tako črez dan «premenijo v slo venske. Morebiti bt se bilo prej tn ati Uta dalo kaj storiti, V Celju na pr. kmetijska pod rožni ca po »m rti starega dr. Langer-j» kosaj da živi Do 10 udov težko da je »pravila skupaj. AU al bilo toliko celjskih Slovencev in okoliških kmetov, da bi bili „štnrmali" celjsko po-druinioo? Sedaj sj pa nemške podružnice gotovo na to pripravJjeno, ker se je v slovenskih čanikih aa to opozarjalo. Treba jim jo torej samo uporabiti § 10. društvenih pravil in vsak poakoa je zastoij. Ta § namreč pravi, da se aikdo no more pritožiti, če ga družba, oziroma podružnica, noče sprejeti. Nemški» podružnicam je aimo treba, da ne sprejmejo Slovencev, in aikdo jim ne more do živagi. Na to vse so gospoda v Gradcu mislih, ko bo si delali pravila kmetijske druihe. nalivu, viseč med nebom in umljo. Ta pogled ga je tako pretresel, kakor tisti, ko ae mu je izgubil. Ni si npal pogleda drugam obrniti, boječ se, da ne bi ga igrešd. Koliko solza je bil zaaj prelil, in zdaj ga ima preti seboj! Ta bi p vstopi dragooaaar v njegovo Hibo, „0, noj gospod, Um je I1* de Montii. „Kdo? Saj . . „Moj — vaš dijamnuc. fvis, tisti je, ki na» je prizadejal toliko muke. Kako ga dobimo?" „Čakajte, vem, kako ga homo." Dragocenar biti k sobe; prinese mrežo (sik), ki jo imajo otroci, da lovč metulje. Previdno jo podatafi Motiti d bi ne upa dihati. Zdaj ga imata, „Tn je dijiaant, Montin I* vzklikat dragocenar. „Voščim vam sroČo, da ste ga dobili. Zdaj sem ju vaš dolžnik; dolgnjem tam akt.ro 2500 frankov. Kaj boste s to svoto?" s Puščam jo v vaših rokah, moj gospod, da jo branite, če vas je volja." „Prav rad", odgovarja dragocenar. „Ce hoata varčevali, kakor dozdsj, priitodili si boste lepo prem« žeije," Tako se je pnČelo Moitiiaovb premoienjo. V nekaterih letih je postal dragocimarjev drug. Pozneje m a je izročil dragocenar Še s t oje hčere roke m vso tvojo trgovino. Monti» je postal izmed najbogatejših meščanov, najimenitnejših, pa tndi naj-plemen it noj šib, ker jo po drogi h miogo delil siromake m. Bivši sam siromak, je vodel, kako peče ta nadlogi, kako ovira človeka, »ilefi» ga pogosto na nevarni pota. Ta poteza njegove plemenite daše je Um zanimivejši, ker se neredko dogaja narobe, ati kakor govori pri prosto ljudstvu : če iz berača postane gospod. Kakor se zdi, smo aedaj pri kraju. Nikakor l Pri kraja amo v tem ozirn, da vemo, koliko ljubezni ima kmetijska dražba do slovenskih kmetov. In naj se drnžba „preos navija", kakor se hoče, toliko smo spoznali, da se v korist Slovencev no bu „preoaaovila". Dokler torej posebna kmetijska družba za Slovence ni ustanovljen, morimo misliti na dmge pomečke, koristiti slovenskemu kmetu v gtsjradargkeaj oziiU Z* to pa nujno svetuje no, da sc ohrtoječe slovenske podružnice gibljejo in delujejo živahnejše, da razvijejo agitacijo za pristop novih udov, in da do skrajnosti vponbljajo vse koristi, ki jih dlje sedaj na kmetijska družba. V krajih, kjer pi ni podružnic, naj so osno jejo kmetijske zadrege z istim namenom, kakor g* ima kmetijska drnžba. V vsiki večji fari vsaj p« naj bo tudi posojilnici — Raifltyzenovk», katera v gospodarske» pomenu ne zaostaja velika *» kmetij ako družbo, v nekaterih ozinh jo eelo visoko aadkri^uje. Naj U pomen aa kratko pojasnimo I Zraven teuega osebnega krediti, ki ga ponnja taka posojilnica svojim adom, p.i rablja lahko svoja sredstva za to, da tabranjuje izkoriščanje posestnikov po različnih „trgovcih poljedelskih pridelkov" ¡ di po-sredeje tudi sknnaa naročili gotovih pridelkov, na pr. omet t h gnojil, strojev, orodja, semen, premoga itd.; da posreduje tudi skupno prodajo kmetijskih pridelkov; da zabranjuje lahkomiselno in prisdno parceli nuje kmečkih posestev po različnih oderuhih itd. Ud pliča enkrat xa vselej svoj de lož in deležen je različnih n god nos ti pri posojilnici. Za denar, ki bi ga plačeval vsako leto v podružnico kmetijske družbo, si pa tndi lahko naroči ta ali drugi gospodarski list. S tem seveda nikakor sc delamo proti kmetijski dr uit)1, a ker nas »«daj ta noče, >t tako pripravljamo pot z* lastno, kjer bomo hi ni svoji gospodarji, ne pa ki k Lenko ali Klim mer ali kaki lsmški giaščaki ii baroni. Čt) pa ima kdo boljše nasvete in pripomočke, naj jih blagovoli naglo razo-deti v korist slovenskega kmeta-trpi na l Shod „Narodne stranke" v Rajhenburgu. Dne 25. t. m. se je vršil prvi shod „Nuodie stranke" v Rijbenhnrgu Gito»o premišljeno libnli so si pristaši „Nar, stranke" Rijbenburg xa svoj prvi shod, ker so menili, da bodo s pomočjo liberalnega trga najlažjo dobili rajhenburške kmete ca svojo stranko. Pa varali so se pošteno. Dr. Kukovee je pravil, da bodo zapisali Rijbeoborg i zlatimi Črkami v svojo zgodovinsko knjigo, a zapisali ga bodo v avoje Črne bukve, ker pošteno so pogoreli. Predsedoval je shodu župan Tone Kunej i podpredsednikoma dr. Sch ati rman lom in Kacjamom ter tajnikom Spindlerjem, Shoda se je udeležilo mnogo kmetov, tri snov in tujcev ji biifcijih mu t in trgov, Bile so zastopane vsa mogoče stranke: katoliški stranka, liberalci, secijilni demokrati. Najmočnejša j« hita stranka vernih kmetov. Govornik dr. Kukovec je naj prvo razlagal program , Narodno stranke1. Povedat je, zakaj s> se ločili od drugih štajerskih Slovcnce? ter osnovili novo »tanko. Drugi so postali leuuhi, zlasti voditelji Slovencev, njim pa se je iljubilo delo in vst varjen a je bila „Naj, stranka". Pozabil pa je povedati, koliko so že on in njegovi storili za narodno stvar. Ko je povedal, da bo naši voditelji narodni Lenuhi, jt nadaljeval, da jih prav za prav aimano, Niši poilauci nimajo časa za ta posel ali pa niso zato sposobni. Zato hi rada „Nar. stranka1 prevzela komando nad Štajerskimi Slovenci, zlasti nad kmeti, ki no zapeljani — se ve od svoje duhovščine, O kmečkem vprašanju je govoril tako, di so biLi kmetje užaljeni. Kar je dobrega povedal, vzel je U našega programa. Seveda sije privoščil — sicer ne bi bil liberalec — dr. Snšteršiča ia kmečko ljudsko stranko aa Kranjskem, Ni mu zameriti, zborovali smo ravno ob Savi i a vdaril m o je v nos katoliški dnb bližnjih kranjakih kmetov, Pozabil pa je omeniti kranjske liberalca in njib zveza z Nemci. 