v wuCjl Mrti Nepriroden razvoj cen v naši državi r V ■ časih gospodarskih težav se pojavljajo vedno pogosteje z vseh strani pozivi k vzajemnemu sodelovanju vseh stanov. Tudi «Trgovski list» od 14. t. m. se obrača v svojem uvodniku v tem smislu na našo javnost. Pravilno trdi: «Ni krize, ki bi zadevala le en stan, temveč slabi vsaka kriza vse stanove. Če prodaja kmet slabo svoje pridelke in nima denarja, potem je od tega prizadet trgovec, ker kmet manj kupuje. Prav tako pa tudi čuti krizo kmetskega stanu indu-strijec, kajti čim manjša je kupna moč kmeta, tem manjši je tudi nakup industrijskih izdelkov. Toda tudi obratno ni ta resnica nič manj jasna. Če je industrija v krizi, potem udari ta kriza tudi v vse kmetsko prebivalstvo. Prav tako vsak zastoj v trgovini kaže svoje zle posledice v gospodarstvu drugih stanov. Tako je usoda vseh stanov med seboj nerazdružljivo zvezana, zato ni nobene rešitve krize, če rešitev ne ustreza vsem stanovom. Skrajni čas je že, da v našem javnem življenju zavlada prepričanje, da je mogoča pravilna rešitev krize samo ha podlagi vzajemnega podpiranja vseh stano.vjned seboj.» Vse to je lepo in prav, toda vendar ni tako, kakor piše «Trgovski Iist». Če gledamo padec blagovnih cen, moramo priznati, da so predvsem padle pri nas cene kmetijskim pridelkom, dočim so cene industrijskemu blagu le počasi in v razdalji sledile, ker se industrija in trgovina nista prilagodili slabemu gospodarskemu stanju kmeta, glavnega svojega odjemalca in najbolj številčnega stanu v državi. Nedavno smo čitali, da se je sedaj pri nas razmerje cen kmetijskih in industrijskih izdelkov nekako izenačilo. Vsaj tako je . bilo razvidno iz številk indeksa cen. Toda ena reč je pri tem indeksu pogrešna, namreč ta, da se indeks ne ozira na predvojno stanje cen, temveč jemlje za podlago stanje cen v letu 1926., . ko so bile dosegle cene industrijskemu blagu vi-. šek, cene kmetijskih pridelkov so bile pa že v padanju. Pravkar je izdal češkoslovaški statistični urad mednarodne podatke cen za 21 držav na podlagi stanja ob koncu leta 1931., kjer jemlje za podlago primerjave predvojne cene kot 100 odstotkov. Tamkaj vidimo, da znaša v najdražji državi, v Švedski, indeks cen 154 odstotkov (torej so sedanje cene za 54 odstotkov višje ' od predvojnih). Za njo pridejo Nizozemska 151, Zedinjene države 150, Švica 148, za temi pa takoj Jugoslavija s 142. Francija ima na primer samo 115 odstotkov, Avstrija celo le 108, Poljska 106, Madžarska 100, Češkoslovaška 97, Ru-munija 86, zadnja je pa Bolgarska z 82 odstotki. Prav nič čudno ni, če imajo Švedska, Zedinjene države. Nizozemska in Švica, ki so že bile pred vojno zelo drage, tudi danes sorazmerno visoke indeksne cene, dočim imajo izrazito kmetijske države, ki so naše sosede, mnogo nižje indeksne številke. Kako pride Jugoslavija med te drage države?. Vsakdo se bo vprašal, kako to, saj vendar živež pri nas ni nič dražji nego v Madžarski, Poljski' in Ruipuniji. V Češkoslovaški in v Avstriji soj pa kmetijski pridelki mnogo dražji kakor pri nas, a vendar so splošne indeksne cene znatno nižje kakor v Jugoslaviji. To mora biti nekje drugje vzrok za drago življenje pri nas. Češkoslovaški statistični urad je objavil cene življenjskih potrebščin glede na predvojne cene. Tam čitamo, da stane obleka, ki je stala pred vojno 50 zlatih kron. danes 400 češkoslovaških kron ali 670 dinarjev. Zimska moška suknja, ki je stala pred vojno 40 kron, pa stane danes 380 češkoslovaških kron ali 650 dinarjev. Klobuk, ki je stal 4"50 krone pred vojno, stane danes 40 češkoslovaških kron ali 67 dinarjev, moški čevlji, ki so stali pred vojno 12 kron, stanejo sedaj 90 Češkoslovaških kron ali 160 dinarjev. Pa poreče kdo: Res, vse lepo, toda Češkoslovaška je industrijska država, kjer doma izdelajo vse te potrebščine, katere moramo mi v veliki meri uvažati. Resnica! Toda ni še dolgo tega, ko je naročil neki znanec prav*iz Anglije blago za obleko, ' ki ga je cenil tukajšnji strokovnjak za polovico više, kakor je stalo blago naročnika s carino vred. Sličnih primerov bi lahko našteli mnogo, vendar pa je že iz teh kratkih podatkov jasno, da je baš trgovina tisti stan, ki se je pokazal v teh hudih časih najmanj uvidevnega za težave drugih stanov. Da je pri nas splošni indeks cen potrebščin za vsakdanje življenje (po češkoslovaških podatkih) tako visok v primeri s predvojnimi cenami (za 42 odstotkov višji), so krive nesorazmerno visoke cene nekmetijskega blaga. Zanimiva je okolnost, da znaša splošni češkoslovaški indeks cen 97 proti 142 v naši državi. Češkoslovaško stanje cen je torej padlo za 3 odstotke pod predvojne cene, dasi so cene živilom delno celo višje kakor pri nas. Znak je to, da je v Češkoslovaški industrijsko blago mnogo cenejše kakor pri nas, torej se je mnogo bolj prilagodilo padcu cen kmetijskim pridelkom kakor v naši kmetijski državi. Te številke, četudi niso morda do pike točne, nam vendar v glavnih obrisih kažejo, da je razvoj cen pri nas zašel povsem na krivo pot. Pri zdravljenju krize moramo vzeti to v račun in moramo spraviti razvoj cen na pravo pot. Važne določbe pravkar uveljavljenega zakona o zaščiti kmeta «Službene Novine» so 20. t. m. objavile zakon o zaščiti kmeta, ki je s tem dnem dobil obvezno moč. Ta zakon je za vso javnost velike važnosti zaradi tega, ker predčasno uveljavlja nekatere določbe zakona o izvršbi in zavarovanju (točka 4.). Te določbe dobe obvezno moč v 15 dneh po objavi v «S!užbenih Novinah». Zakon o izvršbi in zavarovanju od 9. julija 1930. je sicer že objavljen, ni pa še dobil obvezne moči. V zvezi z ukrepi za zaščito kmeta je sedaj nastopila potreba, da se gotovi predpisi tega zakona že sedaj uveljavijo. Po zakonu o zaščiti