9. zvezeh. Ulil. težaj CVETJE z vertov sv. Frančiška. Časopis za naše verno ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti vrejuje in izdaja P. Ntanialav Škrabec, mašnik reda manjših br rtov sv. Frančiška. Vsebin 9. zvezka. J^ažila sv. vere. Neskončno vsiniljenje božje...............................257 ■ Lucija Fleites, vdova, marternica 3. reda................................260 ■ Bernardin Feljterski. VI. Pogl. Zgledne pridige..........................262 0venka v Egiptu. (Konec) ............................................... • • ■ 269 / ljubljanske moške skupščine III. reda........................................275 •.....................................................................282 kitajskega. Misijonska poročila iz pisem g. Baptista. (Konec).............285 nvala našega novega misijonarja.............................................286 [Vročilo v molitev.............................................................286 abvaia za vs|jjano molitev.....................................................287 kitajski misijon............................................................288 "ksko-frančiškanski koledar za leto 1910. Mesec september....................288 V GORICI Narodna Tiskarna 1910. ^a)a v prostih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov): 1 50 h. kas'°v za naročila: ..Cvetje" frančiškanski samostan v gorici Naši novejši prevodi dveh himnov k Sv. Duhu. (Konec.) Drugi himen k Sv. Duhu, sekvencija „Veni Sancte Spiritus", ie v primeri z „Veni Creator" očitno precej mlajši. Neketeri ga pripisujejo francoskemu kralju Robertu II. (996—1031), drugi papežu Inocenci] u III. Mera po akcentu in čiste dvozložne breznaglasne rime pričajo, da je iz najboljšega časa srednjeveške latinske poezije. Verzi, sedmerci trohejskega ritma, šo vezani po trije v eno kitico; porva dva se rimata mej sabo, poslednji pa s poslednjim vseh kitic: -ituS’ -itus, -ium; -erum, -erum, -ium ; -ime, -ime, -ium itd. V naši slovenščini se ta oblika ne da popolnoma natanko P°' snemati. Namestu dvozložnih moramo pripuščati v enaki veljavi eno-zložne breznaglasne ali ne močno naglašene rime in namestu da bi se zadnji verz v vseh kiticah enako zverševal, moremo le dve in dve sosedni kitici vezati z rimo. To je lepoglasju seveda bolj na dobiček ko na škodo in se vjema z izvirnikom, ker so po vsebini že tam dve in dve kitici v ožji zvezi. Po teh vodilih se je poslovenil ta himen pred kakimi 7 let' za listek bratovščine Sv. Duha: „Pobožnost v čast sv. Duhu" in stI1° dali tisti prevod natisniti tudi v „Cvetju“ XX. t. 6. zv. 162. str. Pd tem pa ne vem, kako se je zgodilo, da je prišla 3. šestverstna kitici na mesto četerte in nasproti. Zato ga postavimo sem še enkrat, v pravem r.edu in ob enem z neredkimi popravki; da se more naravnost primerjati z izvirnikom, pa stoj spred ta, kaker ga imamo v misalu : I. 1. Veni Sancte Spiritus, et emitte coelitus lucis tuae radium. 2. Veni pater pauperum, veni dator munerum, veni lumen cordium. II. 3. Consolator optime, dulcis hospes animae, dulce refrigeriuin. v 4. In labore requies, in aestu temperies, in fletu solatium. V. 9. Da III. 5. O lux beatissima, reple cordis intima tuorum fidelium. 6. Sine tuo numine nihil est in homine nihil est innoxium. IV. 7. Lava, quod est sordidu"1' riga, quod est aridum, sana, quod est sauciu"1, II. * * V. 8. Flecte, quod est rigidu'"> fove, quod est frigidu"1’ rege, quod est deviu"1' tuis fidelibus in te confidentibus sacruin septenarium. 10. Da virtutis meritum, da salutis exitum. n CVETJE z vertov sv. Frančiška. k XXVII. tečaj V Gorici, 1910. 9. zvezek. Tolažila sv. vere. P. A. M. Neskončno vsmiljenje božje. So bolečine, keterih še nismo dosegli, rane, keterih še n>smo mogli ozdraviti. — Neketere duše nas še niso razumele ; °ne ostanejo v svoji žalosti in odbijajo vse naše tolaživne besede. Tudi tem dušam hočemo še nekaj besedi govoriti, ali veliko več Bog sam jim kliče: Jaz se vas hočem vsmiliti. Dobrotljivost, neskončno vsmiljenje božje, to je odgovor, ki ga daje nebo na zdihovanje sveta, na bolestne vsklike človeškega serca. Serce božje je brezdno vsmiljenjado grešnikov in sicer v življenju in v smerti. I. Premislimo najprej vsmiljenje božje v življenju. — Življenje je ravno čas vsmiljenja, dan milosti in odpuščenja. Ke-dorkoli ste, Bog ima sočutje z vami, pred vsem s teboj, vbogi §rešnik. Premisli lepe besede sv. pisma: »Prijetno je božje Vsmiljenje ob času nadloge, kakor deževni oblak ob času suše". s>r. 35, 26. Glej, kako Gospod Bog grešnika prenaša; kolika priza-nesljivost, kolika poterpežljivost! — On ohranjuje njegovo živ- ! 358 ljenje; on mu daje sončno luč in vsakdanji kruh. Jaz nočem smerti grešnika, govori on, temuč, da se spokori in živi. Zdi se, kaker bi se razne lastnosti neskončnega Boga zarad grešnika mej seboj skrivnostno borile. Njegova svetost in pravičnost zahtevate, da, prederzneža kaznuje in svojo čast maščuje; pa njegova neizmerna dobrotljivost tega ne dopusti; njegovo vsmiljenje se temu vpira in zmaga. Vse moči natore, vsa bitja stvarjenja, da, angelji nebes bi se radi zmaščevali zarad razžaljenega veličastva božjega; tirjajo, da se skaže pravica in se obsodi nehvaležni, vporni grešnik. Toda stvarnik vkaže mir, poter-pežljivo prenaša vse žaljenje in zaničevanje, s keterim ga grešnik obsipa. Pa ne samo to, da grešniku prizanaša, on ga tudi z nepopisljivo poterpežljivostjo čaka, da se verne. On čaka od večnosti. „Z večno ljubeznijo sem te ljubil" Jer. 31, 3. V naših otroških letih čaka ko dober oče, kot ljubeča mati na naš pervi smehljaj, na pervo znamenje naše hvaležnosti, naše ljubezni. O kolikokrat on tega ne dobi zarad za-nikernosti starišev, ki zanemarjajo svojemu otroku pripovedovati o njegovem očetu, ki je v nebesih. In koliko tistih, ki so v svojih otroških letih Gospoda svojega Boga spoznali, častili i° ljubili, njega zapusti in vedno žali v svojih mladostnih letih Toda on še čaka. Pridejo moška leta, čas skerbi, kupčije i° dobička, kedo še misli na Boga? In on še čaka in je vedno pripravljen odpustiti, vedno skazuje milost in vsmiljenje vsem, keteri ga za to prosijo. Pridite k meni ! O vernite se tedaj h njemu, ve bolna serca, ve zgubljene, nehvaležne duše! Dolg0 vas že pričakuje. „Gospod še čaka, da se vas vsmili". Iz. 10» 18. Pa Bog s tem še ni zadovoljen, on grešnika tudi kliče i° ga išče. On je dobri pastir, ki hiti za zgubljeno ovčico. Zarad nje zapusti celo čredo in koliko je veselje, kedar jo najde ! On je oče zgubljenega sinu, on mu hiti naproti, on ga objame i° poljubi. Glejte, kolika ljubezen, koliko vsmiljenje! Ali se more najti na svetu še keteri maloserčen, obupan grešnik! Kje hi bil tak nesrečnež, kje bi se mogel skriti, da bi ušel skerbnemu očesu dobrega pastirja, da bi se odtegnil vsmiljenju svojega Boga? To je nemogoče! Milost božja ga prehiti; ona mu sledil ona ga povsod obdaja. Zato vbogi grešnik, zaupaj! Verni se h očetu, on je boljši, kot si ti misliti moreš. Tudi vam, pobožne in pravične duše, ketere za grešnike molite in z nebeškim oče- tom na njih spreobernjenje čakate, tudi vam kličem: Serčnost in zaupanje! Tolažite se z mislijo na neskončno vsmiljenje božje. On sliši vaše prošnje in jih bo tudi vslišal. Ne dvojite, saj je sam rekel: „Pridite, jaz vas bom pokrepčal, jaz se vas bom vsmilil". II. Veliki Bog, keteri je hotel sam za nas vmreti in sicer vmreti na križu, pa nam posebno skazuje milost in vsmiljenje v naši smertni uri. Opomnim vas pa, keteri to berete, ne dajte se z besedami, ketere vam bom govoril, zapeljati k napačni gotovosti, da se resna beseda sv. pisma in žuganje božje tudi nad vami ne spolni; da takrat ne boste zastonj iskali njegovega obličja in morebiti v svojih grehih ne vmerjete. Ne rabite zlo te besede v svojem življenju, spominjajte se jih pa v svoji smertni uri. Kedor pa objokuje očeta, ali mater, ali