'Padi Čtajerčijuce je ljubeznjivo gladil z rokavicami. Pri verskem vprašanju, kjer so ga kmotje opozorili, naj pneti lo duhovnikom, ki znajo o tem boljše govoriti, je modr-J zatajil program svoje airanke, ne meneč, da ga bode nekdo še na shodn raikriokal. ¿5 med govorom njegovim bo «poznali kmotje nakano „ Narodno stranke" ter mu bnrno ugovarjali pri rtv.oib točkah. Se bolj jasno jim je bilo, ko je lupnik Cerjak ii njih programa ia ,Narodnega lin.tneorrf.cnu dokazal, da jo „Narodna stranka" popolmrna brez verska. Ločila se je ta stranka od Hknpne zastave Sktvenike S;ajerske: vse za vero, d.m cesarja, zawgla vero ia pod t> popačeno zastavo zače« pogubom»a dolo »a Slovenskem. V svoji programu! ^ojLSicir .Štajerski Slovenci kaj hočemo," p oh ¡j» javni -jpiLv vere, torej vsak vpliv cerkve v sakonod^ntvu, v šili in družini. V svojem glasil n: „Narodu list" hvali francoske In šruiske liberalce, ki sc Vi;jsk'jjejo zopar cerke/ Kri^tniovo, napadi lo katoliška ,a*.'ii«ein katoliške dnhivnike. V tem oairu ae „Narodna stranka- oikahor ne l»6i od kranjikib libeileev, katera zahtev» strogo ločitev cerkve , d dr avo m katera cerkvi ne p-iznava ni kake prav co do šoli ter Emhtev» od ecrkve popolnoma a voh idno a d. j. Zdaj je kmetom popolnoma jasn«! da r, gre tn za njih vero, zato takoj po končanem župnik.)v?m govoru aitni od aebe skupno zapustijo dvt-rsuo pred sklepom zborovanja. Dr, Knkovee jq S| adler imata pred ssboj prazna prostore, trsk*. tuje iiboraleS; »ocijaldemointe ia Tonetove kmet« ia Armeškega iu Stolovnika, ki vsikdar pred njim padejo ni trebuh, kolikokrat kihae. Po odhodu kmetov je Še stopil med zbrane liberalce kmet Zalokar, jim očital, da delajo s svojimi zborovanji ia listi le zgigo in sovraštvo med slovenskim ljudstvom ter jim prorokovil, da bode propadla U stranka enako stranki onih liberalcev, kateri bo pisk asi 11 svojo arečo aed vernimi Slovenci 1, 1871 sa Blauei pri Rijheubnrga, pa to hili od kmetov razpršeni na vse vetrove. Razne novice. * Narodni svet za Slov. Štajeraku. (Slovenski štajerski državni in deželni poslanci ho imeli v nedeljo 26. novembra t. 1. v Maribora zaupno posvetovanje, pri katere a so skleoili naprositi „Slovensko društvo* v Maribora, da isto v imena sedanjih državnih it deželnih poslan cev skliče zaupni shod v Maribor, ba katerega se pokličejo vsi sedanji diž&vni ia deželni poslanci v Mariboru ter 30 iiopoikov, med katerimi inu^jo enako zastopane biti vse Sedanje pob ti dne str nje štajerskih Slovencev. Na tem t hodu se ima izvoliti Narodni svet za štajerske Slovence ter jednotea oaredai volilni odbor ii bodoče državoozborake volitve. Zaradi ustanovitve narodnega s,tl* stopi naj Slovensko društvo v dogovor s poLittfioim društvom „Naprej" v Celju. * Izpit učiteljske usposobljenosti v no-vemberskem t*rminu so pred c. kr. komisijo v Mariboru naredili sledeči slovenski gg. učitelji gospodične UČiteljice; zameščanske šole{2. »kup.) Hainrik Drutivii v Ptuja; za ljudske šole Gajšek Marija v Kal ob ju, Paulošič Marija pri Novi cerkvi bi. Ptuja, jSager Jol vCelja (oko).), Ježovnik Antoniji v Mozirja, Lešnik Miroalav v Mozirju, Laskošek Aair, v Puščavi, Podobnik Frančiška prt Sv. Bened-ktu v Slov, gor., Scheligo S.efaDija v Vidmu, Segula Fra» v Mijapergu, R«nnicbar Antonija pri Sr. Jakobu v Slov. gor., (dopoln. izpit iz slovenščine), Vol Ima* it Karo! v Pernicah, Corel ti Jnstina v Framu, Fink Fni pri S-. Ur b snu blirn Ptuj* (z i>dliko), Koren Martin pri Novi cerkvi bliža Ptuja, Ko« Viktorina v Teharjah, Košir Fran v Ptnjn (okol.), Ko/afitU Aaton pri Sv. Vidn blizn Ptuja, Meiok Ana pri Sv. Marjeti, Mejcnšek Radovau v Reki bliža Maribora, Pirkmater Marija v Frami, Štafete Martin v C ¿ij o (okol.), Vodušek Gustav v Trbovljn-Vodah, Valea-dtd Jožef v Celin (okol) in 6. aastra Železni k Au-zelma pri Sv. Petan bliža Maribora. * Obfcni zbor „Zgodovinskega društva" ae je vršil ob obilni udeležbi dns 25, aov. v mariborskem Narodnem doma. Koj v začetka so zh i-rovalei na predlog predsednikov ierazih glchiko sožalje nad smrtjo di Snaga aloveaskega pesaiki Simona Gregorčiča. Dr. K. Vrstoviek je zanimivo predaval o razvoju slovenstva v mariborskem mestu in pokazal, da zlasti na slovstvenem polja daleč presegamo Nemce. D.ust veni tajnik prof. Kovafiič je poročal o društvenem delovanja v zadnjih treh letih ter po&obno živo povdarjil potrebo jninoitajerskega narodnega muzej». -DruStvo ima sedaj 316 udov. Blagajnik dr. Pipnš je podal račun o društvenem premoženju, ki je z ozirom m važno nalogo tega drnStva veliko pre-pičlo. Odb-jr je voljen večinoma star, ni novo sta izvoljen» dr K. Štrekelj, vBančiliiui prof, v Gradca, in j! Kosan, gim*, prof v Mariboru. Velevaiuj ' droštvo priporočamo v vsestransko podporo. * Rezerviste letnika IDOti še enkrat opo-z ar jamo, da morajo oddati pri občinskem urada svojeg» bivališča svoje vojaike btikviee v meseca decembru. List ljudstvu v pouk in zabavo. likaj a. Tuk ietiifik in veJJ« s polajino TTfid In v Mariboru i ¡Jbiiljinjem a* dum u ocle lcu> 4 K, pol let* i K in » fetrt l^ti 1 K. Naroinin» sa NftttuHio SE, u ihu^e hv&nmtojalie drfel» 6 K- K Jo t lindi dim puqj, plain na lito samo 0 K, iiaraimiia M poSilj» U: Uprtvnlftro „Slovinskaga tJoapoJirj*' r Mariboru. — List k počila liu odpovedi. — Deležniki -K*tc!isk*ga liikoTOCga dmitr»* dobivajo liat brw poMtliii: tmroioine. — Poianaaol listi i, taco j o IU v, — [IrednJiTO: Eotoika i^St* («v. » — E-jkipUl W no trafc>j, oarolutpo, in sir ate h reklamacija. — Za ituerati nt- plaTnje cd enMtnpnt peti t vrste :a ?nlrr*t 1& t, u J Takrat 35 r, u trikrat H S ?. Za veikTitoe oglase pritBftm priznat. Inner a tj ao sprsj'iiiajip do ned* ojmliM. Ntiaprt« rfidaiaacija bd poilnin» prajte. Med nami. Slovenska kmečka zveza se ¿o ni rodila, a vendar je fe vzbudila mnogo pozornosti pri prijateljih in nasprotnikih. Prijatelji, to