kmeta dobijo 6. maja letos v vsej državi obvezno moč med drugimi naslednji predpisi zakona o izvršbi in zavarovanju: ' Terjajoči upnik mora predhodno sam založiti izvršilne stroške in zavezanec mora. kolikor za gotove primere ni določeno drugače, povrniti terjajočemu upniku vse stroške, povzročene z izvršilnim postopanjem, kolikor so bili potrebni za primerno uresničenje njegovega zahtevka. O tem, kateri stroški so bili potrebni, odloča sodišče. Za poplačilo denarne terjatve, ki brez prl-padkov ne presega 1000 Din, se sme dovoliti prisilna uprava ali prisilna dražba na nepremičnine samo tedaj, če upnik verjetno izkaže, da izvršba na dolžnikovo nepremično imovino ni privedla njegove terjatve do popolnega poplačila, ali če upnik verjetno izkaže, da dolžnik nima nobene premične imovine, iz katere ne bo mogoče poplačati upnikove terjatve. Na dražbi se ne smejo sprejeti taki ponudki, ki ne dosežejo pri hišah polovice, pri kmetijskih posestvih in zemljiščih pa ne dveh tretjin ugotovljene vrednosti. Na predlog hipotekarnega upnika ali na predlog zavezanca sme sodišče določiti, ako na to pristane terjajoči upnik, tudi večji znesek kakor najmanjši sprejemljivi po-nudek. Sodišče določi z oklicem dražbeni narok tako, da mineta od dne, ko se oklic prvikrat objavi ali nabije na sodni deski, eden do dva meseca. Od dne, ko se je dražba dovolila, do družbenega naroka pa mora biti presledek treh mesecev. Ponovni dražbeni narok določi sodišče, če to predlaga terjajoči upnik v enem mesecu po brezuspešnem družbenem naroku. Ustavi se in odloži dražbeno postopanje, če upnik v enem mesecu po brezuspešnem družbenem naroku ni predlagal novega naroka, odnosno če je bil tudi drugi narok brezuspešen. V takem primeru ni mogoče za kmetijska posestva ali zemljišča predlagati, da se dovoli novo dražbeno postopanje, preden preteče pol leta od drugega dražbenega naroka. Predmeti izvršbe ne smejo biti: obleka, posteljnina, perilo, pohištvo, peči, kolikor je to neizogibno potrebno zavezancu, hrana in kurivo, potrebno zavezancu, članom njegove rodbine in služabništvu za 4 tedne. Pri žavezancu, ki mu je kmetijstvo glavni vir za vzdrževanje, se ne smejo zarubiti: 1 plug, 1 brana, 1 voz, 1 motika, 1 sekira, 1 rovnica, 1 kosa, 2 vola ali 2 vprežna konja ali 1 krava s teletom do enega leta, 10 ovc ali 5 svinj ali 5 koz in toliko hrane ali krme, kolikor je treba do nove krme. Če zavezanec ni kmetovalec, se mu ne smejo zarubiti po njegovem izboru 1 molzna krava ali 3 ovce ali 3 koze in potrebna krma, če so te živali potrebne za prehrano zavezanca in njegove rodbine. Nadalje ne smejo biti predmet izvršbe: podpore v gotovini, hrani, obleki ali v drugih predmetih, ki se dajo zavezancu, da se mu omili beda; pri javnih uslužbencih, učiteljih, advokatih, zdravnikih in osebah, ki opravljajo znanstven ali umetniški poklic, vsi predmeti, ki so potrebni za opravljanje javne službe ali znanstvenega, odnosno umetniškega poklica, tako tudi spodobna obleka. Ne smejo se zarubiti orodje in drugi predmeti, ki so Poštnina plačana V gotovinK '' ® -V. 1932 Štev. 18« ----- ;>< V Lfublfani, dne 28. aprila 193?. Posamezna Štev. Din 1% teto XV. Ipravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Iredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128 Bzhaia vsak četrtek Naročnina ja tnzenutvo: četrtletno I Din, polletno IS Dfn, celoletno 38 Din; ta in«-lerastvo raren »merlket četrtletno 12 Oln, polletno 24 Din, celoletno 48 Di«,* Amerika letno 1 dolar. — Rafan poštne hranilnice, podružnice t Ljubljani, st. 10.711/ zavezancu neizogibno potrebni za opravljanje njegovega rokodelstva, male obrti ali kakšnega pridobivanja v obliki ročnega dela, brez katerih zavezanec ne bi mogel najnujneje vzdrževati sebe in rodbine. Sem spadajo tudi ribiške ladje, pri babicah pa predmeti, potrebni za osebno opravljanje poklica. Podrobne določbe glede postopanja pri dražbah premičnih reči predpisujejo med drugim: Če nihče ne ponudi izklicne dražbene cene, se sprejmejo tudi manjše ponudbe, vendar pa ni spreje- mati ponudb, ki ne dosezajo tretjine cenilne vrednosti. Predmeti iz platine, zlata in srebra se ne smejo prodajati pod kovinsko vrednostjo. Predmet se izroči kupcu samo, če ta takoj položi kupnino v gotovini. Kupec mora predmet takoj prevzeti. Če kupec ne položi kupnine do konca dražbe, se mora dotični predmet takoj iznova prodajati. Prvi kupec je odgovoren za razliko v ceni, ki bi nastala, in za stroške ponovljene dražbe, sme pa biti sam tudi ponudnik na ponovni dražbi. Za pomoč našim rojakom v tisfisii V soboto so se zbrali v Ljubljani iz vse države strokovnjaki za izseljenska vprašanja, da proučijo možnosti, kako bi se dalo olajšati našim bratom na tujem hudo breme in jih ohraniti našemu narodnemu telesu. Že dopoldne so se sešli v Delavski zbornici odposlanci izseljenskih organizacij k posvetovanju, ki ga je vodil vodja izseljenskega komisarijata v Zagrebu dr. Aranicky. Popoldne je bila na banski upravi konferenca. Ker je bil minister za socijalno politiko in Harf dno zdravje g. Pucelj zadržan, je otvoril zborovanje ban g. dr. Marušič in je izrazil svoje zadoščenje, da se vrši v Ljubljani ta važna konferenca, saj je izseljensko vprašanje prav za našo banovino izredno velikega pomena, ker živi in trpi izven domovine več stotisoč Slovencev. Želi, da bi konferenca rodila čim večjo korist državi iri izseljencem. Dr. Aranicky je opozarjal, da je posebno važno v današnjih časih, ko zapirajo tuje države našim delavcem vhod v svoja podjetja in jih pošiljajo domov, vprašanje povratnikov. Dobre volje ne manjka, pač pa je težav z denarno stranjo tega važnega vprašanja. Nato je r recital poročilo ministra g. Puclja, ki so ga zbo-rovalci