otroka, naj ohrani te besede v svojem sercu in naj išče tolažbe v tej tako tolažljivi resnici sv. vere. Da! Bog vas bo rešil tudi v vaši smertni uri. Brez dvojbe je Bog hotel in hoče rešiti človeka; saj je to cilj vseh njegovih del, vseh njegovih skrivnosti, vseh njegovih žertev. Gotovo je tudi, da on daje vsakemu človeku za zveličanje potrebnih milosti in sicer, kaker so za človeka najbolj primerne. Čim veča je nevarnost, v keteri smo, tem Močnejša je njegova pomoč. Vemo pa, da nas peklenski sovražnik ob nobenem času s toliko silo in zvijačo ne napada, kot ravno v naši smertni uri. To je odločivni trenotek, od ke-terega je odvisna naša večna sreča. Bog nam bo v tej tako važni uri gotovo tudi velike milosti podelil; naš božji Zveličar bo duše, ketere je za ta*ko drago ceno odkupil, gotovo posebno branil, da se ne pogube. Nič ni bolj jasnega, kot je ta resnica *n vender je mnogo kristijanov, ki se smerti le preveč boje in jih je strah in groza že, ko se spomnijo na tisto odločivno uro. Tako žive brez serčnosti, brez upanja, ne da bi mnogo storili za čast božjo. Hudobni duh je zbegal vso njih domišljijo ter jim Boga pred oči stavi kot nespravljivega sodnika, ki vedno le na njih pregrehe misli. „Jaz se vas bom vsmilil! Tako govori Gospod. Upajte in ne obupajte!“ Ako vam je neizprosna smert pobrala, keterega vaših ljubih, tolažite se se spominom na vsmiljenje božje. Ali bi ne bili manj žalostni, ke bi vam kak angelj božji rekel: „Bodite Potolaženi! Vaš oče, vaša mati, vaš otrok je šel v nebeško veselje in enkrat ga boste zopet našli gori pri Bogu?" Gotovo, to sporočilo bi posušilo vaše solze ali jim vsaj odvzelo vso bridkost in grenkost. In tako tolažbo vam hočem tudi jaz zdaj povedati. Pomislimo le, kako nas Bog ljubi in kaj je on vse storil, da bi nas rešil. „On se te bo vsmilil, kaker mati". (Prid. 4, 11) S temi besedami hoče Bog naznaniti velikost svoje ljubezni-Nobena ljubezen na svetu, tudi materina ljubezen se ne da & to božjo ljubeznijo primerjati. Vprašam vas pa: Ali bi mogli vi pustiti, da bi se duše, nad keterih zveličanjem dvojite, po* gubile, ako bi bilo v vaši moči, rešiti jih ? Zakaj torej dvojite, je li tudi božji Zveličar vse storil, da bi jih otel pogubljenja? Kaj ne, vi sami bi iskali in hiteli za zgubljeno ovčico. Ali morete misliti, da jo je dobri pastir zapustil in zanemaril ? Verujte toraj v neskončno vsmiljenje božje in zaupajte! Misel na božje vsmiljenje obudi v ter pečem sercu zaupanje in vdano in mirno se oberne oko proti nebu. Tako se spolnjuje beseda božja: „Prijetno je božje vsmiljenje ob času. nadloge, kaker deževni oblak ob času suše". Priporočim vam pa, da ob dnevih poskušnje in ob urah žalosti večkrat vdani ponovite zdihljej: „Moj Jezus, usmiljenje!" O Bog, naj pride doli na nas tvoje vsmiljenje in naj nas tolaži v vsakem terpljenju tega življenja. „Zgodi se tvoja mi' milost, da me potolaži". Ps. 118. 76. „Tvoja milost, Gospod' bodi z nami, kaker smo upali v te". Ps. 32, 22. BI. Lucija Fleifes, vdova, marternica3. reda. *) Lucija je bila plemenitega rodu, rojena v mestu Nangasaki na Japonskem. Omožila se je z bogatim Portugaljcem Filipom Freitas ali Fleites, ki je pa kmalu vmerl. Stopila je v tretji red 'sv. Frančiška. Rada je molila, vbozim pomagala, stiskane *) Leggendario francescano, 10. settembre. Fr. Quintilianus Mflller, Geschichte des hi. Franziskus und der Franziska-ner, I. B. L’ Aureola serafica, 12. sett. >n žalostne tolažila ter skerbela za misijonarje, ki jih je v svojo hišo sprejemala in skrivala, ko so Japonci v drugič začeli preganjati kristijane. Takrat je ko 801etna vdova razodevala svojo živo vero. Nekega dne je visokega urednika odpadnika od katoliške vere Janeza Feizo nagovarjala, da naj se verne v katoliško cerkev. Nevstrašeno mu je očitno rekla : „0 °esrečni odpadnik, neskerbnež in revež! je li mogoče, da hočeš zgubiti večno življenje za kratko in minljivo ? Hočeš ali nočeš, kmalu ga moraš zgubiti in pasti v večni ogenj, da boš brez konca živel v družbi hudičev in vseh, ki so te pregovorili, da si odpadel. Obžaluj hudo, ki si je storil, da ti je Bog odpusti". Nato so ji rekli cesarski uredniki: „Kako si upaš pred nami tako brezobzirno govoriti? Ali se ne bojiš terpljenja, s keterim te morejo kazniti za tvojo gorečnost?" Lucija vzame sabljo nekemu uredniku in jo odpadniku poda ter nevstrašeno odgovori: »Nič se ne bojim. Dobro vem, kaj mi moreš storiti; dobro mi znano, da me boste prej ali pozneje vmorili ko kristijano; ravno to pa jaz želim in potem najbolj hrepenim". Uredniki So jo za zdaj zapodili. Ko so pa zvedeli, da ima pod streho katoliškega misijonarja, so jo zaperli in njeno premoženje pograbili. Pred sodniki je velikodušno spoznala sveto vero 'n zato so jo obsodili k smerti na gromadi. Ko so jo peljali aa morišče z drugimi ženskami, jih je s križanim v roki oser-^evala: „Ne bojmo se, sestre! Zaupajte v Boga, in verujte, da Vam bo dal moč, da bomo vse preterpele iz ljubezni do njega. ^1* so bile svete device Cecilija, Agata, Agneza in toliko dru-ših drugačne narave? Ne smemo dvojiti, da nam bo Bog požgal, ko bomo zanj vmirale. Serčne bodimo in ženske same naJ kažejo serčnost, da bodo osramotile nevernike in zaslužile kf°ne, ketere ima naš ženin Jezus za nas pripravljene. Denes ^mo ž njim v nebesih združene. Prej sem se bala, keder sem Mislila na ogenj; Gospod mi je pa pregnal ta strah in zdaj se °benega terpljenja ne bojim in sicer zato, ker upam, da mi bo *anje moj Bog sam dal plačilo". Rabeljni so ji sicer izvili krilnega iz rok in raztergali redovno obleko, niso pa mogli izžgati Boga iz njenega serca in hvale iz njenih ust. Vesela je Pela Marijino pesen „Magnificat“, to je, Moja duša poveličuje G°spoda. Ko so jo pripeljali do stebra, je kaker Kristus pred kri-*ein> pokleknila, ga objela in poljubila. Nato so jo nanj pri- vezali, derv nanesli okoli nje in jih zažgali. V sredi ognja je serčno začela govoriti: „0 vi vsi, ki šte pri igri, kakeršne še niste nigdar videli, pripovedujte svetu čudovite Gospodove reči. Vsem povejte, je li kriva vera, ki zaradi nje tako serčno i° veselo vmiramo? More biti kriva vera, ki dela take čudeže? Vera, ki spreminja nežne otročiče in skoraj stoletne ženske v leve ? Sinovi moje domovine, odprite svoje oči luči evangelija Kri, ketere so denes toliko prelili za Jezusa Kristusa, naj omehča vaša serca, opere vaše duše in naj jih prerodi za milost. N« žalujte zaradi našega terpljenja, temuč nevošljivi nam bodite zaradi naše sreče in sprejmite Jezusovo vero. Oj takrat bote srečni! Vaši bogovi so lažnjivi in samo naš Bog je svet zvest v svojih obljubah. Ko bote šli iz sedanjega življenja, vas bo sprejel v svoje kraljestvo in vam bo dal večni mir in p°' polnoma srečo, ki bo brez konca“. Potem je še tovariše o sef' čila, patre pa prosila blagoslova; zopet je zahvalila Boga tef ga prosila za svojo nesrečno domovino. Kmalu potem je šla njena v ognju očiščena duša v nebesa, 10. septembra leta 1<522- Tri dni so vojaki varovali trupla vmorjenih, da ni moge* nihče vzeti kakega koščeka njih ostankov; četerti dan so sež' gali trupla in stebre, pepel pa so v morje stresli. Papež Pij je Lucijo in njene tovariše 1. in 3. reda mej blažene prištel julija leta 1867; njih praznik se obhaja 12. septembra. Ne sramuj se očitno spoznavati sveto vero. P. A. F. BI. Bernardin Feljferski. P. B. \?l. Poglavje. Zgledne pridige. . v 1.