bo kmetje, se je veselijo iu ho to tvoje veselje izrazili io na mnegib sbitlih političnih društev. Z sveto dobijo zastopamo svojih koristi is teženj. I□ take k*stopnico jim je dandanes krvavo potrebno. Mnogi, ki so kmečkemu atann naklonjeni, pa se povprašujejo, alt ni ta ieeza tudi kaka nova Etrauka.. Kolikor je nam znano, bo kmečka, zveza le en del v organizaciji »letnih ip: dnještajerskih Slovencev. Ne bo «e ločila od tedanjih avojih voditeljev, Čt je le ti no bodo ed sabe pahnili. Situ o-motevno pa je, d t t razdirajoči m delom mlade lihe mine stranke nima pop a I na a a nič opraviti in da se bo tems deln t ml t vedela postaviti po roba. Slo-veičks kmečka zvez» bo »tila na gliv«ih temeljih doatdanje polti ke apodnjestajerakib Slovencev i a bo le bolj krepko in izrazito poniirjala k me5ki program. Nora liberalna strti nks je zsčolt izdijati" svoj poubes list z nailovom „Narodni list", Rizren praznih i o dolgoveznih izvajanj prinaša ti* t tudi srdita napade na nu list in na glasilo Slovenske Ijnd-jhe stranko „Slovenec*. V ostale■ pile zelo prev dno, kakor ne je (o te pri prve* nstaiovacm zboru nove stranke povdsrjalo. In ie prihajajo prikriti liberalci med naše ljudstvo ter je vabijo, naj «t uročijo novi list, saj je celo sedolien, pope! mi m« brez abvarnosti. Da, doteiUj še bodi volk v ovčji obleki okoli, mdolien i a ponižen, toda pogledati je treba za zavete, kakšni ljudje počivajo ie podpirajo novi list, potem vemo, da g* rairamo odločno cd kloni ti Prišel bo prej kakor morda pričakujemo ča», ko bo .Narodni list* neprikrito navil svojo liberalno zini a v o. Pozor tortj pred njim 1 Ta d i naše uredništvo dobiva cd „miroljubnih* ljudi pisma is is s vete, naj preziramo glasilo nove liberalne stranke, naj je zaradi ljubega miru ae napada«o; kajti, tako sam pravijo, tudi liberalci t saj o pravic j, da iiraiajo svojo mnenje, Na to odgovarjamo mi aimo to, da mi nismo tako neumni kiker je nionno govorjenje naših , miroljubnih" ljudi. Gotovo, liberalci imajo pravno, da povejo svoja mnenje, a tudi mi imamo pravico, povedati (tvoje mnenje ter svariti ^ndstvo pred liberalnim berilom. Dobro vemo, kaj hočejo ti „miroljubni* Ijndje. Mi bi naj bili sedaj lepo tiho, med tem pa bi se naj razrtrjalti nova stranka in sov list. Ko bi bila dovolj moirii, prišli bi zopet ti Ijaoje ter sam rekli: Bidite zdaj mrši, saj vam vse skopaj nifi ne pomaga. Mi nismo začeli boja in ga tu ii mamo ijtkali, Ča pa nia drugi bijojo v t ter nas bo ejo podreti na tla, no potem vendar ae bomo (ako panje krotki ter k pustili mimo hiti. Kot časnikarji pa smo tudi dolini, Opozoriti naše ljudstvo na «0varnost, ki ms preti od ton liberalne slranke. Naš kmet ne bo nikdar našel v liberalni stranki odkribb prijateljev in »govornikov. Laskali m nn bodo 10 prilizovali, a ajijgjvj koristi mi h do le na jeitkn. & dČnosit bo pi kazala, da ?mo danes zapisali golo resnico. Liberalni tabor jo h m rt la kmeta! Ker nas c. kr. kmetijska družba v Gradcu noče. Pravih veto ko p, zakaj je csrtdnji odbor e. kr. kmetijske družbe za Štajersko opna tU snovanje novih podružnic, še vedno ne poznamo. Da se boie družba prenoviti ali „ proo( nifati*, t j vendar ni vzrok, da bi odbijala od sebe nove ude. Za tem t Ci seveda čisto kaj dmgega, in da ne bj za Slov sues m fesu dobrega, je dokaz v tem, ker se rams xn»m Limko tako močno prit1 vi novim podružnicam p.- sSjxlojem StajerikfliQ,1 Meada ni hotel redi ^aiovenjkim po druSaicam* ! Za Hi d it j pa moramo računati z dejstvom, da ni s druiba noče. Kaj torej RedajV Pretresati hočemo stvar z raznib strani in upamo, da «e b i to zgoddo tudi po dra^tb nloveitkih liut h. da tako kaneiso pridemo ve ud ar do kakega koriutjega sklepa. Ne tajimo, da emo Sloveaci nek s j ali celi veliko umi krivi, da ne utiramo i it t h ko nad ud kmetijsko družbe, kakor Nemci. Celo krivdo pa valiti ravno na alovcosjega kmeta, ni pametno. Vsega km*:! ne m< re naenkrat, in voditelji n&ši ne niso ravno preveč prganjali za pristop k dr nt hi, na katero se sploh ni pela gala potrebo a vain at. Da so pa Slovenci naravu i«i prikrajšani od gra^e gospode, jo na pr. dokaz ti: od 22. do vitetega 27 oktobra aa je vraiJ dcitdnevni drenaini tečaj v Grois. St. Florjanu. Za ta tečaj se je oddalo In uitanov pa 20 K rev aim potjcdeHkim delavcem. Pni i oje ao ae imele vloiiti do 9. oktobra. Sedaj pa vbiti slovenski trevni poljedelski delavec* preflnji do 0. oktobra, če pa T(r:>0p. Glanaik" to naznani še le 10 ofeto» bral Na oni strani ne torej nekaj poanja, na drngi strani se pa Sluveacsm zapirajo vratak da ne morejo d3 ponujenih dobrot. Do sedaj se je govorilo ie o «araiiem, kako bi tu ti Slovenci prisil do mliftwh detelmh i a državnih podpor za kmetijstvo. N«kateri naravama t pri- LISTEK. Sreča v nesreči. Pred »katerimi leti jo živel v Parim brusilec dijaniantov, ki si je bil p;i nesreči pridobil veliko pretaoienje. Montis je bil izvrstna delavec, pošten človek, a imel je eno napako: vina ni mogel «ideti. Nekega dae dobi Montis v b rušijo i a vgladbo dijamait ^ naj čistejše vede". Reče m a njegov gospod, dragc-cenar: „Zanašam sr na vašo spretnost. Imeti ga trn ram do 15. t. m, če ms ukani te, vedite, da dobili zadnjo delo.* Monti 1 obljubi delo točno izvršiti, a prosi, kakor navadno, plačila nekaj naprej. Mcntinova ročnont mn je dajala vedno več leska, vedno večjo vrednost. Se nekaj ur je bilo treba, in dijatnant bi bil dovršen biier, kralj med drag'mi kameni. — Nenadoma ae oglasi človek pri Moitina, njegov tovariš, ljubi prijatelj, ki ga ie davno ni videl. Nič narav-nejsoga, kakor da ae po ve »elita pri kozarcu dobrega vina. V prijaznem pogov< ru je pohajal 6bs, in Monti n ni mislil več ua ncitorjono delo. Zjutraj pride dng.cenar k Montisn pogledat, kako delo napreduje. Vratar mn pove, da je brušil« c ravnokar izšel, da Be pa v kratkem povrne, 1 a da bo g lad ha skoraj dokončana, ker Motin dela že več d ni j zaporedoma. V dveh nrah je dragocena r zopet ta, a Monti a & at najde5 vedoC pa, da »e zadržuje v krčmi, posije ponj. Montin res pride, sekam nejevoljen, pa gre v delavnico. Ko pričenja glajcaje, izdere ae mn dija- mant. Lovi ga treaiiih rok, tadene ob ojega, in dijamant pade skozi okuol Greiei primerljajl Hipoma bo iitrezsi. Oka-ntenel stoji pri oknu. Bedih n^tiU Šepeta: lignbljenl C slo uro je tako atal. Ii mrtvila ga prebudi dragocen ar. ,Kaj tako delate, Mutn? '¿o trikrat sem pa-vprašeTal po dijamants, a vi pnadate pa krčiaabt Dajte mi kamen, obraies ali neobrnion." Montin g* zbegano pogkda, kakor ptdivjaa. ,Kaj vam je? Ccmu ne odgovorite? Ali ste zapili vsa misli Brsšlee 1» napenja govoriti. Jezik mn ne ¿d Naposled si pokrije z rokami obraz, mrmrajoč: „Izgubil se je." „Kaj govorite?" Zdrknit je skozi okno.