z odobravanjem vzeli na znanje. Na predlog patra Zakrajška je bila poslana Njega Veličanstvu kralju pozdravna brzojavka. V razpravi sami, ki je trajala do večera, so vsi govorniki poudarjali, da je naša narodna dolžnost skrbeti za izseljence. Kakor so oni v dobrih časih priskočili domovini z mnogimi milijoni na pomoč, tako mora sedaj domovina po svojih močeh pomagati njim, ki gladujejo in iščejo krova. Tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik je razpravljal v daljšem poročilu o tem, kako bi se rredili odbori za podpiranje povratnikov po posameznih banovinah. Pri tem je opozoril, da bo naša država še za dolgo dobo navezana na izseljevanje, ker je pri nas prirastek ljudi večji kakor možnost njihove zaposlitve. Nikakor ne gre zato pospeševati povratka. Edino je priporočati povratek takim izseljencem, ki se povrnejo s prihranki, da lahko tukaj kupijo posestvo ali pa pričnejo kakšno obrt. Braniti tudi ni vrnitve takim, ki imajo doma posestvo; se bodo vsaj v letih krize preživeli doma s svojim delom. Prav tako se tudi lahko vrnejo v domovino ljudje, ki imajo tukaj sorodnike, pri katerih bodo našli zatočišče. Ostali izseljenci naj se vračajo le, ako jim v tujini res ni več obstanka. Zastopnik naših westfalskih izseljencev, ki je v ozkih stikih tudi z izseljenci v Franciji, Belgiji in Holandiji, g. Pavel Bolha se je iskreno zahvalil vsem, ki so se potrudili pomagati izseljencem v tujini. Izseljensko vprašanje je sedaj prav posebno važno socijalno vprašanje. Vsi činitelji naj se potrudijo, da pride čimprej do sklenitve in do uveljavljenja enakega delavskega dogovora, kakor ga imamo z Nemčijo, tudi s Francijo, Belgijo in Holandijo. Zaradi postopne smotrene preureditve obratov bo namreč izseljensko vprašanje vedno težavnejše. Poudaril je velik pomen duhovnikov in učiteljev med našimi izseljenci in veliko vlogo delavskih podpornih društev, ki so se zlasti v teh hudih časih pokazala za koristne in važne veznike našega življa v tujini. Predlagal je, naj poskrbijo oblastva, da se izvede čimprej povratek starih rentnikov in se jim naj preskrbi, če mogoče, v naši banovini primerno obsežno graščinsko poslopje za bivališče. Zlasti važno bi bilo, izposlovati našim povratnikom posojilo za prevoz pohištva iz tujine, ker ga morajo sicer pod vsako ceno prodati, ko pridejo pa v domovino, nimajo kam glave položiti. G. Bolha je predlagal tudi, da bi se dodelili našim konzulatom v Nemčiji, Franciji, Holandski in Belgiji socijalno-pravni poročevalci. Bivši izseljenski župnik g. Kobal je očrtal potrebe naših izseljencev v Argentini, g. pater Za-krajšek pa je v daljšem govoru poročal o pro-sveti in narodnostnih razmerah naših izseljencev v Zedinjenih državah. Po temeljitem vsestranskem razgovoru o vseh perečih vprašanjih našega izseljenstva je zaključil zborovanje ban g. dr. Marušič z željo, da bi izmenjava misli izseljenske konference rodila kar } največ uspehov, da bi tako pomagali našim bratom v tujini v njihovi telesni in duševni bedi. S tem bomo pokazali, da smo vredni imena pro-svetljenega naroda. Banovinski kulssk f@ odpravljen, a občinski ostane Banska uprava dravske banovine je objavila v «Službenem listu dravske banovine« od 23. t. m. razglas o ljudskem delu (kuluku) za nedržavne ceste. Ta razglas pravi glede banovin-skih cest med drugim naslednje: Proračun dravske banovine ža tekoče proračunsko leto 1932.133. izkazuje med dohodki tudi 25odstotno nadomestno cestno doklado na račun ljudskega dela, odnosno odkupnine za ba-novinske ceste. Ta proračun je zakonito potrjen. Ker je označeni dohodek banovine predviden iz-i rečno kot nadomestek za banovinski kuluk, se i ljudsko delo (odkupnina za to dobo) glede bano- vinskih cest v tekočem proračunskem letu v območju dravske banovine ne bo izvajalo. Javni uslužbenci plačujejo tudi v tej dobi obvezno odkupnino po izjemni določbi zakona o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o samoupravnih cestah od 30. maja leta 1930. Oni zavezanci, ki iz kateregakoli razloga niso odslužili pripadajoče cestne obveznosti za leto 1930./31. na banovin-skih cestah, morajo odslužiti delo banovinskih cest na občinskih cestah, in sicer na račun bano-vinske podpore za gradnjo in vzdrževan ie občinskih cest. Soteščan: Tmjeua pot ljubezni Povest iz starih časov. Vitez jim je odkril načrte: «Vse delo bom .odil sam ter vam sproti dajal ukaze. Najprej bom omamil vratarja. Kadar ga bom uspaval, tedaj vas bom poklical.. » «Ali naj se oborožimo?* ga je prekinil oskrbnik. «Seveda. Vzel si mi besedo z jezika. Morda bomo zadeli na odpor in tedaj se bo treba braniti ...» «Višavci so odšli na Pristavo skoro tri ure od graščine*, je omenil berič, ki je bil tam na opazovanju. «Tedaj nas ne bodo motili*, je vitezu silno ugajalo. «Opravili bomo hitro in brez šuma. Ako ne bomo primorani, ne smemo nikomur storiti ničesar žalega.* Pred viteza je stopil berič in vprašal, kako naj se vedejo, ako bi se pojavile nepričakovane ovire. «Bojazljivec!* so godrnjal; tovariši na nepotrebno vprašanje. Zanašali so se, da se jim ne more nič zgoditi. Vitez jih je poučil: «Ako bomo naleteli na odpor, tedaj izsekajmo pot in bežimo. Kdor bi bil ujet, ta ne sme nikogar izdati.» «Ujeti se ne damo!* so zatrjevali z moško besedo. Beriči so se uftio preoblekli. Zunaj na dvorišču je čakala odprla kočija. Kolesa so bila ovita s cunjami, da se ne bi čulo ropotanje. Hlapec je napregel iskrega konja, kateremu so sneli podkve. Tiho so zasedli prostore in zaprli vrata. «Poženi!* je ukazal vitez vozniku. «2ivela boginja maščevanja!