— Leta 1478 se je prikazala v Italiji kuga ter se nase' lila tudi v Padovi, kjer je tedaj v samostanu sv. Frančiška na blaženi bil gvardijan. Velik strah se polasti meščanov. hoče iz mesta. „Je li verjetno? “ — je zaklical naš blaženi*1^ leči zoper ta preveliki strah — „je li verjetno? Od vseh stran‘ slišiš: Beži, beži; berž, berž; in verni se, koliker mogoče, po-Zn°! Glejte, to je res svet hudobnega duha, da bi pogubil dušo 'n telo. Kaj bo pa z bolniki in vbogimi potem, ko bodo zbegali na deželo vsi, ki bi jim pomagati in postreči mogli? Mej Vami so veliki grešniki! Kako lepa prilika zadobiti odpuščenje. Zaterdim vam z besedami sv. Bernardina Sijenskega: Ako se 'z ljubezni do Boga posvetite postrežbi okuženih, in se vas Pfime kuga, ke bi bili pokriti z grehi, vaša ljubezen jih bo brisala. Marterniki boste; marterništvo ljubezni bo imelo pred ^°gom tako zasluženje kaker marterništvo kervi“. Tako je blaženi govoril, pa tudi sam tako ravnal. Videti ga je bilo zdaj v bolnišnici, zdaj v palači, zdaj pri postelji siromaka. Obiskoval ie bolnike in jim stregel. In rad je dovolil, da so tako delali tU(b njegovi bratje. Mnoge meščane je ta zgled se serčnostjo navdal, da so v dobi šibe, to je v teku dveh let, ne le bolnikom iz svojega sorodstva in prijateljstva stregli, ampak tudi 'ujim, vzlasti vbogim. Z vrečo čez rame je blaženi pobiral miloščino za brate in Za vboge. In ko so mu svetovali, naj to skerb drugim prepu-st'> je odgovoril: „Jaz storim, kar sta me učila Sikst Milanski, m°J izverstni učitelj in knežev spovednik, in Alojzij Goncaga, s°rodnik prav tistega kneza, ki se nista sramovala miloščine Pr°siti od vrat do vrat". Starešinstvo padovansko mu je nekega dne prepovedalo, prejemati tuje brate v samostan. „Gospodje — jim je Ber-nardin odvernil — moja naloga ni, pri mestnih vratih na straži Stati; da tujec v mesto ne pride, imate vi skerbeti. Ako pa Phde ter na samostanska vrata poterka tuj sobrat, sem ga ^°'žan sprejeti, tudi, ke bi bil okužen". Iz previdnosti je ven-ferle sumljivim odkazal, stanovati posebej. Postreglo se jim z boljšo hrano. In od časa do časa so v razokuženje samo-®tana z močno dišečimi zelišči kadili. Kljub temu niso brez mikov bili. Pridigujoč v nekem samostanu, je rekel: „Za mike je treba z marljivostjo skerbeti. Te dni imamo mi to-0 bolnikov ! Vender smo skerbeli, koliker nam je naše vboštvo Puščalo, za nje in smo jim dali vse, kar smo vterpeli. Ako •Pm ne bili imeli kaj dati, bi bili kelihe in cerkveno opravo fredali, in bi šli drugam maševat. V sili je treba storiti, kar * mogoče". Večno lep ostane nauk, ki ga je dal postrežnikom in bolnikom neke bolnišnice. Rekel je: „V knjigi terpečega bodi zapisano : POTERPEŽLJIVOST, POTERPEŽLJIVOST, POTER* PEŽLJIVOST, in v knjigi oseb, ki strežejo : LJUBEZEN, LJUBEZEN, LJUBEZEN. A vsak naj bere svojo knjigo, in naj ne gleda, kaj je v knjigi bližnjega. Svoji poterpežljivosti da bolnik slabo spričevalo, ako strežnika vpraša: „Kje je tvoja ljubezen?11 In slabo spričevalo da strežnik svoji ljubezni, ako reče bolniku: „Kje je tvoja poterpežljivost ?“ Ne bodimo kaker šolar, ki tisti čas, ko bi se imel učiti nalogo iz svoje knjige, radovedno gleda v sosedovo. Ta šolar ne bo mogel odgovoriti na učiteljev® vprašanje in bo kaznovan". Vsak se zmeni za svojo dolžnost ne pa za dolžnost bližnjega, v tem je zares prava modrost. 1° tak nauk bolnikom in strežnikom koliko moč je imel iz ust moža, ki je sam dajal najlepši zgled! Neketeri posvetni modrijani v Padovi so hoteli ob čas® kuge doseči prepoved pridig ob nedeljah in praznikih, češ shodi pospešujejo kugo. Bernardin ni bil njih misli. Rekel je: »Božji besedi se hočete vi odtegniti, da bi se rešili kuge. Ali kaj praV' večna modrost? Poslušajte: „Ne zelišča, ne močilne obveze niso ozdravile, ampak tvoja beseda, o Gospod! ketera vse ozdravi". (Sap. XVI, 12.) In pri psalmistu stoji zapisano: P°' slal je svojo besedo, in jih je ozdravil". (Ps. CVI, 20.) Ali P1’ morete spričati, da je kugo nalezla pri pridigi le ena oseb®' Jaz vam pa morem pokazati veliko število njih, ki so zbežal na deželo, a jih je venderle zadela šiba ter jih položila v gi,°b' Nič jim osamljenost in čist zrak nista pomagala. Povedal va®1 bom zdaten pripomoček, da potolažite jezo božjo: Nehajte gre' šiti, spokorite se! Pridig v dosego tega pa ne gre odpravljat'1 2.— Razen cerkvenega posta je sv. Frančišek bratom z3' povedal, postiti se tudi od vseh svetnikov do božiča ; post razglašenja Gospodovega do 15. februarija pa jim je le prip0’ ročil ter je obljubil tem, ki ga bodo deržali, poseben blagoslo'1 Potovanje in misijonsko delovanje sta bila pač opravičen vzr°“' to ki je Bernardina oprostil od dolžnosti posta. Ali blaženi se pravice ni hotel poslužiti, tudi tedaj ne, ko post ni bil zap°' vedan, ampak le nasvetovan. In kakšen post! Na potovanj11 se je zadovoljil s koščekom kruha in z malo čebule ali čes®a Res čudež, da je mogel pri toliki ostrosti prenašati tolik trU1*1 3.— Življenje našega blaženega je res bilo vedno popotovanje. Že to je bil nadčloveški trud, ker je bilo tedanje popotovanje popolnoma različno od sedanjega. Ne le da niso der-drale parne in električne železnice in ropotali avtomobili — še Pošta ni vozila. Pred sedemnajstim stoletjem, kaker znano, še ni bilo turistov, popotnikov za kratek eas. Popotovanje samo zavoljo Popotovanja je bila tedaj neznana reč, ker je bilo dosti bolj utrudljivo kaker kratkočasno. Zdaj tako imenovana turistika Se je začela še le v 17. stoletju, in angleži so bili, ki so se je Poprijeli pervi. Zabavno popotovanje zahteva varnost pota, leh-koten prehod iz kraja v kraj, gostilne s prenočišči, česer vsega n' bilo v srednjem veku. Tedaj bi bili imeli vsakega, ki bi bil ''rez vzroka popotoval, za klateža in potepuha. Marisketero iznenadejanje, prevaro in raznoverstno terplje-nJe je skusil tujec v Italiji. Preden so ga v mesto pustili in 11111 dali dovoljenje, da se sme noter muditi, je' moral poslati na magistrat svoje ime in število svojih spremljevavcevi Potni "sti tedaj še niso bili v navadi. Mesto takega je pa popotnik P°treboval, ako se je le kje vzdignil glas o kaki kužni bolezni, sPričevalo, da je zdrav, ki si gaje moral priskerbeti v vsakem mestu, kamer je prišel, in ga je moral, seveda, pošteno plačati. V tisti dobi vojsk, kug in sovraštva, so bili tem raznim s'tnostim tudi redovniki prav tako izpostavljeni. Neka listina, k* j° je 30. marca 1488 izdal milanski vojvoda Sforca za patra "ernardina Felterskega priča, kako malo spoštovanja je imelo ljudstvo pred redovniki na popotovanju. Vojvoda milanski pač ne bi bil izdal take listine, ako ne bi bila pričala o nje po-'rebi skušnja. Tedanje ceste niso mogle služiti vožnji. Presterme so bile; Manjkalo je mostov. Še le eno stoletje pozneje je papež Gre-®0r XIII. (vinerl 1685) se svojim zgledom pripravil ljudi k temu, so jeli staviti mostove in delati vozne ceste. Le polagoma s° vpeljali vozove, splošno še le h koncu 16. stoletja. V Bernardinovi dobi je bil za dolga popotovanja potre-*>en konj. Konje pa so imeli le bogatini. Ljudstvo je popoto-Va'o peš. Sv. Frančišek, ki je vstanovil vbožen red, je svojim s*novom naravnost prepovedal jahanje razen za slučaj očitne P°trebe n. p. v bolezni. Pater Bernardin je bil preveč goreč redovnik, da bi bil pregrešil zoper ta predpis vodila. Celo v očitni potrebi — bil je slaboten in večkrat bolan — je hodil vedno le peš. Sobratje in predstojniki so mu prigovarjali, naj zasede konja. Pater Evangelist, generaljni vikar, mu je n. pr. 25. ju' nija 1493 pisal: »Veliko sočutje imam z vami in prav boli m®t da vam delam toliko truda. Zato vas prosim zavoljo ljubezni božje, imejte poterpljenje z menoj in mislite na veliko potrebo in veliko silo, ketero imajo ljudstva, da vas slišijo. Ali prosi«1 vas, pater, preskerbite si žival, ketero bote mogli zasesti, ak° ne vsaki dan, vsaj zelo pogostoma, keder ste na popotovanja Storite to, prosim vas, jaz prevzamem to na svojo vest, in s« nikaker ne bojim, da bi jo s tem obtežil. Zelo pa dvojim, da bi bilo Bogu prijetno, ako se izpostavljate nevarnosti, da zbolite, ker nočete jahati. Zato pogum! Storil boste, kar se bo zdelo, da se bolj vjema z božjo slavo. Vender jaz sem vas opozoril ; in jaz in vsi drugi, ki vas ljubimo, se zelo bojim0' ker vam nalagamo prevelik trud. Način, s keterim nas terpi°' čite, nam jemlje tolažbo in nas dela nesrečne". Kljubu prošnjam, in tako nadležnim, je Bernardin ostal neupogljiv. Popotoval je vedno peš. Bilo je po vernitvi iz Rima (1482), po postnih pridigah v' Ara-Čeli. V družbi več patrov se je Bernardin napravil na gof0 Verno. Neketeri šibkejši so se poslužili dovoljenja po vodil" in so jahali. Bernardin je šel peš. Mej potom je ta ali oni sto* pil raz konja in ga ponudil blaženemu. Ta pa je kratko odg°' voril: »Nihče me ne sili, da bi na dan napravil petindvajs" milj. In kar se tiče zdravja, koliko bolj zdravih in mlajših fe' dovnikov je vmerlo pred menoj!