* ,Kaj, človek?!* nDa, kamen.* „Recite mi, kaj je?1 .Dijamast mi je padel akoti oktof" Dragoetmar ho čudi. Besen lakriči: „Ne verjamem lic =ede I Dijamant ste ml prodali, da poplačate aioje pijanske ^.Igove!" To besede so atrauo z^pikle Montlna. Onesvesti ae is pade dragneeuags jKid nege. VtB idi* jan je bil, ko se zave. Dragoci-nnr jo videl,, kakšna čutsUa ae borijo v Mostinovem aren. Z it o pravi, da ga nmiri; „Rsit je velika nesreča, ve ndar si nenadoneitsa.* ,Po takem ne mislite, tla sem ga prodat,11 po-vume b^Aedo Men ti a. „Ne malim. Hitel sem razburjen Iščimo pomot k a, d j škodo popravim 1. D jamant valja 5000 frankov, Ce delate pridno, zaslužite nn teden 75 do 100 frankov. Povrniti nt i imate polovici vrednosti. Ce ste priden is trezen, poravnate v kratkem ta dolg." „Odslej hočem delati neprestano," pravi solzni Montin. ,Videli boste, moj gospod, da aiaem tat, če Udi sem pil.* „Verjamem vam,* odvrne dragocen ar. „Vem, da ste vesten delavec; dati vam hi4eta dela in zaslona; moje zaupanje imato; v nekaterih letih ste brez dolga. Ali ste zadovoljni?* ,0, tu'tj g t'spod, kako ne bi b se loiili od dragih štajerskih Slovcnce? ter osnovali novo stranko, Drogi so postali leuuhi, zlasti voditelji Slovencev, njim p* se je zljubilo delo in vstvarjena je bila „Naj, stranka". Pozabil pa je povedati, koliko so ie on in njegovi storili za narodno stvar. Ko je povedal, da bo naši voditelji narodni lenuhi, je nadaljeval, da jih prav za prav nimamo. Naši poilanci nimajo časa u U posel ali pa niso zato sposobni. Zato bi rada „Nar. stranka1 prevzela komando nad Štajerskimi Slovenci, zlasti nnd kmeti, ki no zapeljani — sove od svoje duhovščine, O kmečkem vprašanja je govoril tako, da so biLi kmetje užaljeni. Kar je dobrega povedal, vzel je t( našega programa. Seveda sije privoščil — sicer ne bi bil liberalec — dr. Snštersiča in kmečko ljudsko stranko aa Kranjskem, Ni mn zameriti, zborovali smo ravno ob Savi in viaril mu je v hob katoliški duh bližnjih kranjskih kmetov, Pozabil pa je omeniti kranjske li berilo» i d njih zveza z Nemci. 'Padi Stejerčijance je Ijuboznjivo gladil z rokavicami. Pri verskem vprasaaju, kjer so ga kmetje opozorili, naj pneti lo duhovnikom, ki maj o o tem boljše govoriti, je modr-i žaluj i 1 program svoje stranke, ne meneč, da ga bode nekdo še na shodu razkrinkal. ¿5 med govorom njegovim bo ep omili kmetje nakano „ Narodno stranke" ter mu baruo ugovarjali pri ravnih točkah. Se bolj jasno jim je bilo, ko je lupnik Cerjak iz njifa programa in , Narodnega lin.tneorri.cno dokazat, da jo „Narodna stranka* popolnoma brez verska. Ločila se je ta stranki od Hkupne zastave Slovenske Štajerske: vse ia vero, d.m cesarja, zavrgla vero ia pod t> popačeno zastavo začeta pogub ono« s dolo aa Slovenskem. V svoji programu! ^hjlEigi - .Štajerski Slovenci kaj hočemo,4 pohij» javni -jpiiv vere, torej vsak vpliv cerkve v sakonod^ntvn, v šili in družini. V svojem glasilu; ,Narodni list1 hvali francoske In španske liberalce, ki se Vi;jsk'jjejo zopar cerke/ KrMtuiovo, napada le katoliške . a».'ii«in katoliške duhnvnike. V tem ozira ae ¥ Ni roda* stranki- nikakor oe l»6i od kranjskih libeikse?, kater* zahtev» strogo ločitev cerkve , d di' :ive m kateri cerkvi ne p-iznava oikake prav co do šoli ter »hteva od cerkve popolnoma avob idna liol-j. Zdaj je kmetom popolnoma jasno, da r, gre tn za njih vero, »to takoj po končanem župnik.) Vf m govoru vami od sebe s t opno zapustijo dvtTAuo pred sklepom zborovanja. Dr, Knkovec S| ndler imata pred ssboj prizna prostore, tršk*_ tuje liharalee. soeijaldemoknte ia Tonetove kmet« ia Armeškegi in Stolovnika, ki vsikdar pred njim padejo na trebuh, kolikokrat kihae. Po odhodu kmetov je Še stopil med zbrane liberalce kmet Zalokir, jim očital, da delajo s svojimi zborovanji in liati le zgago i u sovraštvo med slovenskim ljudstvom ter jim prorokovil, d* bode propadla U stranka eniko stranki onih liberalcev, kateri bo pisk asi 11 svojo srečo med vernimi Slovenci 1, 1871 na Blanci pri Rijheubarga, pa to bili od kmetov razpršeni na vse vetrove. Razne novice. * Narodni svet za Slov. ŠUjerako. (Slovenski štajerski državni i a deželni postaad so imeli v nedeljo 26. novembra t. L v Maribora zaupno posvetovanje, pri katerem so skleoili naprositi ,Slovensko društvo* v Maribora, da isto V imenu ae> danjib državnih it deželuib poslancev skliče zaupni shod v Maribor, aa katerega se pokličejo vsi sedanji državni in deželni posla uri t Maribora ter 30 zaupnikov, med katerimi imajo enako zastopane biti vse Sedanje politične struje štajerskih Slovencev. Na tem t ho d a se ima izvoliti Narodni svet z* štajerske Slovence ter jed note» oaredai volilni odbor za bodoče driivnoiborskc volitve. Zaradi ustanovitve narodnega a teta ttopi naj Slovensko društvo v dogovor s političnim društvom „Naprej" v Celju. * Izpit učiteljske usposobljenosti v no-vemberakem t*rmiau so pred c. kr. komisijo v Mariboru naredili sled dri slovenski gg. m! itd ji gospodične učiteljice; zameščauske šole{2. skup.) Hainrik Drutivii v Ptuja; za Ijndake šole Gajšek Marija v Kil oh j ti, Pauloštd Mariji pri Novi cerkvi bi. Ptuja, J£ager Jol vCelju (oko).), Ježovnik Antonija v Mozirja, Lešnik Miroalav v Mozirju, Laskošek Aair, v Puščavi, Podobnik Frančiška pri