* Voz je zdrčal neslišno v nočno tišino. IV. Lepa poletna noč je hladila ogreto prirodo. Bilo je ob času prve košnje. Po travnikih je dišalo ovelo seno, zloženo v kupe. Nebo je bilo jasiro, a brez lune. Skrivnostno so migljale zvezde. Pred obzidjem višavske graščine so se ustavili tihi koraki. Nekdo je rahlo potrkal na velika železna vrata. «Kdo je?* je vprašal vratar skozi omrežje. «Poštenjak, ki prosi prenočišča*, se je odzval neznanec. «Pa tako pozno!* Vratar je pornišljal, ali bi verjel neznančevim besedam. «Zapoznilo se mi je, ker nisem vajen poti. V temi sem zablodil. Naprej ne morem, ker sem silno utrujen.* «Kaj vas je napotilo semkaj?* Vratar se je hotel prepričati, ali govori tujec resnico. «Prodajam zdravilne praške in zelišča. Povsod me sprejemajo z odprtimi rokami.* Vratarju se je vzbudilo zaupanje. Nič več ni pomišljal in dvomil. Prodajanje zdravilnih zelišč je takrat cvetelo in prodajalci so bili čislani med preprostim ljudstvom. Sloveli so kot pravi dobrotniki bolehnih siromakov. Počasi je odprl vrata in povabil neznanca v svojo sobo. Bila je tik ob vhodu. Na debeli hrastovi mizi je brlela leščerba, ki je krajšala vrar tarju dolge nočne ure. Tujec je sedel in utrujeno vzdihnil. Nato je odvezal usnjeno torbo in polagal na mizo majhne zavitke. Vsak zavojček je bil označen s posebno barvo in z drugačnim znakom. Prijeten vonj se je začel razširjati po sobi. «Ali smem ponuditi kak prašek? Proti trga-« nju, prehlajenju, glavobolu?* Na vse pretege je hvalil svoje izdelke. Vratar je bil že ves zmeden od živahnega pripovedovanja. Slastno je povohal prašek iz zavitka, ki mu ga je tujec razvil pred nosom. Obšli so ga prijetni občutki. Začutil je sladko utrujenost; oči so se mu počasi zapirale, glava mu je klonila na prsi. Omoten od mamljivega vonja je nenadno zadremal. Neznanec je opravil svoje zlobno delo. Brž je pospravil zavitke nazaj v torbo in odšel iz sob©. Zunaj je zaklenil vrata. Stopil je ven pred obzidje in zažvižgal v prste. Proti vhodu so se plazile temne postave. V pritličju graščine je utihnilo šumenje. Osebje je končalo večerno delo in odšlo počivat. Luč je gorela samo še v prvem nadstropju, kjer sta bedeli Milena in njena vzgojiteljica. «nomoviNA» št. is = "Sirad 3 Zavezanci, ki so v zaostanku s plačilom odkupnine za banovinske ceste na račun cestne obveznosti za leti 1930. in 1931., so zavezani odkupnino plačati, ker je označena odkupnina sestavni del dohodkov banovipskega proračuna za leto 1931 ./32. Vendar se davčne uprave pooblaščajo, da opuste prisilno izterjavo označene davščine, ako bi zavezanci zaradi siromaštva ne mogli plačati odkupnine. Ljudsko delo in odkupnina za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest I. in II. reda se izvajata v vseh onih občinah, ki ne morejo označenih del opraviti z dohodki občinskega proračuna ali z najetim posojilom. Državno nadzorno oblastvo je dolžno, da odredi prisilno popravo občinskih cest, kjer je ogrožen, oviran ali onemogočen promet, in sicer z ljudskim delom. Zaradi tega morajo imeti vse občine, ki ne razpolagajo s potrebnimi denarnimi sredstvi za označen namen, stalno v razvidu odobrene sezname zavezancev za ljudsko delo in odkupnino. Politični pregled «Službene Novine» od 20. t. m. so objavile zakon o zaščit! kmetov, ki je s tem stopil v vejavo. Oslabljeni položaj kmetov danes zahteva zaščito za gotovo dobo tako pred prisilno prodajo njihovih posestev kakor tudi pred pretirano visoko obrestno mero za dolgove. Zakon določa tudi ukrepe in postopek za primer, da bi kak denarni zavod zašel v začasne plačilne težave zaradi izrednih odr.ošajev, izzvanih s splošnimi kreditnimi težavami aH zaradi nenavadnega in prekomernega dviganja vlog. Dogajalo se je in se še dogaja po vsem svetu in tudi pri nas, da zaradi vznemirjenja vlagateljev, odnosno naglega dviganja vlog zaide ta ali oni denarni zavod, čeprav je vseskozi na krepkih nogah, v plačilne težave, ker se od njega zahteva nemogoča reč, da od vlagateljev sprejeti in v gospodarstvu vloženi denar takoj spravi skupaj in izplača vlagateljem. Da se v takih primerih zaščitijo v prvi vrsti upniki in vlagatelji pred škodo in izgubo, ki bi mogla nastati, se v zakonu določajo tudi ukrepi, s katerimi se želi vpostaviti ravnotežje omajanih kreditnih odno- šajev in omogočiti mirno poslovanje denarnih zavodov. Take ukrepe narekujejo splošne gospodarske koristi države in so se jih poslužile že mnoge druge države. Povsod so se pokazale prav blagodejne posledice takih ukrepov. V Rimu je bil te dni podpisan dodatni sporazum k naši trgovinski pogodbi z Italijo. Italijanski listi poudarjajo, da se bodo s tem že itak močne trgovinske vezi med obema državama sedaj še okrepile. V nedeljo so se vršile na Pruskem in po drugih nemških deželah deželnozborske volitve, na katerih izid je z največjim zanimanjem čakala vsa Pvropa. Hitlerjevi narodni socialisti, ki so nekaki nemški fašisti, so upali doseči nadpolo-vično večino glasov, vendar pa jim do. polovice še rnnogo manjka. Velik napredek njihovih glasov pa vendar kaže, da pridobivajo v Nemčiji na moči nepomirljivci. Ostale stranke razen centrumašev in socialnih demokratov so precej nazadovale. Dela zmožne večine ni v nobeni nemški deželi. Izid volitev je nemško zmedo le še povečal, zlasti na Pruskem, kjer po sedanjem stanju ni mogoče sestaviti nove vlade Prav tako so bile v nedeljo v Avstriji občinske volitve in v deželne zbore na Nižjem Avstrijskem in v Solnograški. Na Dunaju so obdržali socialni demokrati večino in dobe od 100 mandatov v občinskem svetu 66. Narodni socialisti so napredovali tudi v Avstriji. Pri občinskih volitvah na Koroškem so Slovenci obdržali svoje postojanke. Izvoljenih je bilo na Koroškem skupno 981 socialnih demokratov, 260 krščanskih socialistov, 318 narodnih socialistov, 1391 zastopnikov gospodarske stranke, 219 kmečke