“ 4.— Kedor hoče zapovedovati, se mora poprej učiti sa«1 pokorščine; kedor hoče svoje brate podvreči kaki postavi, in°ril poprej sam dati zgled podložnosti. Bilo je 1. 1485. Bernardin je pridigoval v cerkvi servit°v v Perudži. In prišli so v imenu starešinstva odposlanci iz Fl°' rencije s prošnjo, da naj pride tja ko postni pridigar za 1.14$®’ Odgovor, kaker je bilo lehko že naprej sklepati, je bil: nisem sam svoj gospod; obernite se na moje predstojnik®' Starešinstvo florentinsko je res nastopilo to pot. Ali parmski peruške in bolonjske oblasti so storile tudi to; pa obernile s° A Se te naravnost na papeža. In, čudno, za 1. 1486 je papež, pač P° pomoti, obljubil Bernardina za postnega pridigarja perudža-n°m in bolonjcem, pervim s pismom 29. okt. 1485, zadnjim s Pismom 28. nov. istega leta. Naš blaženi je bil v Parmi, ko je za Bolonjo dobil pape-Zev ukaz. Paremčani pa bi ga bili radi sami obderžali. Hitro tedaj Pošljejo nekaj mož k vojvodi Milanskemu s prošnjo, naj bi krenil, da papež svoje povelje prekliče. Vojvoda piše najprej Bernardinu. Zahvali se mu za vspehe, k* jih je v Parmi že dosegel, in prepove mu to mesto zapustiti, češ, da bo tudi papežu pisal. Septuagezima se je bližala. Pepelnica je bila tisto leto Osmega februarja. Mirno čaka Bernardin. Preklica 'iz Rima pa *e ni. Kaker na obisk gre zato v neki observantski samostan v bližini mesta; od tam pa po noči odpotuje v Bolonjo. Zmotnjavi pa s tem še ni bilo konca. Kmalu po prihodu v Bolonjo dobi novo pismo od papeža. „Kardinalj-nadškof bolonjski — piše Innocencij VIII. — se je vdal prošnji vojvode Milanskega, ki vas hoče za postnega pridigarja v Parmi. Zato Pokličem prejšnji pismi, s keterimi sem vas odločil za Perudžo ’n pozneje za Bolonjo, in vam ukažem iti v Parmo. Bolonjci So se hudovali nad nadškofom, papežu so pa berž sporočili, je Bernardin že v Bolonjo prišel in sicer peš, in da bi bilo t°rej grozovito, ke bi se mu precej naložila ista pot še enkrat. Inocencij VIII. vsliši bolončanje in piše Bernardinu: „Imam z 'ami veliko sočutje. Ne želim, da bi isto dolgo pot napravili e enkrat peš. Zato lehko ostanete v Bolonji, ker ste že tja Prišli« Ali Bernardin je mejtem že bil na potu. Dne 7. febr. je Prišel v Parmo in pričel na pepelnico s postnimi pridigami. Ko •je >z Bolonje naslednjo soboto dobil novo pismo od papeža, Je opozoril bolonjce na opombo, da mu papež hoče prihraniti nasprotne poti. Ostal je torej v Parmi. Kedo ne občuduje te k'tre in junaške pokorščine? Žalostne razmere v cerkvi so tako podložnost do sv. rim-. e stolice tedaj zahtevale. Že nekaj časa verniki niso -stali v ll meri na papeževi strani, kaker bi bilo prav. Pomanjšanje Veljave v središču kerščanstva je bilo tedaj pač osodepolno z*°> v času ko se je iznašel tisek, ko se je oživilo učenje pa- ganskih pisateljev, ko je v svet prišel nov duh.’ Čas je terjal, da bi se duhovniki in neduhovniki tesno oklenili papeštva. Bernardin je umel to dolžnost ter se je je poprijel z ljubeznijo-Pisma, ki so mu jih papeži pisali po prijateljsko in po domače, pričajo, koliko zaupanje so stavili nanj. Tudi škofovsko oblast je Bernardin globoko spoštoval-Ko mu je papež Sikst IV. hotel dati pravico, da sme odvezovati od škofom prideržanih grehov, je to odklonil. Rekel je: Štejem se srečnega odvisen biti v vsem, kjer cerkvene naredbe zahtevajo, od škofov, ker so škofje redni pastirji duhovnikov in vernikov4*. In papež je nato rekel: „Zares pravi in vreden sin sv. Frančiška!" Kolika razlika mej njim in Savonarolo, njegovim verstni-kom, ki je učil škofe in se po robu postavil papežu Aleksandru VI., ter je v trenutku; ko je imel stopiti na gromado, škofu, ki je prišel v papeževem imenu, da mu odvzame duhovniški značaj, zaklical: „Ti me moreš izključiti iz vojskujoče se cerkve, ali iz zmagoslavne pa ne!“ Bernardin je hotel se svojo vestno pokorščino učiti svoje verstnike, da je svetost nemogoča pri nepodložnosti. On je bil res najpokorniši redovnik, pokoren papežu, škofom in svojin* redovnim predstojnikom. „Keder se mi dogodi — je rekel da moj predstojnik kako reč prepusti moji volji, nikoli nisem zadovoljen. Jaz hočem, da mi naravnost zapove: „Pojdi, pridi, stori to in stori ono. Keder mi pa reče : Ravnaj, kaker se ti zdi bolje, oh! tedaj nisem nikoli zadovoljen; to je za me martra!“ 5.— Vedenje blaženega nasproti drugemu spolu. — Mošk® je sprejemal zunaj spovednice, da jim je dajal nasvete; Pr' ženskih pa tega ni storil. Dogodilo se je, da so se neke ženske pritožile, ker jih ni maral sprejeti. Sklicevale so se na g°' spoda Zveličarja, sv. Jeronima in sv. Bernardina. Blaženi Pa jim dal sporočiti: „Jaz nisem ne Kristus, ne nobeden svetnik, ampak vbog grešnik, ki se moram temu primerno vesti". Ob času kuge v Padovi so prišle neketere gospe iz B** netek, da bi ž njim govorile. Prišle so pred samostan >n zahtevale patra gvardijana. Mesto sebe jim pošlje on dva pa' tra, da ga opravičita, da jih ne more sprejeti za pogovor. Al* gospe se ne dajo odpraviti. Terdijo, da morajo govoriti na vsak način s patrom gvardijanom. Pater Bernardin nato res pride' j In tedaj so začele: „Hotele smo vam miloščine prinesti in jo vam osebno izročiti. V teh časih je potrebujete in ne smete je zavreči". — „Gospe, zahvalim se vam za vašo dobrotljivost, ali za prazne pogovore nimam časa", odverne Bernardin, se poslovi in odide v celico. Mož, ki si je zasebno pridobil toliko spoštovanje pri ženskah, jih je mogel na leči opominjati na njih dolžnosti s tem večo oblastjo in prostodušnostjo. Je pa tudi dosegel vspehe, keterih navaden pridigar nikaker ne bi bil. Sklenimo to poglavje z besedami nekega pisavca življenja bi. Bernardina Feljterskega. Tako-le piše: „Drugi pridigarji z visokimi pridigami niso dosegli nobenega spreobernjenja. Ber-nardinu pa je zadostovalo reči: „Skerbite za svojo dušo; ogibajte se greha; poprimite se čednosti; služite Bogu". Ali te besede je podperl se svojim lepim zgledom in tako je genil in spreobernil najterdovratniše grešnike". (Simon de Marostica). Slovenka v Egiplu. Nauk je razumnemu zlato lepotičje in kaker zapestnica na desni roki. Sirah 21, 24. (Konec). Ne pozabi na službo božjo ! Ko si se torej docela prepričala, da je varno tvoje poštenje v službi, kamer misliš vstopiti, se takoj tudi izgovori posebno prostost, da boš hodila vsako nedeljo in zapovedan Praznik k službi božji, kedar seveda ne bo pravičnega zaderžka. To je zopet prevažna zadeva za-te, kerščanska Slovenka v Egiptu. To je tudi povod tem versticam. Da, posvečevanje dni Gospodovih, kako potrebno in važno je za-te, Slovenka v tujini! Prepričan sem, ke bi tukajšne Slovenke v tem oziru Spolnjevale to svojo kerščansko dolžnost, bi bile, če ne vse, Pa vsaj večinoma vse poštene, srečne in zadovoljne Slovenke, bile bi v tolažbo in pomoč starišem in v veselje dušnim papirjem. Zakaj je pa ne izpolnjujejo? Ali niso bile v tem dom& dovolj poučene? Ali niso hodile v cerkev ob nedeljah in zapovedanih praznikih? Seveda so hodile. Tudi dobro poučene so bile doma v dolžnostih, ki jih imamo do Boga. Zakaj jih torej ne izpolnjujejo v tujini ?! Zakaj jih je v primeri se številom (v Aleksandriji okroglo 2000 in v Kahiri okroglo 1000 Slovenk) tako malo pri slovenski službi božji, ki je ob 