Sv. Bened-bta v Slov, gor., Scheligo S.ef»Dij» v Vidmu, Segala Fn» v M»jšpergu, R«nnicbar Antonij» pri Sr. Jakobu v Slov. gor., (dopoln. izpit iz slovenščine), Vollmaier Karo! v Penvcah, C orel ti Justina v Fr*mu, Fmlt Fran pri S". Ur b snu bliin Ptaji (z odliko), Koren Martin pri Novi cerkvi bitna Ptuja, Ko« Vibtorina v Teh»rj»h, Košir Fran v Ptajn (okol.), Ko/ifitO Alton pri Sv. Vidu blizn Ptuja, Meiek Ana pri Sv. Marjeti, Mejcnšek Radovin v Reki bliža Maribora, Pirkmiier Marij» v Frami, St»nte Martin v Cilj o (okol.), Vodošek Gustav t Trbovlje-Vodah, Vale« dtd Jožef t Celin (okol) in 6. aastn Železni k An-zelma pri Sv. Poba bliža Maribora. * Obfcai zbor „Zgodovinskega društva" ae je vršil ob obilni udeležbi dno 25, nov. v mariborskem Narodnem doma. Koj t znčetka so ih i-rovalcl n» predlog predsednikov izrazili glebiko »ožilje nad smrtjo diineg* slovenskega pesniki Simon» Gregorčiča. Dr. K. Vrstoviek je zanimivo predi val o razvoju slovenstva t mariborskem mestu iti pokazal, di zlasti nn slovstvenem polja daleč presegamo Nemce. D.nstveni tajnik prof. Kovafiič je piroial o društvenem delovanja v zadnjih treh letih ter po&ohuo živo povdirjal potrebo jninoStajerskega narodnega muzej». -DruStvo ima sedaj 316 udov. Blagijaik dr. Pipuš je podal ročna o društvenem premoženju, ki je z ozirom ai važno nalogo tega drnStva veliko pre-pičlo. Odb-jr je voljen večinoma star, na novo sta izvoljena dr K, Štrekelj, vsaaiiliini prof, v Gradca, in j! Kosan, gima. prjf v Mariborti. Velev*iuj ' društvo priporočamo v vsestransko podporo. * Rezerviste letnika IDOti še enkrat opozarjamo, da morajo oddati pri občinskem urada svojega bivališč* svoje vojaike bukvice v mesecu decembri. poročijo p . «ebne BKinii.ijsSio dražbo za slovensko Štajersko". Ta ieja je gotovo t aren vseh siovea akih rodoljubov. Kako ju p« izveari ? N* eni strani se priporoča, takoj prišli t Toliko organizacijo (združenjem), ne z malimi flbjal kitni (podružnicam); torej tako) osnovati kmetijsko dr ni bo ui Spodnje ßtajsrako, in ia a »j bi potem ustanavljala podružnice po vseh slovenskih krajih. Dobro ! Recimo, da je druibs n Mano vi jen s. Sama te pa n» nore vzdrževati. Treba je državne ¡k deželne podpore. D živnt bi se najbrž dobila; kdo nun pa jamči, da nam bo tudi dežela dala kaj ? Peščica alo v enakih poslancev vendar ne more b silo vzeli, če nemška recina ne privoli. Tisti, ki zagovarjajo takojšnjo ustanovitev novt kmetijske družbe, imajo za vzor slovensko kmetijsko dražbo na Goriškem. Tara so pa razmere drugačne. Tam stoji 10 slovenskih poslancev proti 11 Italijanom in Slovenci brez truda izsilijo, če treba s kljubovanjem, deželno podporo. Tega v Gradcu ne moreno. Čudežev pa tudi u moremo zahtevati od naših pes!-n-cev, ne od državnih, še manj pa od deželnih, katerih ni kdo ne podpira v Graden. Pa tudi na Dunaju stvar ne bo brez težav. Kateri poljedelski minister bo pa verjel rajši našim kmečkim poslancem, kakor pa nsmškim gralčakom in pleneniašem? Mogoči, da bo v prihod a jem državne m zboru stvar drugačna, ker bo več kmečkih poslancev. Drugi so priporočali, da bi pripravljali slovensko kmetijsko družbo s tem, da bi Bnovili podružnice, v «jih združevali kmete, in kadar bi nas bilo dovolj, bi se lahko ločili od sedanje kmetijske družbe in UBtanoviti lastno. Ta sedaj vrč ne vetja, ker nas ■o sprejemajo. S:cer bi pa bila stvar ravno ista kakor pri prvem predlogu ali mavetu. S tistim dnem, ko bi se ločili od sedanje dražbe, nismo več podružnica, ii zmoti hi so moralo od kraja kakor pri prvem predlogu. FaČ pa hi te v tem slučaja pri priliki že vedelo, koliko bi bilo že takoj v začetku udov, oziroma podružnic. Tretji zopet priporočajo mnogobrojni pristop k spodnjeitajarskim „nemškim" podružnicam, da ts tako črea dfln spremenijo v slo ven» te. Morebiti bt se bilo prej tn ali Uta dalo kaj storiti. V Celju na pr. kmetijska pod rožni ca po »m rti starega dr. Lin* ger-ji komaj da živi Do 10 odov težko da je »pravila skupaj. Ali ni bilo toliko celjskih Sloveacev in okobških kmetov, da bi bili „štnrnmli" celjsko po-druinioo? Sedaj so p* nemške podružnice gotovo na to pripravJjeno, ker so je v slovenskih časnikih u to opozarjalo. Treba jim jo torej samo uporabiti § 10, društvenih pravil in vsak poihoa je zastomj. Ta § namreč pravi, da so *ikdo no more pritožiti, če ga dražb», oziroma podružnica, noče sprejeti. Nemškim podružnicam je samo treba, da ne sprejmejo Slovencev, in nikdo jim uo more do živega. Na to vse so gospoda v Gradcu mislili, ko bo si delali pravila kmetijske d reibe. nalivu, viseč med nebom in umljo. Ta pogled ga je take pretresel, kakor tisti, ko se mu je izgubil. Ni si upal pogleda drugam o bral ti, boječ se, da ne bi ga igrešd. Koliko solza je bil zanj prelil, in zdaj ga ima pTed seboj! Ta bi p vstopi dragoo&**r v njegovo h 3 bo, „0, moj gospod, Um je I4 de Montin. „Kdo? Saj . . „Moj — vaš dijamnuC. Ivi s, tisti je, ki na» je prizadejal toliko muke. Kako ga dobimo?" ,Čakajte, vem, kako ga bomo." Dragoccnar biti k sobe; prinese mrežo (sik), ki jo imajo otroci, da lovč metulje. Previdno jo poutavL Montin bi ne upa dihati. Zdaj ga imata, „Tn je diamant, Montin I* vzklikne dragocenar. „Voščim vam srečo, da ste ga dobili. Zdaj sem ju vaš dolžnik - dolgujem vam skero 2500 frankov. Kaj boste s to svoto?