zveze, 18 komunistov, 7 pristašev gospodarskega bloka, 1 vele-nemec, 7 heimvvehrovcev in 205 Slovencev. Kmetijski pouk NEKAJ O SOLATI. Pravkar se seje po vseh vrtovih solata. Vrtne solate so poznali že stari narodi, kakor Perzijci, Grki in Rimljani, ki jim ta jed ni bila le osvežu- joča hrana, temveč celo zdravilo za razne obistne bolezni. Vse vrtne solate imajo rade toplo solnčno lego in zmerno vlažna tla. V vsakem primeru potrebuje solata zelo gnojno zemljo. Na slabo gnojeni se razvije le trda in grenka solata. Če gnojimo s hlevskim gnojem, uspevajo solate najbolj drugo leto po gnojenju. Svežega gnoja namreč ne izkoristijo dobro, ker prej zrasejo, preden se je gnoj dovolj razkrojil. Vrt, ki nima dosti črne zemlje, popravimo tako, da ga v jeseni pregnojimo z dozorelim hlevskim gnojem, na pomlad pa z dobrim kompostom. Koristno je tudi polivanje grede z gnojnico pozimi, ko je greda prazna. Solate so zelo hvaležne tudi za umetna gnojila, treba pa je paziti, da zemlje preveč ne gnojimo. Če je bila greda že za prejšnji pridelek 1 pognojena, se da na 100 kvadratnih metrov na j pomlad 1 do 3 kg superfosfata, 1 do 2 kg kalijeve j soli in 15 do 2'5 kg amonijevega sulfata ali 511-jskega solitra. Z razredčeno, gnojnico ali z raz-j redčeno straniščnico se ne priporoča zalivati solate. razen prav od kraja rasti. Korenine solate prodrejo globoko v tla, zato je t neba zemljo globoko obdelati. To se naredi ponavadi v jeseni, prekopana zemlja pa se pusti čez zimo v prahi. Solate zrasejo prav naglo, zato jih tudi sejemo med drugo povrtovino, kakor med paradižnike, kumare, ohrovt, zelje. Ko salata dovolj zrase, jo presadimo v vrste. Za presajanje zberemo samo lepo razvite in krepke rastline, ki imajo že 4 do 5 listov. Vrste naj bodo 20 do 30 cm narazen, posamezne rastline v vrsti pa prav tako. Sadikam ne smemo trgati listja in tudi odščipavati karenin. Od setve do doraslosti potrebujejo različne solate od 9 do 14 tednov. Gospodinje morajo paziti, da sejejo vsake tri tedne novo gredico, tako da imajo za vse poletje dovolj solate. Prav znane zgodnje' vrste so: majska kraljica, kamenoglavka in trdo-glavka; srednozgodnje: zlata postrvna solata in ljubljanska ledenka; za pozno jesen pa: ledo-glavka, nansen in maslenka. Domače solate, začinjene z domačim oljem, naj bi noben dan ne manjkalo na nobeni mizi. Tedenski tržni pregled SVINJE. Na mariborskem svinjskem sejmu dne 22 t. m. so prodajali prasce, 5 do 6 tednov stare po 50 do 70 Din, 7 do 9 tednov po 80 do Večerne ure so jima potekale v prijateljskem pomenkovanju. Menili sta se o Adolfu; njune misli so ga spremljale na poti k bogatemu stricu. Pred njima na mizi je ležalo njegovo poročilo. Hilda ji je v pestrih barvah slikala bodočnost. Z izbranimi besedami je poveličevala vrline njenega zaročenca. Govorila ji je o sreči; blagoslov pokojnega očeta jo bo spremljal v novo življenje. «In vendar se bojim*, je skrbelo mlado zaročenko. «Od nekod se mi vsiljujejo slutnje ... Čedalje bolj sem nemirna... Kar strah me je, kadar sem sama ...* «Dušica, to je zaradi tega, ker vediro premišljaš ... Doslej si živela kakor ptička, toda po očetu si prevzela odgovornost. Pa ne bo zopet dolgo, ko jo boš odložila. Adolf ti bo nadomestil skrbnega četa. Z njim bo dobilo Višavje modrega gospodarja.* «Oh!> je vzdihnila mladenka. «Kdo ve, kaj mi je še namenila usoda.* Hilda jo je svarila: «Milena, ne bodi bojazljiva. Adolfa ne more nihče sovražiti.* «Vem, da ne bo dal nikomur povoda*, je povesila glavo. ji je velel, ko je prebral vrstico. «Zato se prostovoljno odrečem vsemu, slavi iu bogastvu.. .* «Pomagajte!* je viknila mladenka. Pero ji je padlo iz roke. «NasiIje!* je dostavila Hilda. cKdo vam je to dovolil?* «Predrznostb je izrekla z gnusom. «Tega ne morem zapisati.} «Pišib je zagrmel in iztegnil desnico proti Uiecu. Mladenka se je zbala in izvršila povelje. Potem sta nadaljevala: «Graščino z zemljiščem in z vsem premoženjem zapuščam Hildi, svoji vzgojiteljici v dosmrtno lastnino. Nihče nima pravice do njenega imetja.» '«Nesramuostb se je studilo Hildi tako početje. Ni se mogla premagovati. :«Molčib se je zadri nasilnik. «Tudi ti boš prišla na vrsto .. .> Milen? pa je dejal mehkeje: «Midva sva opravila. «Daj, naj prečitam.} Prebral je pozorno od konca do kraja. Nato Je položil papir pred njo na mizo. cPodpišib ji je ukazal. «S polnim imenom b KNe morem», se je plaho uprla. ;«Morašb je zahteval. «.Zaman je vsak izgovor.} *:Laži ne morem podpisati...» ;«Izberi smrt ali življenjeb jsRajši smrt kakor sužnost..,} »Najprej muke, potem boš umrla .. >. Po igri kovo. Bila je v ceiiski bolnišnici le 26 ur in je po odbrane. |se je razvil prijeten družabni večer tečajnikov, hudi operaciji za vedno zaspala. Pokojnico so MALA NEDELJA. Ljudska knjižnica, ki jo je, m tecajmc. pripeljali na njen rojstni dom, odkoder so jo za- prevzela sokolska četa, posluje tudi za naprej j SEVNICA OB SAVI. V nedeljo 24. t. m. po nesli na domače pokopališče. Ob grobu pokoj-kot vsakomur dostopna javna knjižnica. Knjige prvi maši se je vršil na dvorišču osnovne šole 1 niče se je stari oče g. Straža iz Št. Jurija ob se izposojujejo proti majhni odškodnini. Poslu-! dobro obiskan shod, na katerem je govoril naš južni železnici poslovil od svoje snahe in se za-žujte se lepih knjig in pristopajte! Vsi oddelki sreski poslanec g. Urek. Okoli 200 kmetskih:hvalil pevcem in spremljevalcem, ki jih je bilo sokolske čete se prav pridno pripravljajo na mož je z zanimanjem sledilo besedam g. po-1 obilno število. Pokojna Terezija je zapustila svo-svojo prvo akademijo, združeno z materinsko | slanca. Po končanem poročilu sta govorila še jemu žalujočemu možu tri otročiče. Blagi pokoj-proslavo, ki