7. tako v Aleksandriji v cerkvi sv. Katarine, kaker v Kahiri v cerkvi sv. Jožefa? Nočem biti prestrog! Mnoge poštene in verne Slovenke res ne morejo priti k slovenski službi božji pri najboljši volji zaradi pravičnih vzrokov. Pridejo pa zato k drugim mašam in tudi v druge cerkve. To je resnica in čast, ketera so jim ne more odrekati. Vender je pa, žal, tudi resnica, da je mnogo Slovenek v Egiptu, ketere ali iz malomarnosti ali pa i^ strahu pred gospodarji opuščajo to veliko dolžnost, ki jo imajo do Boga. In ravno radi tega, kaker sem Omenil, jim podajam te opomine, ker ta napaka se mora in tudi more odpraviti. Kako pa? Treba je le malo dobre volje, malo požertvo-valnosti! Beri torej, verna Slovenka, ki si prišla v Egipet s terdnim sklepom tudi tu verna in poštena biti, naslednje: Dobro veš, kako moraš posvečevati dneve Gospodove, namreč, da opuščaš hlapčevska dela, da se vdeležuješ zapovedane službe božje ter opravljaš druga bogoljubna dela. Veš, kako sam Bog to zapoveduje ko pravi: „Spomni se, da boš posvečeval sobotni dan“. In „Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota Gospoda tvojega Boga; fle delaj nobenega dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina". I. Mojz. 20, 9. 10. Veš, da je od pravega posvečevanje nedelj in praznikov odvisen božji blagoslov, odvisna tvoja časna i$i večna sreča: zato, daj po besedi Kristusovi, Bogu, kar je božjega. Kedar bi te torej, kerščanska Slovenka, tvoji gospodarji ne pustili k službi božji brez pravičnega vzroka, morda safl»o radi zložnosti ali morda celo iz sovraštva do sv. vere, tedaj jim reci serčno : „Bog je pervi Gospod, Njega moramo vsi slišati", in pojdi mirno v cerkev. Ke bi te pa ne pustili, odpovej jim takoj službo. Zakaj, ako se bolj bojiš ljudi kot Boga torej iz strahu pred ljudmi opustiš zapovedano službo božjo, ne ravnaš prav, ampak grešiš. Kaj je rekel apostelj Peter? »Noga je treba bolj slušati, kaker ljudi!" In Kristus? „Ne bojte Se ljudi, ki morejo samo telo umoriti, duše pa ne morejo, tem-več veliko bolj se bojte tistega, ki more dušo in telo večno Pogubiti". Ne samo, da ti gospodarji ne smejo braniti v cerkev, °n' so ti v vesti dolžni dajati potrebni čas, da moreš izpolniti Syoje verske dolžnosti; le kedar je v hiši res veljaven in pralen zaderžek, tedaj ostani doma in opravljaj svoje dolžnosti v hiši. Glede posvečevanja dni Gospodovih naj zavlada mej vsemi Slovenkami v Egiptu že vender enkrat tolikanj potrebna ker-^čanska serčnost in edinost, da bo vsaka vsigdar vestno posvečevala Gospodov dan in ga nigdar ne skrunila iz dobičkarije ‘l*> napačnega strahu pred ljudmi. Neizmerne koristi bo to za Vse> zato pa naj tudi brez razločka vsaka izpolnjuje to veliko dolžnost do svojega Boga in Stvarnika. „Bog ti daje šest dni 'n si prideržuje za-se samo en dan v tjednu, pravi sv. Krizo-st°m, ti pa tako malo spoštuješ Boga, da mu niti tega dne ne daš celega, temveč ga oskruniš s posvetnimi opravili". Glej, ke bi ti imela sedem kron, pa pride k tebi vbožec, ki se ti v Serce smili in ti mu iz samega vsmiljenja podariš šest kron, a berač ti vzame še sedmo ; ali bi ne bila to velika, černa nehvaležnost? Glej, Bog ti je izmej sedmih dni v tjednu šestero dal, enega pa je sebi prideržal; šest jih je odločil, da skerbiš 2a posvetno, enega odbral za svojo službo. Ako mu ti še ta dan ukradeš, ker ga ne posvečuješ, pomisli, kako gerda nehvaležnost je to. Ako torej še količkaj spoštuješ Boga, ako še količkaj Misliš rešiti svojo dušo, boš posvečevala nedeljo. — Pokaži pa tudi z lepim vedenjem v cerkvi, da si kerščanska, verna Slo-Venka! Ne pogovarjaj se, ne šepetaj v cerkvi! Zavedaj se Vs*gdar, da si v cerkvi vpričo živega Boga, ki je pričujoč v tabernakeljnu, in skazuj mu dostojno čast. Vidiš, turek si se-Zuje obuvalo ali pa natakne še opanke, ko stopi v mošejo in hako resno se vede v njej! Ne daj se osramotiti od nevernika! ^dar prideš v cerkev, *) skaži čast Bogu, pričujočemu v zakramentu sv. R. T. s tem, da do tal poklekneš z desnim ko- *) Pridi pa pokrita in ne gologlava, kaker te apostelj Pavel opominja: ^'°nska bodi pokrita v cerkvi*, in ne imej hiše božje za navadno hišo; še 8v- obhajilu pristopajo neketere gologlave, kako nedostojno je to I lenom. Tudi zunaj cerkve ne postajaj v gručah z drugimi, da bi se ondi pogovarjala in smejala; s tem pač ne pokažeš olikanega, mestnega vedenja; ampak mirno pojdi na dom po končani službi božji. Prejemaj pogosto kruh angeljski! Če hočeš, kerščanska Slovenka, da boš pri vseh nevarnostih mej tujimi in nevernimi ljudmi ostala dobra in stano-novitna, ljubi Jezusa v zakramentu sv. R. T. in prejemaj ga vredno ter pogosto v sv. obhajilu! Ti čutiš strasti v svojem sercu, zoper ketere se moraš bojevati neprestano. Zlasti je pa boj za sv. čistost velikokrat jako težak, in brez posebne božje pomoči ti je popolnoma nemogoče zmagati v tem boju. Saj se moraš bojevati ne samo zoper lastno hudo poželenje in satana, ampak obdana si še povsod od toliko zapeljivcev! Da ne boš, keršč. Slovenka, padla tudi ti, kaker so premnoge, veš, kje dobivaš moč in zmago v tem hudem boju: v zakramentu sv. R. T., pri sv. obhajila boš našla to nebeško moč, po keteri se ti bodo polegle besneče strasti in mir božji se bo naselil v tvoji duši. To si spoznala vselej, kedar si lepo pripravljena prejela sv. obhajilo. In ti bi samo enkrat ali parkrat v letu prejela sv. obhajilo, ko se moraš noč in dan, vedno bojevati zoper tako hude strasti in skušnjave? Če hočeš, keršč. Slovenka, po zgledu svetnikov biti stanovitna in ohraniti čistost serca, prejemaj tudi po njih zgledu pogostokrat sv. obhajilo. Sv. Karolj Boro-mej je rekel sam o sebi: „Zato sem ohranil sv. čistost, ker sem vsako nedeljo in vsak praznik pristopal k mizi Gospodovi*- Potrudi se torej, če hočeš ostati stanovitna in se zveličati, da boš po naročilu sv. očeta Pija X. pogosto prejemala sv. obhajilo. Če ti ni mogoče večkrat v tjednu, pa pridi vsaka nedeljo, gotovo pa vsaj vsak mesec. „Treba je, pravijo sv. oče, da se vsakdanje sv. obhajilo množi in širi povsod, zlasti dan-denes, ko se od vseh strani napada katoliška vera in življenje po^njej, dandenes, ko je ljubezen do Boga in pobožnost taka nepopolna". Ne pozabi svoje nebeške Matere Marije! Kaj ti pa naj rečem o češčenju, o ljubezni, ki jo imej da svoje preljube nebeške Matere Marije? Tebi ko verni Slovenki 'n hčeri Marijini, ni treba še posebno priporočati, da jo ljubi 'n časti. Lepa in stara slovenska pesem te vnema za to lju-taznivo: „Za Bogom častimo Marijo najprej!" Znano ti je, kaj svetniki, namreč, da je stanovitna ljubezen in pravo češče-Dje Marijino najboljše znamenje zveličanja. Saj govori Modrost, hedpodoba Marijina, sama: „Jaz ljubim nje, ki mene ljubijo". »Kdor mene najde, najde življenje in bo prejel zveličanje 0c* Gospoda". Ljubi torej, keršč. Slovenka, Marijo, posebno tu v Egiptu, kjer je tudi ona bivala negdaj in priporočuj se ji z ^oško ljubeznijo vsak dan, da ti ohrani čistost serca in ž njo ^lost božjo. V tujini ne pozabi svoje domovine! Če tudi si v Egiptu mej tujimi ljudmi, zavedaj se vedno, ^ si Slovenka, in ljubi svoj dom! Mnoge Slovenke se tu, žal, °*hujijo kaker lepemu kerščanskemu življenju, tako tudi svo-iemu materinemu jeziku. Marisiketera, ki je tu par let, že noče ^ znati in govoriti svojega materinega jezika, in še zabavlja ez njega; ugaja ji preveč „sladka“ italijanščina. Ti nezvesta °venka, kako ti kliče pesem ? Jaz nisem Talijanka, pa tudi ne bom, sem vneta Slovenka in ljubim svoj dom! Kako je tudi to-le resnično! Ketera Slovenka zajde v glPtu na kriva pota, ona se ne zmeni več za svojo sveto vero, ne za svoj materin jezik, pa tudi ne za svoje stariše in do-*Ce v domovini. One jim več ne pišejo, mnoge cela leta ne, aher da bi ne bili njeni stariši za Bogom njeni največi do-°tniki. In stariši v domovini nič ne vedo o njih, kje so, kako