* „Puščam jo v vaših rokah, moj gospod, da jo branite, če vas je volja." „Prav rad", odgovarja drigoeenar. „Ce bosta varčevali, kakor dozdsj, prištodili si boste lepo premoženje." Tako se je pnČelo Moitinovb premoienjo. V nekaterih letih je postal dragocemrjev drug. Pozneje mu je izročil dragocen ar Še s t oje hčere roke m vso svojo trgovino. Montin je postal izmed najbogatejših meščanov, najimenitnejših, pa tudi naj-plemenitnojšib, ker jo po drugih mnogo delil siromake m. Bivši sam siromak, je vodel, kako peče ta nadloga, kako ovira človeka, »ile«'a ga pogosto na nevarna pota. Ta poteza njegove plemenite duie je Um zanimivejša, ker se neredko dogaja narobe, ali kakor govori pri prosto ljudstvu : če iz berača post sme go«pod. Kakor se zdi, smo sedaj pri kraj«. Nikakor 1 Pri kraju amo v tem o žiru, da vemo, koliko ljubezni ima kmetijska dražba do slovenskih kmetov. In naj se dražba „preos navij»", kakor se hoče, toliko smo spoznali, da so v korist Slovencev no ba „preonnovila". Dokler torej posebna kmetijska družba za Slovence ni ustanovljena, moramo misliti na drnge pomečke, koristiti slovenskemu kmetu v gt s ¿radarskem oziin Z* to pa nujno svotujoao, da se ohrtoječe slovenske podružnice gibljejo in delujejo živahne;še, da razvijejo agitacijo '¿a pristop novih udov, in da do skrajnosti vporabljajo vse koristi, ki jib daje sedaj na kmetijska družba. V krajih, kjer p* ni podružnic, naj se osnujejo kmetijske zadruge z istim namenom, kakor g* ima kmetijska družba. V vsiki večji fari vsaj p« naj bo tudi posojilnica — R»i fltyzenovk», katera v gospodarskem pomenu ne zsoataja velika *» kmetijsko dr ni bo, v nekaterih ozirih jo celo visoko aadkri^uje. Naj U pomen na kratko pojasnimo I Zraven eeuega osebnega kredita, ki ga pon nji tak« posojilnica svojim adom, p.i rablja lahko svoja sredstva za to, da tabranjnje izkoriščanje posestnikov po različnih „trgovcih poljedelskih pridelkov" ¡ da po-sredeje tudi «tuo«» naročila gotovih pridelkov, na pr. nenett h gnojil, strojev, orodji, semen, premoga itd.; dn posreduje tudi skupno prodajo kmetijskih pridelkov; da zibranjuje lahkomiselno in prisdno parceb ran j o kmečkih p asaste v po različnih oderuhih itd. Ud plača enkrat za vselej svoj de Inž in deležen je različnih ugodnosti pri ponojilniei. Za denar, ki bi ga plačeval vsako leto v podružnico kmetijske dr ni bo, si pa tudi lahko narodi ta ali dmgi gospodarski list. S tem seveda nikakor se delamo proti kmetij'tki dr nit)1, n ker nas »«daj ta noče, si tako pripravljamo pot z* lastno, kjer bomo sami avoji gospodarji, ne pa kak Lenko ali Klim mer ali kaki lemSki gnščiki u baroni. C3 pa ima kdo boljše nasvete iti pripomočke, naj jih blagovoli naglo razo-deti v korist slovenskega kmeta-trpi na I Shod „Narodne stranke" v Rajhenburgu. Dne 26. t. m. se je vršil prvi shod „Narodne stmuke" v RijhenbnrgtJ Gito»o premišljeno Izbrali so si pristaši „Nar, stranke" Rijbenburg za svoj prvi shod, ker so menili, da bodo s pomočjo liberalnega trga najlažjo dobili rajbeuburške kmete za svojo stranko. Pa varali so se pošteno. Dr. Kukovee je pravil, da. bodo zapisali Rijbeobarg i zlatimi črkami v svojo zgodovinsko knjigo, a zapisali ga bodo v svojo Črne bukve, ker pošteno to pogoreli. Predsedoval je shodu župan Tone Kunej i podpredsednikoma dr. Scb mi rman lom in Kacjaiom ter tajnikom Spi milo rje m Shoda se je udeležilo mnogo kmetov, tržsnov in tujcev iz blifcijih mu t in trgov, Bile so zastopane vse mogoče stranke: katoliška stranka, liberalci, accijnlni demokrati. Najmočnejša j« bila stranka vernih kmetov. Govornik dr. Knkovec je naj prvo razlagal program „Narodne stranke1. Poved»1 je, zakaj s> se ločili od drugih štajerskih Slovcnce? ter osnovali novo »tanko. Drugi so postali lenobi, zlasti voditelji Slovencev, njim pa so je zljubilo delo in vst varjen a je bil« „Nar. stranka". Pozabil pa je povedati, koliko so že on in njegovi storili za narodno stvar. Ko je povedal, da bo naši voditelji narodni Lenuhi, je nadaljeval, da jib prav za prav limino, Naši poitanci nimajo časa za ta posel ali pa ni m zato sposobni Zato bi rada „Nar. stranka1 prevzela komando nad Štajerskimi Slovenci, zlasti nad kmeti, ki no zapeljani — sove od svoje duhovščine. O kmečkem vprašanju je govoril tako, dn so biLi kmetje užaljeni. Kar je dobrega povedal, vzel je U našega programa. Seveda sije privoščil — sicer ne bi btl liberalec — dr. Snsteršiča in kmečko ljudsko stranko u Kranjskem, Nt mn zameriti, zborovali smo ravno ob Savi in vdaril mn je v nos katoliški dob bližnjih kranjskih kmetov, Pozabil pa je omeniti kranjske liberilo» in njib zveze z Nemci. 'Padi Čtejerčrjucc je Ijnbeznjivo gladil z rokavicami. Pri verskem vprašanju, kjer so ga kmetje opozorili, naj pitati lo duhovnikom, ki maj o o tem boljše govoriti, je modro zatajil program svoje siranke, ne meneč, da ga bode nekdo še na shodu razkrinkal. '¿i med govorom njegovim bo spoznali kmetje nakano „ Narodno stranke" ter mn burno ugovarjali pri rtv.oih točkah. Se bolj j**no jim je bilo, ko je Inpnik Cerjak iz njib programa in ,Narodnega lin.tneorrženo dokazal, da jo „Narodna strank*1 popolnoma brez verska. Ločila se je ta stranka od Hknpno zastave Slovenske Štajerske: vse za vero, d,m cesarja, zawgla vero ia pod t> popačeno zastavo zače« fegobonoai dolo na Slovenskem. V svoji programu! ^hjlEigi - .Štajerski Slovenci kaj hočemo,4 pohij» javni -jpiiv vere, torej vsak vpliv cerkve v zakoo ri». tvo, * šoli in družini. V svojem glasilu; „Karodm I i »t" hvali francoske lu španske liberalce, ki se v^jsk^jejo zopar cerke/ KrMtnsovo, napadi lo katoliške . a».'ii«ein katoliške dubivnike. V tem ozira se ¥ Ni roda* stranki" nikakor ne l»6i od kranjskih libeikse?, kater* zahtev» strogo ločitev cerkve - d dr a ve m kiten cerkvi ne p-izniv* ni kake prav eo do šoli ter imhtevi od cerkve po-polnom* svoh ¿dno * do. Zdaj je kmetom popolnoma jasno, da r, gre tn zi njih vero, zato takoj po končanem župniku v? m govoru sitni od sebe s t opno zapustijo dvtrnuo pred sklepom zborovanja. Dr, Knkovec jq S| ndler imata pred ssboj prizna prostore, tršL<- tuje iiboralcs. »iti j al demokrate ia Tonetove kmete is Armeškega in Stolovnika, ki vsikdar pred njim padejo ni trebuh, kolikoknt ki h ne. Po odhodn kmetov je Še stopil med zbrane liberalce kmet Zalokir, jim očital, da delijo s svojimi zborovanji in listi le xg*go in sovraštvo med «lovenskim ljudstvom ter jim prorokoril, di bode propadla ta Btranka enako stranki onih liberalcev, kiteri «o p-»k asi 11 svojo srečo med vernimi Slovenci 1, 1871 pa Blanci pri Rijheuburga, pa to bili od kmetov razpršeni na vse vetrove. Razne novice. * Narodni svet za Slov. Štajersko. (Slovenski štajerski državni i d deželni poslanci so imeli v nedeljo 26. uovembn t. 1. v Maribora zaupno posvetovanje, pri k*tarem so sklenili naprositi „Slovensko društvo11 v Maribora, d* isto v imenu sedanjih državnih it deželnih poslan cev skliče zaupni shod v Maribor, na katerega se pokličejo vsi sedanji državni in deželni poaliuci r Maribora ter 30 zaupnikov, med katerimi imajo enako zastopane biti vse Sedanje pob ti dne str nje štajerskih Slovencev. Na tem shodu *e ima izvoliti Narodni svet za štajerske Slovence ter jed note» «aredni volilni odbor trn bodoče driivnoibjrskc volitve. 