bo na binkoštno nedeljo 15. maja. g. dr. Drnovšek iz Brežic in g. Beltram nici bodi lahka domača gruda! Možu in sorod-Ze sedaj vabljeni vsi od blizu in od daleč! —! iz Sevnice. Zatem je sledil ustanovni občni zborjnikom izrekamo iskreno sožalje! Komaj je nastopila pomlad, so se spet začeli krajevnega društva JRKD. V novo stranko se je I yjD NAD VALDEKOM Visoko v hibih širiti požari v okolici. Nedavno je pogorela do-1 vpisalo 135 članov Izvoljen je bil naslednji od- ki i0Čij0 Mislinjsko od Šaleške doline, leži naša macija posestnika Sevra v Rakovcih. V Loga- bor: Sopar Emenk (Zigarsk, vrh), Beltram Franc raztresena občina. še pred dnevi je pokriva]a rove,h pa so postala zr ve ognja kar tri gospo-; (Brezovo) Derstvensek Janez (Zurkov dol), Tru- bela odeja naše hribe jn s strahom smo leda„ darstva Baje so zazgal, otroci. V Moravč,h je pej Franc m Hochkraut Franc (Šmarje), Lipovšek mrtvaški t ki nam je zakriyal o51jčje matere pogorel dom mizarskemu mojstru^Furlanu. Ker Franc (Led,na), Stegensek Martin (Meten vrh); j zemUe. Toda prisijalo je toplo solnce in po solnč-so se ze poz,m, nasl, letak, z grožnjo, da mora Valant hrane Cimperšek Karel, Jakil Niko in nih rebrih so pognali prvi znanilci pom]ad} beli polovico Moravcev pogoret,, je upravičen sum Kreutz Rudolf (Sevnica). - Sokol v Sevnici pri-1^^ in rumene trobentice. - V nedeljo 17. da je b,l ogenj podtaknjen od zlobne roke. j redi v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 15,.-na-! t. m. smo pohiteli v Št. Vid v šolo, kamor nas je CBREŽ PRI SREDIŠČU. Enkrat se tudi ™dno igro v 3 dejanjih «Na Poljani«. Na praznik; klicalo vabilo Izobraževalnega društva, ki je nanaša vas sme oglasiti. Naš župan g. Martin Ra- f maja ob 15- uri se pon°v.i mladinska igra v; povedovalo igro «Krivoprisežnik» in nastop do-kuša je mež dela, nepristranosti in požrtvoval-, sest>» slikah «Dve Marički«. Vstopnina zelo mačega pevskega zbora. Vse vloge so bile po-nosti. Vsi občani razen redkih izjem smo z njim n'zka- Pridite pogledat! Obe igri bosta v Sokol- dane vestno. Zbor, sestavljen iz samih kmečkih zadovoljni. Novembrskih volitev smo se udele-,skem domu- fantov in deklet, mož in žena, je zapel prav lepo. žili polnoštevilno in 4. t. m. smo na ustanovnem SLATINA RADENCI. (S m r t n a k o s a.) Za- Mnogo požrtvovalnosti je bilo vloženo v to pri-občnem zboru Jugoslovenske radikalne kmečke lostno so zapeli zvonovi naše župne cerkve pri' reditev, saj so sodelovali vaščani, ki so morali demokracije v Središču ob Dravi po številu čla- Kapeli 21. t. m. in naznanili vest, da je za večno skoro uro daleč k vajam, katere je z vso vnemo nov celo nadkrilili same Središčane. Dasi bi naša zatisnil oči šele 30!etni Ivan Klobasa iz Kobil-' in ljubeznijo do ljudstva in prosvetnega dela občina mogla imeti lastno organizacijo vse- ščaka, katerega pogreb se je vršil 23. t. m. Blag vodil naš šolski upravitelj g. Dragotin Zupančič, državne stranke, se je vendar, v svesti si, da je mu spomin! I Lepa prireditev je pokazala, da tudi naši ljudje v skupnosti moč, pridružila središki. Pri volitv, j SLOVENJGRADEC. Te dni zvečer se je vršil hrepene po prosveti. Le tako naprej! novega krajevnega odbora je naš župan pred-' v gostilniških prostorih Sokolskega doma usta- j TRBOVLJE. V soboto zvečer je bil v Fortejevi lagal, da se nam je dalo toliko odbornikov, koli- novni občni zbor krajevne organizacije JRKD.! dvorani ustanovni občni zbor krajevne organi-kor nam jih gre po številu. — Tudi naši gasilci Ob obilni udeležbi občinstva iz vseh slojev je' zacije JRKD. Zbralo se je skoraj 600 oseb. Občni vneto delujejo. Novi odbor gasilnega društva je otvoril zborovanje predsednik sreske organiza-! zbor je vodil učitelj g. Rudolf Pleskovič, ki je v bil izvoljen prav istega dne. to je 4. t. m. Snuje cije JRKD ravnatelj g. Ferdo Šentjurc in obraz- J svojih izvajanjih podčrtal potrebo složnega so-se mlada četa gasilk v krojih. Spravlja se skupaj ložil vse vzroke, ki so dovedli do potrebe nove 1 delovanja vseh stanov za izboljšanje razmer, v tudi moŠKi zbor. j stranke. Poudarjal je važnost te nove državne' katerih živimo danes. Treba je ločiti strokovne ORLA VAS PRI BRASLOVČAH. Dne 4. t. m.' politične organizacije, ki naj združi pod svoje organizacije od političnih. Politične organizacije se je zaključil II. tečaj tukajšnje kmetijske na-: okrilje vse one, ki žele sodelovati na gradbi naše združujejo v sebi vse stanove, strokovne samo daljevalne šole z javnimi izpiti in z razstavo v Jugoslavije. Nato je prečital pravila. Članarina1 pripadnike posameznih stanov. Strankarske raz-csnovni šoli. Prisotni so bili razen 52 tečajnikov se je določila na 6 Din letno. V odbor so bili so-1 mere pred 6. januarjem so mnogo zakrivile, da Ivan Albreht: Mora XIV. Po dolgem oklevanju se je Konrad Parapat v soboto odločil za inženjerjev nasvet in je zvečer tudi povedal Veselemu, kaj namerava. «Čim prej načnete kislo jabolko, tem bolje za vas*, je menil inženjer. «Morda si dekle še pomaga. Veste, Konrad, gorjanke so včasih pro-kleto pretkane, s. «Saj res»,'se je opogumil Parapat in je že mislil na Cincljo. Baba je videti s hudičevo mastjo namazana. Ta bi lahko pomagala, če bi le hotela ... Po večerji sta z Veselim kvartala. Prisedel je tudi oče župan in poštar je prišel, pa so marsikatero uganili. Proti deseti se je potlej Konrad odpravil. «Ce se ne boste predolgo motili, vas počakamo*, se je smehljal inženjer, a Konrad je obetal: «Do ene sem gotovo spet tu.* Vesely je tlesknil z jezikom: «Naj bo, ker bo jutri nedelja! Samo ne zategnite ure!