Ve- Kajne, keršč. Slovenka, kako je to gerdo, nehvaležno, da Jhkerščansko. Zato pa ne boš ti taka, ampak ti jim boš več-at Pisala; posebno godovi, novo leto in prazniki naj te spo-*Sajo dobrot, ketere si prejela od svojih starišev. Malo pi-*6niCe> majhin dar naj pričata o neomahljivi ljubezni, s ketera Svojem sercu oklepaš drazega očeta, preljubo mater! Nevarna skušnjava, ^efa pride prej ali slej na Slovenko v Egiptu je pa obljuba ho n a. In perva napaka toliko Slovenek je, da vse verja-eJ° brez premisleka. Nič ne gledajo na to, je li božja volja ali ne, da vzamejo ravno to osebo, ampak poslušajo le svoj0 strast. Odtod izvira toliko nesrečnih nasledkov, toliko nesrečnih zakonov!! Veliko je v Egiptu različnih narodnosti, veliko razn°' verstnih ver. Pa v vsaki narodnosti, v vsaki veri se dobi p°' ročena Slovenka, in še koliko! So poročene s katoličani vseh obredov, so poročene z razkolniki, protestanti, judi in celo s turki. Kako ? Tako, da se Bogu smili! Prežalostni, preostuJo' so premnogi zgledi, da bi še nadalje o tem pisal. Zato ti reče'11’ keršč. Slovenka, da ne boš radi zakona nesrečna časno in večo° in s teboj še drugi: poslušaj svojo vest, vbogaj sv. Cerke'-vbogaj svojega dušnega pastirja in zglasi se takoj pri njein’ kedar se namerjavaš poročiti! Še nekaj! Ti nauki, ki si jih, draga Slovenka, brala do sedaj, nie” rijo v pervi versti na to, da te ohranijo v tujini na pravi Pot'' da se ne boš prepozno kesala, zakaj si zapustila svojo doifl° vino, na to, da boš skerbela tudi v tujini za edino potreba0 in rešila svojo dušo. Rečem ti še enkrat: srečna boš časno večno, ako jih boš izpolnjevala. Kajne, da jih boš? —- Ti imaš pa tudi telo. Tudi glede telesa ali tvojih času' zadev ti podam neketera navodila, pa čisto kratka; ker se cena . jgU duše nikaker ne da primerjati s ceno telesa. Telo je le n tvoje neumerjoče duše. Vender si dolžna tudi za telo sker beti- da bo zdravo, da boš mogla opravljati svoje dolžnosti. Ti si v službi. Cel tjeden imaš dovolj dela in opra vil®’ včasih čez glavo, da zadovoljiš svoje gospodarje. Delo, Če je tudi včasih težko in naporno, ker je kazen za greh, te v: aruje pred mnogimi dušnimi nevarnostmi; posebno te ne bo satan časa skušati, če boš pridna pri delu. Delo ti bo v ve®e lje, ker izpolnjuješ ž njim božjo voljo, obenem ti je pa tu^‘ telesno zdravje. Rabiti je treba telesne moči, ker kaker je ustvaf Šest dn> jena ptica za letanje, tako je človek ustvarjen za delo. ,SivaJ' delaj, tako je že Izraeljcem ukazal Bog, sedmi dan pa P° . N To velja tudi tebi. Kako modro je Bog vse uredil! Tudi ^ne- potrebna po napornem, šestdnevnem delu v nedeljo P°c . do keterega imaš tudi vso pravico. Le eno ti rečem '• P°ra nedeljo za počitek tako, da bo Bogu v čast in tebi v korist. 0^ ^ nim, da je mnogim Slovenkam ravno nedeljski počitek pogubo! Napačno so ga rabile, iskale so grešnega veselja ^zvedrila, pa so si nakopale žalost in nesrečo, ne samo sebi, amPak tudi svojim domačim ! Ti jih nikar ne posnemaj! Apo-ste'j te opominja: »Veselite se, še enkrat rečem, veselite se, j*3 v Gospodu!“ In glej, tudi za to je preskerbljeno za-te v giPtu, bodisi v Aleksandriji, bodisi v Kahiri. V obeh teh me-j'*1 Je društvo za Slovenke. V Aleksandriji je pri čč. slov. skih sestrah društvo: »Kerščanska zveza Slovenek"; v Ka-'r' pa društvo „sv. Cirila in Metoda" pri verli Slovenki Eli-^abeti Mrak, voditeljici zavoda sv. Elizabete. Kako lepo je vi-. 1 °b nedeljah popoldne zbranih toliko poštenih Slovenek v en°vanih društvih. Tam se po domače mej seboj pogovore, v c>tajo dobre časnike in knjige, tam je preskerbljeno za steno razvedrilo in zabavo, tam se razlega domača pesem, m so obvarovane grešnih priložnosti, tako nevarnih zlasti 0 nedeljah popoldne. Skerbi torej, draga Slovenka, da boš tudi ti vneta in sta- Vltna društvenica, tako boš tudi vedno dobra in verna Slo-Vfcnb- vKa- Skušnja to poterjuje: Stanovitne društvenice Poste: so tudi ne in vzgledne Slovenke. Nočeš ostati taka tudi ti? Ti, Slovenka, si prišla v Egipet z namenom tudi tu vedno ena ostati. Tu imaš navodila, po keterih ti bo vkljub vsem e'arnostim to mogoče, ako jih boš zvesto izpolnjevala. Skleni eJ iz serca,* da se hočeš vedno po njih ravnati; tako boš "•■ecn fcrži Se na časno in večno, kaker govori Modri: »Boga se boj in njegove zapovedi, zakaj to je ves človek, in vse karkoli zgodi, bodisi dobro, bodisi slabo, bo Gospodi pripravil v sodbo“ Kahir a, 1. julija 1910. P. Benigen Snoj, slov. dušni pastir. Iz ljubljanske moške skupščine III. reda. Na praznik sv.r apostolov Petra in Pavla je imela naša se • a s^uPŠčina zopet svoj den. Po popoldanski službi božji ■*e napolnila dokaj prostorna tukajšna tretjeredniška dvo- ob rana vnetih mož in mladeničev. Veršil se je namreč četerti občni sestanek ljubljanskih tretjerednikov. Po kratkem poročilu o poprejšnih sestankih je govoril naš vč. P. Hugo Bren, ki nadaljuje svoje študije na vseučilišč11 v Freiburgu, o socijaljnem pomenu tretjega reda. Vsi pričujoč' so ga z veliko pazljivostjo poslušali. Ker bi znala njegova >*' vajanja za prezirani tretji red zbuditi več pozornosti, se je izra' žila želja, naj bi se govor objavil v „Cvetju“. Govornik je zelj> rad ustregel in napisal, kar je povedal, sicer malo skrajšan0! vendar se vso glavno vsebino. Naj tukaj sledi: „Tretji red je prišel pri sedanjem svetu radi raznih pre^' sodkov tako ob kredit, da bi si jaz skoraj ne upal javno n°' stopiti z govorom „o socijaljnem pomenu tretjega reda". S®6” jali bi se mi še taki, od katerih bi kaj boljšega pričakoval' češ, ako misliš, da bodo stare ženice, in še te ne najboljše' zdravile socijaljne rane, motiš se. Pa odkod ti predsodki, ki so pripravili tretji red tako kredit, da ima vsako včerajšno društvo prednost pred njim> B' gleda na svojo skoro sedemstoletno slavno zgodovino? Naj v® je tega kriva nevednost. Svet nepozna zlatih njegovih pravil’ zato ga malo ali nič ne vpošteva pri sedanji kerščansko-sod jaljni organizaciji. Ali tretji red je še vedno, oziroma bi lehko.bil, če bi Pr‘ šel do veljave, perva socijaljna moč. To .se razvidi že iz njegovega namena, ki je: Vse h Kr> stusu privesti, vse v njem prenoviti. On je nekedaj pren°' razdrapano Italijo. Kar tedanji politiki in voditelji ljudstva ®s° zmogli, to je dosegel Frančišek. Oni so iskali vzroke razpal*a povsod drugod, samo tam ne, kjer so res bili. Svetovati predpisovali so sredstva, kaker ke bi n. pr. zdravnik za serčo0 napako predpisal „flajšter“ na nogo. Sv. Frančišek je pa SP° znal, da je vir teh žalostnih razmer v sercih, Bogu odtujen'11 Zato je stopil med nje in jim zaklical poln sočutja in ljubez Rojaki moji! nazaj h Kristusu, pri njem in v njem boste na mir svojim dušam in ž njim tudi družabni mir. In res, ko je ljudstvo odzvalo temu vabilu, so se razgnali černi pogu^ nosni oblaki, prijetni sončni žarki so zopet* posijali. To je 15 , pervo prerojenje po tretjem redu. Takrat je tretji red PerV' izverstno prestal skušnjo za pervo mesto na socijaljnem P°^U In denes? Ali nima več nikake moči, ker se pri naši organizaciji tako malo sliši o njem ? Da bi ne imel več moči! Al* se r,e rabi za isto bolezen isto zdravilo? Če je enkrat polagalo, zakaj ne bi drugič? In bolezen je ista. Tudi sedanja •loba je prepojena z brezverstvom, versko mlačnostjo in brezbrižnostjo. Nasledek tega je, da ljudje,, sami se seboj nezado-v°ljni, postavljajo vedno nova, vedno bolj zapletena vprašanja. S°cijologi, ekonomi si belijo glave z razvozlavanjem, pa neza-d°voljnost raste. Čisto umevno! Dokler ne daste tem nezado-v°ljnim masam vere nazaj terdne in žive, dokler jih ne pripe-'jete nazaj v očetovo hišo, zidate na pesek Napolnite jim žepe z denarjem, da jim bodo na vseh straneh bankovci vun gledali, ^jte spolnim metuljem vso prostost ljubezni, kaj mislite, da bodo srečni ? Da ke bi bilo človeško serce za to ustvarjeno, ^ ni! Zakoplji je v kupe denarja, zagrebi je v blato P°hote, za trenutek je boš morda utešil, potem bo pa tem željni6 zakopernelo po njem, ki je je za se ustvaril in tako ustva-r*l) da bo nesrečno in nemirno, dokler ne bo v njem počivalo. ^reba je zopet Frančiška, ki bo zašlim pokazal pot iz te mla-^že k studencu žive vode, ki teže v večno življenje. Ali Fran-lska ni več; hočemo druzega čakati? Mnogi se ozirajo proti ”ebu in zdihujejo: „Rosite ga nebesa, zemlja, odpri se in po-e°* nam moža, aposteljna, ki bo vstanovil človeškemu društvu [ed!