2ar»di nttano vit ve narodnega a teti stopi naj Slovensko društvo v dogovor s političnim društvom „Naprej" v Celju. * Izpit učiteljske usposobljenosti v no-vemberakem t-rminu so pred c. kr. komisijo v Mariboru naredili sledeči slovenski gg. ni i tel j1 i* gospodične učiteljice: zameščanske šole{2, skup.) Hainrik Drntivii v Ptuju; za ljudske šole Gajšek Marija v Kil oh ju, Paulošič Mariji pri Novi cerkvi bi. Ptuj», J£ager Jol vCelju (okel.), Ježovnik Antonija v Mozirja, Lešnik Mirosliv v Mozirju, Laskošeii: Aair. v Puščavi, Podobnik Frančiška pri Sv. Bened'kta v Slov, gor., Scheligo S.efaoij» v Vidma, Segala Fr»» v M»jšpergo, R«nnicbar Antonij» pri Sv. Jakobu v Slov. gor., (dopoln. izpit iz slovenačine), Vollmaiet Karo! v Pernicah, C orel ti Justina v Framn, Fink Fr« pri S-. Urbanu blirn Ptaj* (i i>dliko), Koren Martin pri Novi cerkvi bliža Ptnj», Kosi Viktorfoa v Teb»rj&h, Košir Fran v Ptujn (okol.), Ko/ičtO Alton pri Sv. Vidn blizn Ptuja, Moiek An» pri Sv. Marjeti, Mejcnšek Radovin v Reki hbza Maribor*, Pirkmiter Marij» v Frami, St»nte Martin v Cilj ti (okol.), Vod usek Gustav v Trbovlje-Vod ab, Vile«-čtč Jožef v Celiu (okol) m 6. sostra Železni a An-zelma pri Sv. Pobu bliža Maribor». * ObSoi zbor „Zgodovinskega društva" se je vršil ob obilni udeležbi dno 25, nov. v mariborskem Narodnem domu. Koj t začetku so ib i-rovalcl n» predlog predsednikov izrazili globjko »ožilje nad smrtjo di Snega slovenskega pesaiki Simon» Gregorčiči. Dr. K. Vrstoviek je zanimivo predaval o razvoju slovenstva v mariborskem mestu in pokazil, d* zlisti m slovstveaem polja daleč presegamo Nemce. D .a it veni tajnik prof. Kovačič je poročal o druvtvenem delovanja v zadnjih treh letih ter posobuo livo povdirjal potrebo jninoStajerskegi narodnega muzej». -DruStvo ima sedaj 316 udov. Bligajnik dr. Pipuš je podal račun o društvenem premoženju, ki je z ozirom ni važno nalogo tega drnStva veliko pre-pičlo. Odb-jr je voljen večinoma star, ni novo sta izvoljena dr K. Štrekelj, vsaaiihiui prof. v Gradca, ia j! Kosan, gim». prof v Miriborn. Veleviinj ' društvo priporočamo v vsestransko podporo. * Rezerviste letnika IDOti še eukrat apo-zarjami, d* morijo oddati pri občinskem uradu svojegi bivališč» svoje vojaike bnkviee v mesecu decembra. poročijo p itbii:: „Kinitijsito dražbo za slovensko Štajersko*. Ta ieja je gotovo t aren vseh sSovon skih rodoljnbov. Kako ju pa izvesti? N* eni strani se priporoča, takoj prifrii t Toliko organizacijo (združenjem), ne z sali mi filijatkami (pod rut nie» m); torej takoj osnovati kmetijsko dr ni bo za Spoti njo Staj «ra ko, in ta naj bi potem ustanavljala podružnice po vseh slovenskih krajih. Dobro ! Recimo, da je druibs n Maso vi jen a. Satu te pa ns nore vzdrževati. Treba je državne in deželno podpore. D živnt bi se najbrž dobila; kdo nun pa. jamči, da nam bo tudi dežela dali kaj ? Peščica alo venskih poslance^ v cid ar ne more a silo vzeli, če nemška večina ne privoli. Tisti, ki zagovarjajo takojšnjo ustanovitev novt kmetijske drožbe, imajo z» vzor slovensko kmetijsko dražbo na Goriškim. Tam so pa razmere drugačne. Tam stoji 10 slovenskih poslancev proti 11 Italijanom in Slovenci brez truda izsilijo, če treh* s kljubovanjem, deželno podporo. Tega v Gradcu ne moreno. Čudežev pa tndi ne moremo sah te vati od naših pesl-n-cev, oe od državnih, še manj pa od deželnih, katerih nikdo ne po dpi r» v Gradcu. Pa tudi a* Dunaju Rtv ar ne bo brez tsžav, Kateri poljedelski minister bo pa verjel rajši našim kmečkim poslancem, kakor pa nemškim grajčakom in plemen lašem? Mogoči, da bo r prihod a jem državnem zboru stvar drugačna, ker bo več kmečkih poslancev. Drugi so priporočati, da bi pripravljali slovensko kmetijsko družbo s tem, da bi snovali podružnice, v njih združevali kmete, in kadar bi nas bilo dovolj, bi se lahko ločili od sedanje kmetijsko družbe in nBtau oviti I as i no, Ta sedaj vre ne velja, ker nas ■o sprejemajo. S:cer bi pa bila stvar ravno ista kakor pri prvem predlogu ali ciavetu. S tint'm dnem, ko bi ae ločili od sedanje dražbe, nismo več podružnica, in začeti hi se moralo od kraja kakor pri prvem predlogu. Pad pa bi se v tem slučaju pri priliki že vedelo, koliko bi bilo že takoj v začetka udov, oziroma podružnic. Tretji zopet priporočajo mnogobrojui pristop k Bpodnjeitajarakim „nemškim" podružnicam, da te tako črez dfln spremenijo v slovenske. Morebiti bt se bilo prej te ali Uta dalo kaj utoriti. V Celju na pr. kmetijska pod rožni ca po »m rti starega dr. Lan* gar-ja komaj da živi Do 10 ndov težko da je »prani« sknpaj. AU nt bilo toliko celjskih Slovencev in okobških kmetov, da bi bili „štnrmali" celjsko po-druinioo? Sedaj sj p* Btmške podružnice gotovo na to pripravJjene, ker se je v slovenskih časiikib u to opozarjala. Treba jim je torej samo uporabiti § 10, društvenih pravil in vsak poakus je zastonj. Ta § namreč pravi, da se nikdo uo more pritožiti, če ga družba, oziroma podružnica, noče sprejeti. Nemškim podražnieam je uma treba, da ne sprejmejo Slovencev, in nikdo jim no more do živega. Na to vse so gospoda v Gradcu mislili, ko bo si delali pravila kmetijske druiho. naliva, viseč med nebom in umljo. Ta pogled ga je tako pretresel, kakor tisti, ko se mu je izgubil. Ni si upal pogleda drugam o bral ti, boječ se, da ne bi ga igrešd. Koliko solza je bil zanj prelil, in zdaj ga ima proti seboj! Ta hip vstopi dragociiiiar v njegovo Hibo, „0, moj gospod, Um je I4 de Montin. „Kdo? Saj . . „Moj — vaš dijamnuL