* Potlej je še stopil za njim: «Kako pravite, da je ime trnulčici, ki ji mislite nocoj dati slovo?» '-Jerebov a Meta je to, tista sloka plavolaska», ga je začudeno pogledal Parapat. «A pepelka, ki ji v srcu ohranite dom?» «Naj bo za sedaj še tajnost*, se je nasmehnil Konrad in odšel. «Ivam pa gre?* je zamikalo očeta Cajnarja, ko se je vrnil inženjer v sobo. «Za vami*, se je nasmehnil. «V zakonski jarem leze.* Ker možak ni hotel verjeti, je Vesely podražil: «Kaj stavimo? Liter vina?* «Štefan, če hočete, ali pa dva*, se je v smeliu gladil Cajnar po temenu. «Dva Štefana! Velja!* mu je segol inženjer v roko. «Ko se vrne, bo povedal sam. Kar pripravite se na izgubo!* Medtem ko je Cajnar zaman ugibal, katera bi utegnila biti pisačeva izvoljenka, je Konrad Parapat po najbolj skritih lazih hitet pod Lom. «To moram!* se je nervozno priganjal in prišel kakor nemirna senca na Jerebov vrt. Šele tam se je domislil, da se ga dekle bržčas nič ne nadeja in da bo hudo priti v bajto. Previdno je lazil okrog in po prstih pristopical do šupe, toda lina je bila zadelana. Hotel se je že vrniti, ko zapazi za klonico lestvo, io sname in prisloni pod Metino okno. Rahlo trka in kliče in se mu že zdi, da se je v izbi nekaj zganilo, kar se lestva prevali in Konrad v loku odleti na tnalo. Komaj se pobere in ne utegne niti poiskati klobuka, že nekdo trdo mlati po njem. «Na, hudič ponočnjaški*, spozna Jerebov glas in beži, kar ga noge neso, a bajtar za njim. Okrog Parapata se iskri in kreše, tako ga stari obdeluje in ne neha prej, dokler se bežeči ne spotakne in ne obleži. «Se boš zlodej vedel potikati okrog naše hiše*, ga se obrca in se vrne domov, ne da bi pogledal, koga je strojil. Medtem sta bili žena in hči prihiteli iz bajte. «Kaj jih izvabljaš, da se klatijo tod!* se jezi mati, a hči: «Koga vabim? Še pogledam ne nobenega.*' «Pokrivalo je izgubil*, se pripogne mati in radovedna pomoli klobuk hčeri, ki se zgrozi: «Jejzasta, mati, ženirjev je.* Tedaj prirobanti z vrta Jereb: «Temu ne bo več dišalo k nam!* Ko hoče še zabičati hčeri, naj se za ves svet ne oglasi nikomur, ko vendar ve, da misli nanjo gospod Parapat, zajavka žena: «Saj je bil on! Njegov klobuk sva našli na tnalu.* nebo v Podvincih pri Ptuju. Gorelo je pri \ ' »posestniku Francu Cucku na koncu vasi. Ogenj je nastal v listnjaku in se je kaj hitro razširil na vse gospodarsko in stanovanjsko poslopje, ki sta bili pod eno Streho. Na kraj nesreče so takoj prihiteli domači gasilci in za njimi še gasilci i,z Dornave in Spuli-lje. Ker je stala .zgradba tik pod gozdom, je bila tudi nevarnost, da nastane gozdni požar. Zgorelo pa je nekaj premičnin in gotovine za 12.000 Din. Cuček trpi nekaj nad 100.0C0 Din škode, ki je le delno krita z zavarovalnino. Ogenj je gotovo zanetila zlobna roka. Dobre pol ure pred požarom je namreč prišel k Cučkovim neki moški prosit za prenočišče, ki pa mu ga je Cuček odklonil. Kmalu po odhodu neznanega moškega je začelo goreti v listnjaku. Orožniki marljivo poizvedujejo za neznanim moškim. * Hude posledice otroške neprevidvosti. Josip .Vičič, strojnik pri Samsovem podjetju v Litiji, se je popoldne peljal z motornim kolesom za (Savo. Ko se je okrog 14. približal predilniškim hišam, je priletel na cesto petletni Groznikov Francelj, sinček predtlničarja, in hotel vtakniti palico v kolo motocikla. Vozač se je sicer izognil, toda fantek je svojo nepremišljenost že izvršil. Sunek ga je vrgel po tleh in je fantek dobil precej hude poškodbe po glavi. Prenesli so ga k zdravniku dr. Ukmarju, ki je nasvetoval, da so malega ponesrečenca zvečer prepeljali v ljubljansko bolnico. * Požar v Mateni. V noči od ponedeljka na torek se je vnelo gospodarsko poslopje Janeza Stražišarja v Mateni pri Igu. Ljudje so bili že ,vsi pri počitku. Vzdramil jih je šele plat zvona vaške cerkve. Ko so dospeli na kraj nesreče, so ognjeni jeziki že objeli poslopje. Nesreči se je pridružila še nezgoda domačega gasilnega društva, da ni bilo brizgalne doma, ker se je nahajala v popravilu. Gasilnemu društvu iz Bresta gre zahvala, da se ogenj ni iazširil na sosedno poslopje, katerega so se že prijeli plameni ob času, ko je to društvo dospelo na pomoč. * Oven Je okradel Osla. Kmetski fant Rudolf Osel iz Kosiš pri Podnartu je postal žrtev slabe druščine. Dvignil je v Mestni hranilnici v Kranju j večji znesek, potem pa se je prijeljal v družbi Gabrijela Ovna in Franceta Kačnika, ki ima priimek Leopard, v Ljubljano, kjer so zavili v neko gostilno v Kolodvorski ulici. Po izdatnem pitju je nato legel Osel v gostilni na posteljo, kjer pa sta! ga poiskala Oven in Leopard in mu ukradla vso gotovino, nekaj nad 1000 Din. Oven in Leopard sta bila aretirana in sta tatvino priznala. j * Maščevanje zaljubljene vdove. V Kušta-novcu v Prekmurju je posestnici Frančiški Fuj-1 sovi kmalu po poroki umrl mož. Brhka vdova je hitro prebolela izgubo in se zagledala v soseda Ludovika, ki je bil tudi vdovec. Vdova je že ra- j 'čunala s tem, da se bosta vzela, in zato je nekega Večera povabila soseda na dom, da spregovorita končno besedo. Sosed Ludovik pa je ostal hla-j 'den. Ko je pa Frančiška izvedela, da je Ludoviki Obljubil zakon dekli Ančki, ki je služila pri njem In mu gospodinjila po ženini smrti, jo je tako pogrelo, da je sklenila hudo maščevanje. Ko sta Ludovik in Ančka'odšla na oklic v Mursko Soboto, je nastal na Ludovikovem posestvu požar,' ki je upepelil lepo domačijo. Požiga je bila takoj osumljena vdova Frančiška, ki se je te dni zago-j varjala pred malim senatom mariborskega okrož-' nega sodišča. Frančiška je dosledno vse tajila,' toda priče so izpovedale drugače in jo zelo obre-j menile. Obsojena je bila na dve leti hude ječe in na povračilo škode 19.000 dinarjev. * Očeta je ubil. V Blatni Brezovici je Jera-, Jeva domačija slovela do zadnjega daleč naokrog kot trdna in 731etni France Jeraj je