“ Naj bi raje prosili: »Gospod, daj, da bomo videli!" Bog dober, neskončno dober; razsipen pa ne. Frančiška nam je 'Zel v nebesa, ali duh njegov, prenavljajoči duh ljubezni živi njegovih ustanovah. Imamo socijaljni red, delo enega pervih S°c'jaljnih reformatorjev vseh časov, vbožca asiškega. Njegova davila so le nekak skrajšan evangelij, evangelija jedro; zato 11111 je tudi zagotovljen obstoj. Ko bo o marisikaterem sedanjih fr**štev govorila le še zgodovina, ali niti ta ne, bodo Franči-°Va> po duhu večno veljavna pravila narodom voditelj iz Sužnosti v prosto deželo otrok božjih. Ne! tretji red, ki ima za glasilo : »Vse h Kristusu prive-st‘> vse v njem prenoviti", ne zasluži zadnjega mesta; najmanj ^°bi, ko svet tega najbolj potrebuje, v. Naša kerščansko-socijaljna organizacija se je doslej ver-a brez tretjega reda; ali se bo brez njega tudi zveršila in ^repiia? Mogoče! neobhodno potreben tretji red morda ni za njeno okrepitev. Ali čemu prezirati od Boga poslano sredstvo, ki je kaker nalašč za to? Niso brez pomena besede pripiostega italijanskega delavca tretjerednika Andžela Madaloso, besede, ki smo jih brali v njegovem pismu priobčenem v več italijanskih listih. „Lepo in tolažljivo je", piše, „napredujoče razcvita- nje kerščansko - demokratičnih krožkov in zvez........Toda še lepše in tolažljivejše bi bilo, ke bi mogli reči, da je mladina prepričana in prevzeta od vzvišenega vzora kerščanske demo' kracije. . . . Ali skušnja poterjuje, da o priliki kakega verskega slavlja sicer v mnogih zevre poveršno navdušenje za demokra-cijo, ali hitro zgine in oni se povernejo nazaj v svojo lenobo in brezbrižnost".....Ni brez pomena tudi mnenje slovitega švicarskega profesorja dr. F. Forster-ja, ki pravi, da obstoji resna nevarnost zlasti za mlajše socijaljne delavce v tem, da kaj radi gledajo le bolj na zunanjost. V zunanjih delih za bliž' njega nekako izžive ves svoj idealizem. V slavi zunanjih vspo' hov se potem samoljubno sončijo, pozabijo pa na lastno notranje spopolnjenje, ki je pa glavno, kar je potrebno, že radi tega, ker vse zunanje delo iz notranjosti zajema svojo najbolj®0 moč. Bog gleda na serce. Socijaljno delo ne sme biti ločeno od globokega versko-nravnega prepričanja, ki nas znotraj °0*' sti in zbere, predno začnemo na zunaj delati, ter nas nazadnj0 edino sposobne stori res pomagati bližnjemu". To so zlati nauk>> četudi iz ust protestanta. (Forster je namreč protestant, P boljši človek, ko marisikateri katoličan). Priagitirano navdušenje za našo sveto stvar je v resni mnogokrat le plamen kupa slame, ki visoko zaplapola, Pa par trenutkih ni druzega ko kupček černega pepela. Ali naj to sad obilnega truda in skerbi ? Naša skerb mora biti, zaneti v sercih mladine ogenj, kaker ga zaneti pozimi naša kmetišk3 gospodinja, ki dene zvečer v peč panj, ki tli cele noč. Hocen1 reči ogenj moremo zanetiti, ki bo ogreval mlada, za vse spre jemljiva serca tudi v temni noči dušnih bojev, daleč pn°c navdušenih tovarišev in vnetih spodbujevavcev. Kako krasno nalogo bi imel tu tretji red se svojim Se slom: „Vse v Kristusu prenoviti". Isto povdarjata eden nara' nost, drugi se zgledom, že imenovana Andželo Maddalozo Forster. Pervi pravi dalje v svojem pismu: .... „Treba da se dobro podučimo o kerščanski demokraciji. In da to lažje Sezemo, bi opomnil vse mladeniče, pred vsem delavce, naj se Oznanijo se sv. Frančiškom in njegovim tretjim redom. Če je človek na svetu, ki je postal pravi demokrat po duhu sv. evangelija, je bil sv. Frančišek. . . . Preučujmo sv. Frančiška našli bomo v njem veliko šolo prave kerščanske demokrate......Da boste pravi demokratje" opominja tovariše, „se ne smete zadovoljiti z brezkoristnimi slovesnostmi in poveršnimi Prireditvami, ki so mnogokrat le zguba časa. Treba preučevati Vero in lepo živeti po nji, treba dobro spoznati sv. evangelij, P°dlago prave kerščanske demokracije in po teh velikih vzorih postati goreč apostelj najprej v lastni družini, v domačih krožkih, potem pa v sredi družbe, ki ima velike potrebe". Iz teh navdušenih besed navadnega delavca-tretjerednika Se vidi, da udje tretjega reda, ki so se vživeli v njegovo vo-to in iz njega žive, niso tako brez smisla za pravo socijaljno ^h), kar se jim tako rado očita. Ke bi se jim posvečevalo to-hko pozornosti, kaker drugim društvom, bi vspehi brezdvojbe ne zaostajali. Kje vidite ono enostransko sebičnost, ki se jim °o>ta? Ali Andželo Muddalozo vabi svoje tovariše: „Le pod Ustavo tretjega reda! Mi za durmi pridno nabirajmo odpustke, Pa naj vse drugo hudič vzame?" O ne! On jih vabi v šolo Sv- Frančiška, tistega Frančiška, ki se je najprej ob strani Gozdovi napil ljubezni do njega in do bližnjega; one plemenite 'jubezni, ki ga je gnala vun mej gobove na duši in telesu, mej Utežne vsake verste; ki mu ni dala prej miru, dokler ni zakril tihe Aljvernije in samotne Marije Angeljske ter šel čez 0rje v tabor suljtanov za dušami. Forster pa stavi neketerim modernim socijaljnim delav-Ce,n> pred vsem mestnim gospem in gospodičnam sv. Elizabeto, P&trono tretjega reda, nasproti. Neketere se kaj rade po do-r0(Ielnih društvih žertvujejo za bližnjega. Toda berači se jim za deset korakov ne smejo približat'. Drugače sv. Elizabeta! na> plemenitega stanu, umiva bolnikom rane in da bi prema-^a*a naturni gnjus, pije vodo izpranih ran. Seveda pravi, ni da J° posnemali, tocla učimo se lehko od nje, da, če hočemo bi |erPečim res pomagati, moramo odložiti vse samoljubje, da bo , rPeci spoznal in občutil le usmiljeno ljubezen. . . . Vse soci-■krijno delo mora zrasti iz vsestransko rugače je nekaj čisto mehaničnega: poglobljene velika laž. ljubezni, Taki so pravi, zreli sadovi tretjega reda, ne pa kak® opravljiva klepetulja. Da bi jih bilo več, teh žlahtnih sadov! Kako jih potrebujemo! Koliko lepše vspehe bi imeli! Blag0' slov božji bi zalival naše delo, ke bi ga rodila taka ljubezen d° zaslepljenih bratov; če ga pa rodi strankarska strast, je le cl°' veško delo. Otroci tega sveta, naši nasprotniki, niso slepi- ^e vidijo, da je mnogim le na tem, kako bi jih podcrli in se ve* selili na njih razvalinah, še bolj zakerknejo .svoja serca. Ak° bi pa videli, da se jim bližamo kot usmiljeni Samarijani, bi na® vsaj v sercu spoštovali, če bi nas njih usta klela. Ljubezen je še vedno govorila o zmagah, vsaj končni, strast o porazih. Jaz mislim, da, prepričan sem, da red, keterega Pre' navijajoča moč je ljubezen in iz nje izvirajoče delo, še ne z®' služi „penzijona“, najmenj v sedanji dobi.' Ranjki papež Leon XIII. svetega spomina, ni bil moz, $ bi se bil ogrel za vsako reč, kar bi se bil kedo zmislil. Hie' gov globoki pogled v sodobno svetovno življenje, njega potrebe in rane, bo zgodovina vedno slavila. Bog zna koliko društe' in zvez se je za časa njegove plodonosne vlade ustanovilo zopet razdružilo in razvezalo. Ni jih pozdravil ob rojstvu, n' žaloval za njimi ob smerti. Lehko bi bil tudi o 3. redu molčal-ni! Sam tretjerednik z dušo in telesom, je ves gorel za njegov'° razširjanje. Svojo cvetlico ga je imenoval že kot kardinalj- &ot papež ji je pridno zalival. Neštetokrat je z očetovsko skerbj0 opominjal duhovnike in vernike, naj jo pridno goje, da bo t®2 širjala svoj prijetni vonj po okuženem ozračju sprijenega svet®’ Makabejce novega testamenta je imenoval tretjerednike. ^&l pričakujem preporod sveta