Kes, tisti je, ki na» je prizadejal toliko muke. Kako ga dobimo?" ,Čakajte, vem, kako ga homo." Dragoccnar hiti k sobe; prinese mrežo (sik), ki jo imajo otroci, da love metulje. Previdno jo podita vi Montin si ne upa dihati. Zdaj ga imata, „Tu je dijanant, Montin I* vzklikat dragocen ar. „Voščim vam srečo, da ste ga dobili. Zdaj sem jas vaš dolžnik - dolgnjem vam skero 2500 frankov. Kaj boste s to ivotoV* s Puščam jo v vaših rokah, moj gospod, da jo branite, če vas je volja." „Prav rad", odgovarja drugoeenar. „Ce bosta varčevali, kakor dozdaj, priitodiii si boste lepo premoženje." Tako se je pnčelo M on trnovo premoženj o. V nekaterih letih je postal dragoetmujev drug. Pozneje m a je izročil dragoceaar Še a t oje hčere roke m vso tvojo trgovino. Montia je postal izmed najbogatejših meščanov, najimenitnejših, pa I udi naj-plemen it noj šib. ker je po dragih m togo delil siromake m. Bivši sam siromak, je vedel, kako peče ta aadloga, kako ovira človeka, »ile«'a ga pogosto na nevarna poU. Ta poteza njegove plemenite daše je Um zanimivejša, ker se neredko dogaja narobe, ali kakor govori pri prosto ljudstvu : če iz berača postane gospod Kakor se zdi, smo tedaj pri krijn. Nikakor 1 Pri kraja amo v tem o žiru, da vemo, koliko ljubezni ima kmetijska dražba do slovenskih kmetov. In naj se družba „predstavlja", kakor se hoče, toliko smo spoznali, da se v korist Slovencev ne bu „preotaovila". Dokler torej posebna kmetijska d m £ba za Slovence ni u stanov Ijena, moramo misliti na drnge pomečko, koristiti slovenskemu kmetu v gt s ¿radarskem ozi:u Z* to pa nujno svetuje no, da fc ohrtoječe alo ven «k e podružnico gibljejo in delujejo živahne;ho, da razvijejo agitacijo '¿a pristop novib udov, in da do skrajnosti vpoiafaljajo vse koristi, ki jih daje sedaj na kmetijska družba. V krajih, kjer p« ni podružnic, naj se osnujejo kmetijske zadruge z istim namenom, kakor g* ima kmetijska družba. V vsaki večji fari vsaj p« naj bo tudi posojilnica — R»i fltyzenovka, katera v gospodarskem pomenu ne zaostaja veliko za kmetijsko družbo, v nekaterih ozirih jo celo visoko nadkriJjaje. Naj u pomen aa kratko pojasnimo I Zraven ceoega osebnega kredita, ki ga ponuja taka posojil uica svojim udom, p.i rablja lahko svoja sredstva za to, da tabranjnje izkoriščanje posestnikov po različnih „trgovcih poljedelskih pridelkov" ¡ da posredaje tudi sknata naročila gotovih pridelkov, na pr. omet t h gnojil, strojev, orodji, semen, premoga itd.; da posreduje tudi skupno prodajo kmetijskih pridelkov; da iabranjuje lahkomiselno in prisdno parecb ran j o kmečkih posestev po različnih oderuhih itd. Ud plača enkrat za vselej svoj de lož in deležen je različnih a god n osti pri posojilnici Za denar, ki bi ga plačeval vsako leto v podružnico kmetijske družbo, si pa tndi lahko naroči ta ali drugi gospodarski list. S tem seveda nikakor ae delamo proti kmetijski dr nit»', a ker nas »«daj ta noče, si tako pripravljamo pot z* lastno, kjer bomo nami svoji gospodarji, ne pa kak Lenko ali Klim mer ali kaki lsmški giaščaki in baroni. Čt) pa ima kdo boljše nasvete in pripomočke, naj jih blagovoli naglo razo-deti v korist alovenakega kmeta-trpi na l Shod „Narodne stranke" v Rajhenburgu. Dne 25. t. m. se je vršil prvi shod „Narodne stmuke" v Rijhenbnrgtj Gito»o premišljeno Izb nI i so si pristaši „Nar, stranko" Rijbonburg xa svoj prvi shod, kur so menili, da bodo s pomočjo liberalnega trga najlažje dobili rajhenburjke kmete ca svojo stranko, Pa varali so se pošteno. Dr. Kukovee je pravil, da bodo zapisali Rijbeobarg i zlatimi Črkami v svojo zgodovinsko knjigo, a ¿¿pisali ga bodo v svojo Črno bukve, ker pošteno to pogoreli. Predsedoval je shodu župua Tone Kunej i podpredsednikoma dr. Schmirmaulom in Kacjaiom ter tajnikom Spiodlerjem, Shoda se je udeležilo mnogo kmetov, tržanov in tujcev ji bližnjih mu t in trgov, Bile so zastopane vsa mogoče stranko: katoliška stranka, liberalci, sccijnlni demokrati. Najmočnejša jt bila stranka vernih kmetov. Govornik dr. Kukovec je naj prvo razlagal program „Narodno stranke". Povedat je, zakaj s> se loiiii od drugih štajerskih Slovcnce? ter osnovali novo stranko. Drugi so postali lenuhi, zlasti voditelji Slovencev, njim pa se je zljubilo delo in vst varjen a je bila „Nar. stranka". Pozabil pa je povedati, koliko so že on in cjegovi storili za narodno stvar. Ko je povedal, da bo naši voditelji narodni Lenuhi, j» nadaljeval, da jih prav za prav nimamo. Naši poilanci nimajo časa za ta posel ali pa niso zato «posebni. Zato bi rada „Nar. stranka1 prevzela komando nad Štajerskimi Slovenci, zlasti nad kmeti, ki so zapeljani — se ve od svoje dnho*S4m& O kmečkem vprašanj n je govoril tako, da so biLi kmetje užaljeni. Kar je dobrega povedal, vzel je U tkanega programa. Seveda sije privoščil — sicer ne bi btl liberalec — dr. Snšteršiča ia kmečko ljudsko stranko ta Kranjskem, Nt mn zameriti, zborovali emo ravno ob Savi in vdaril mn je t nos katoliški dub bližnjih kranjskih kmetov. Pozabil pa je omeniti kranjske liberalce in njih zveza z Nemci. Tudi Stajerčijnace je Ijubeznjivo gladil z rokavicami. Pri verskem vprašanju, kjer so ga kmetje opozorili, naj pneti lo duhovnikom, ki znajo o tem boljšo govoriti, je modr-i zatajil program svoje stranke, no meneč, da ga hode nekdo še na shodu razkrinkal. '¿i med govorom njegovim bo «poznali kmetje nakano „ Narodno stranke" ter mn burno ugovarjali pri »zmh točkah. Se bolj jasno jim je bilo, ko je lupnik Cerjak iz njih programa in ,Narodnega lin.tneorricno dokazal, da jc „Narodna stranka1 popolnoma brez verska. Ločila so jo ta stranka od Hkoptie zastave Slove ni ko S:aj popačeno zastavo začeta pogaboai-sii dolo »a Slovenskem. V »roji progratnm ^ojLSici ■ .Štajerski Slovenci kaj hočemo,4 p oh ¡j» javni vpliv vere, torej vsak vpliv cerkve v snkonod^ntfB, v šoli in družini. V svojem glasilu; „N »rod 11 li»t" hvali francoske In španske liberalce, ki se Vijjik-jjejo lopar cerke/ KrHtniovo, napada lo katoliške . angine in katoliške dnhivniko. V tem ozira