in vspešno rast socijaljnega od delovanja tretjega reda", je zagotavljal generaljnemu defi nitoriju oo. kapucinov. Ko je leta 1884. izdal okrožnico o fra masonstvu, ni vedel nasvetovati proti njemu boljšega pomoči kot je tretji red. On je poklican privesti narode do prave Pr° stosti, enakosti in bratovstva, ki nam ga je Kristus pridobil >fl sv. Frančišek tako lepo v sebi vpodobil. Da je imel prav, pričajo besede, ki -jih je govoril veh mojster framasonov Laferr, na radikaljnem kongresu v Tul°zU 6. vinotoka 1904. »Bojujoča cerkev, je dejal, ima v tretje111 redu dobro disciplinirano, skrivnostno, fanatično armado. D®® na dan izhaja lepo število publikacij z namenom tretji {e razširiti, izvežbati veliko število bojevnikov za Boga in jih peljati na bojno polje. Leo sam izrecno naroča duhovnikom, naj Pridobe može in mladeniče za to. Ta politični in realistični Papež je povedal, kaj misli: Na stran vse prepire, da se glavna akcija posreči". Taki spričevali sta dala tretjemu redu veliki socijaljni Papež Leon XIII. in veliki mojster framasonov Lafer. Oni je videl v njem najboljše sredstvo za pravi socijaljni preporod Sveta; ta nevarnost za svoj prevratni satanski red. Dvoje častnih diplom ! In naše javno mnenje o tretjem redu? — Izžeta že Plesniva limona, brez hladilnega soka za skeleče socijaljne rane, bratovščina za klepetulje, šola za opravljanje! Kaj naj reČemo na to ? Kaj ne: več luči! Da, več luči! Ti predsodki m°rajo pasti, čas je, da padejo. Tretji red mora priti do vezave, ki jo je nekedaj imel in jo še zdaj zasluži. Postati mora m°gočna križarska vojska za osvobojenje svetih templjev božjih, ^kropljenih s kervjo Zveličarjevo, človeških sere, ki jih ima Z(taj v oblasti okrutniši sovražnik, kot saracen. Toda za to je keba mladeničev in mož. Otroška in ženska križarska vojska, k' je hotela osloboditi svete kraje, je pri vsem hvalevrednim navdušenju žalostno končala, predno je ugledala sveto mesto. Mladeniči in možje so je oslobodili. Skerbimo torej vsak po Sv°jih močeh, da zginejo spred oči naših mladeničev in mož P°šasti, ki jim zastavljajo vstop v tretji red. Če se ga niso Sramovali cesarji in kralji, če se je ponižno uklonila in se še uklanja tijara in mitra, če so bili ponosni na tretjeredniški pas niožje svetovne slave: Mikelandželo Buonaroti, Galvani, Volta, 'tL, bo menda že tudi za naše može in mladeniče, če mislijo ^ ne, ga niso vredni, četudi dvakrat potrebni. Drugod se že tako živahno gibljejo, v Italiji, na Francoskem, Španskem. Francozi si prizadevajo z njim zaceliti rane kuljturnega boja. |talijani se ga upajo ubraniti, Španci ga upajo zmagoslavno ’Zv°jevati. Povsod novo življenje svetega navdušenja in go-Očnosti. Upajmo, molimo, delajmo, da letošnji avstrijski tre-tjeredni shod v Inomostu tudi k nam zanese novo življenje, ^a bomo tudi mi dobro disceiplinirana armada proti vsem sovoznikom vere in naroda v svesti si, da smo sinovi tistega, o tteterem se pravi, da je bil najbolj italijan mej svetniki in najeli svet mej italijani, globoko veren in globoko naroden". — Po živahni razpravi o tretjerednih zadevah so se tretjered-niki razšli polni zadovoljnosti in navdušenja za tolikanj nih opravkov. Ali kljubu neprestanemu tekanju sem in tja vender le ni-Serr> mogel vsemu kaj, tako da so se mi v okraju Kuan-či Zgubili in izneverili mnogi katehumeni in se je celo mej ti-ki so bili že kerščeni, prejšnja gorečnost ohladila. Po-e*5no bi bilo, da bi bil misijonar vedno mej njimi, kar pa se-pri teh razmerah nikaker ni mogoče. Zato pa še takrat^ 0 Pridem med nje, ni prave vnetosti in so le bolj merzli za bajanje praznikov naše kerščanske vere. Vse drugače je v tem oziru na postaji Či-švei, kjer se je ^4sti božična slovesnost lepo obnesla; nad 66 jih le pristopilo Sv- obhajilu in 22 sem jih kerstil. Jako so se veselili tudi ^Pirnatih jaslic, ki sem jih postavil na okrašenem aljtarju ^ Je bilo nekaj novega za nje in radovedno so popraševali, ima pomeniti. > Ravno ta dan sem sč škofovim privoljenjem za okraj či- j^e' določil 13 katehistov, prav vnetih kristijanov, od keterih P° pravici upati zdatne pomoči tako v nadziranju vernih iti atehumenov kaker v nabiranju novih udov pripravnih za našo <»v • Vero. ^ Zlasti pa je upati, da mi bodo šli na roko pri sv. Detin-^ ^ to se pravi, da mi bodo pomagali kerščevati na smert °'ne paganske otroke ter zavzemati se za zaveržene deklice. Za taka dela kerščanskega vsmiljenja so namreč Kitajci I7 terdi in tako prepojeni z nazori in običaji paganskimi, d® ^ le zelo, zelo težko njih serca preroditi in prekvasiti s kerš^' skim duhom; v preteklem letu je bilo komaj 20 otrok v nji sili kerščenih in sprejetih le par sirotek, to pa kljubu te«1"1, da jim obetam in dajem za taka dobra dela celo nagrade. S tem bodi poročilo končano. Iž njega lehko spoznatei ^ sem se se vso skerbjo potrudil, da sem Vaše mile darove P°' rabil varčno in vestno v določene misijonske namene. Bodi Vam na tem mestu še enkrat izrečena moja dol^f priserčna zahvala, združena se željo : Bog Vam poverni tis°c krat! Kaker prejšnja tako sem tudi preteklo leto opravil za ^ vec sv. maš ter tudi tukajšnjim kristijanom toplo pripor0*^ naj za Vas molijo in darujejo sv. obhajila. Pa zahvala cenjeni dobrotniki, bodi ob enem prošnja za nadaljno podpPr° Saj je moj misijon tudi Vaš misijon, nikar torej ne poZ*^ nanj ! Vaše vsmiljenje bo prinašalo nesrečnim Kitajcem mn0'’ dušnih koristi, nam misijonarjem veliko tolažbo, Vam pa °bl zasluženje za večnost in božji blagoslov tudi v časnih potreb*11' Z Bogom! Vaš prehvaležni in preuda0' Či-švei 24. jan. 1910. P. Peter Bapt. Turk, Huan-se-kan. r. m. b. Zahvala našega novega misijonarja. •o*11 Naš novi kitajski misijonar, p. Engelhard, ki smo ga zadnjič prip°l0 Černiče; mariborske: Uršula Hribernik iz Čadrama tin'ler*u v Rraslovcah), Martin Viher in Neža Valentič pri Sve-i„Marija Karničnik iz Ruš, Ana Rojko, Cecilija Cabrolj Ha ?Ze^a Reranič iz Slivnice, Apolonija Šlamberger iz Hoč, (^'Ja Ravnik in Marjeta Šlamberger iz Slov. Bistrice, Marija 'Z ij’avaer> Jernej Stornik, Marija Peršon in Katarina V< rčko U®^ave, Marija Šega iz Tinj, Boštijan Klemenčič in Eliza-,V*1..Neubauer od Sv. Martina pri Vurbergu, Marija l)engg, j r'Ja Rošer, Helena Čerček, Franc Nekrep, Alojzija Slana, J5*3 Perko, Ana Ozim, Neža Eckart, Marija Majerič, Marija pj er> Johana Celerič, Elizabeta Lukas, Janez Kosel, Franc ([r£ 0 in Jožefa Čelan iz Maribora, Janez Kranjc iz Vuzenice, ska Rozman iz Hajdina, Tomaž Ules od Sv. Janža na Drav-Polju, Ana Petek od Sv. Marjete ob Pesnici, Neža Šo 1( 'lc> Marija Mavrič, Marija Žalar, Barbara Slokan, Magdalena ^»filnian in Marija Smodiš iz Ljutomera, Marija Hartmann j^v. Antona na Pohorju, Ana Oplivnik, Juri Miklavc in Ma-Sjn[>v^k°čir iz Ribnice na Pohorju, Marija Ferlinc iz Marije Ter n.®’ Marija Fras, Marija Kunač od Sv. Petra pri Mariboru, Vu,ez>ja Požgan od Sv. lija v Slov. goricah, Jurij Fanče iz berrreJa, Ana Vršak iz Razborja pri Slov. Gradcu, Marija Lam-iz Cirkovic, Janez Meško iz Lankovic, Neža Majcen od le' Marjete niže Ptuja, Terezija Predikaka iz Majžberga, He-^Poljanec od Sv. Barbare pri Vurbergu, Andrej Hiter od . ... £a.0q ®y. Ožbalta, Magdalena Repnik od Sv. Lovrenca, Jera ; qi*a UU O V. Dul Udi L I 1 V Ul UC1 ^,U, X V UUI CJ _ I 1IIC1 Du Se, fVriža nad Mariborom, Marija Krojs in Marjeta Homer iz Žič n‘Ce’ Elizabeta Friedauer od Sv. Vida pri Ptuju, Urša Hir- ktt ‘lVec 'n Vincencij Medik od Sv. Miklavža pri Ormožu, Mar-1H. Richter in Ignacij Marčič od Sv. Lovrenca v Puščavi, S. S, aniijana Cikulnik, šolska sestra v Celju f 7. marca 1910, Ijj Izidora Fanedl, šolska sestra v Kamnici pri Mariboru f dre.1Tlaja 1916 ; tretjerednik skupščine v Rodiku oče fr. An-Ja Prelca, f 20. avg. po 5 mesečni hudi bolezni. Palje se priporoča v molitev neki mož za spreobernjenje ; et*°> da bi bil sprejet k č. o. jezuitom.