bil spoštovan poštenjak in varčen mož. Pred leti, ko je na do-! mačiji gospodaril še oče France, je vladal v dru-' žini božji mir. Sin France pa je bil trmoglavec,' ni mu dišalo delo na polju. Pobral jo je v Ameriko še pred vojno. Po vojni se je vrnil domov., Očeta je toliko časa nagovarjal, da mu je lepo 1 pa pognal kolo, je omahnil in se zgrudil na tla, uspevajočo kmetijo izročil, a sam si je s svojo' kjer je kmalu izkrvavel. Dimčeva in Mušič so ženo izgovoril običajen prevžitek. Stara sta sej naglo pobegnili, Dragarjev tovariš Lenček je pa --«'=1— t-:*------'=>----'-------- < *■-—■>- ! hi{ei po zdravnika. Kmalu je prispel zdravnik dr. Hočevar iz Domžal, ki pa ni mogel-več pomagati nesrečnemu fantu. O uboju so bili obveščeni orožniki v Domžalah. Orožniška patrulja pod vodstvom narednika g. Skoka je takoj odšla zasledovat ubijalca. Vsi trije so se klatili po bližnji okolici in so jih okrog 23. ure že prijeli. Po zaslišanju so orožniki Miho Dimca in Mušiča jz- iz velike hiše preselila v skromno hišico. Živela sta sama zase. Sin se je oženil in začel tudi zapravljati. 5. marca popoldne je oče cepil drva, nato pa se odpravil v svojo hišico. Tja je pridrvel France in kmalu je nastal med obema prepir zaradi neke žage. Mati je pobegnila pred besnim sinom, ki je začel očeta pretepati. Udaril ga je močno po glavi, da se mu je kri kar v curkih polila po obrazu. Sin je nato zbežal, oče pa se je, pustili, Ignac Dime pa je bil preveden v zapore zatekel po pomoč k sosedovim, kjer so mu rano: okrožnega sodišča na Brdu. Pokojni Dragar je bil izprali, nato pa je šel k vrhniškemu zdravniku j miren fant in čvrsta opera svojim roditeljem. Si-dr. Šabcu, ki je rano pregledal in zadevo prijavil rovi ubijalec Ignac Dime je znan razgrajač. orožnikom. Oče je kmalu po tem dogodku začel tožiti, da ga glava silno boli. Prosil je soseda, naj ga spremi na polje, da se bosta nekoliko razvedrila. Nedavno pa je stari mož legel v posteljo in pretrpeti je moral silne bolečine. Več dni je ležal v popolni nezavesti. Kmalu nato pa je umrl. Orožniki so mladega gospodarja aretirali. * Žareče železo mu je prežgalo nogo. V va-Ijarni jeklarne na Ravneh se je pripetila delavcu g. Vidrihu v soboto okrog 23. ure ponoči huda nesreča, ki bo delavca najbrže onesposobila za * Umor v Grušovi. V Grušovi sta živela posestnik Matija Tivadar in njegova žena Marija v velikem sovraštvu, odkar je lani prodala žena svojo polovico posestva nekemu Francu Klobasi. Zato so bili hudi prepiri pri Tivadarjevih na dnevnem redu. Tudi sta se vedno tožarila in je imelo mariborsko sodišče precej opravka z njima. Vsa okolica je vedela, v kakih sporih živita Tivadarjeva in so sosedje slutili, da to ne bo rodilo dobrega konca. V ponedeljek rano zjutraj j so našli v Grušovi, približno 600 m od Tivadar- V °^mnih Pe6eh -rasbeljujejo jevih ob pešpoti Tivadarja mrtvega. Globoke" kose jekla, katerega potem valjajo v dolge palice r5)np „,„„, eft ^ .___* raznih oblik. Svetlordeče kače bliskovito švigajo med valjarji. Ena takih železnih palic v soboto ni bila dovolj enakomerno razžarjena in je švig- smrti. Nekaj metrov stran od njega so našli okrvavljen klobuk. Nesrečni Tivadar je ležal z obrazom obrnjen proti zemlji. Vest o njegovi grozni ^llTf te^a V-kriVi Smer!' fiUb terT df se smrti se je naglo raznesla po soseščini in vzbu-je delavec, videvsi nevarnost, takoj umaknil na di!a veliko vznemirienje. Bilo pa je takoj tudi stran, ga je palica vendar zadela v levo nogo, jasno, da je zavihtela kol nad Tivadarjevo glavo mu prežgala meso in poškodovala tudi kost Ne- zločiliska Jroka po naročil7njegove Orož-varno ranjen, Vidnh je bil ponoči nemudoma njki od Sv. Marjete so v te/ ^ uvedli iskavo in še tisto dopoldne aretirali štiri moške, delavce Antona Bavdo, Janeza Lajha. Antona ranjeni vidrin je bil ponoči prepeljan v bolnico. * Zločinski požigalec prijet. Na Polskavi pri Slovenski Bistrici, je bilo od letošnjega novega Kaloha in Franca Majheni^a^ Aretiranci so pri-leta 26 požarov. Vse je slutilo, da je tukaj vmes znali, da so v nedeljo zvečer napadli Tivadarja, zločinska roka, toda šele sedaj se je posrečilo j ko je ležal pijan ob pešpoti, in ga pobili s koli do orožnikom zalotiti nekega Trgleza, hlapca pri' smrti. Vse štiri ubijalce in pokojnikovo ženo so Lesjaku, baš ko je hotel podtakniti ogenj pri orožniki spravili v mariborske sodne zapore, skednju svojega gospodarja. Priznal je 23 po-1 * Izsleden viomi|ec pred kratkjm , žigov. Zločinca je hotela napasti razjarjena mno- žrtev nGzmnih zločincev posestnik Bergant iz žica. Le s težavo so ga orožniki spravili proč Podrebra. Vlomilci so odnesli iz njegove shrambe 111 zaP°l- | večjo zalogo -suhega mesa in nad 30 kg svinjske * Požig. Te dni zvečer je nastal ogenj v zi- masti s kanto vred. Že drugi dan po vlomu je danici posestnika Starihe iz Brstovca. Domači in postal Bergant pozoren na nekega možaka, ka-najeti delavci so bili po večini še pokoncu, zato terega je prebivalstvo že dalje časa sumničilo so ogenj še pravočasno opazili in rešili vino. Po- nepoštenih dejanj. Posestnik Bergant je svoj sum sestnik pa ima na poslopju občutno škodo, ker ni razložil tudi orožnikom, ki so možaka poiskali bil zavarovan. Ogenj je bil očividno podtaknjen, ter ga z raznimi vprašanji spravili v toliko za- * Smrtna žrtev noža. V Ihanu pri Domžalah je drego, da je priznal svojo udeležbo pri tatvini, bil dne 24. t. m. zvečer izvršen zavraten zločin. | Izdal je tudi svojega svaka in še povedal, da je Miren in priden kmečki fant, ki se je vračal proti! ukradeno blago skrito v gozdu, kjer so ga orož-večeru s prijateljem domov, je postal na cesti1 niki res tudi našli. Razkrinkani tat je moral meso žrtev podivjanega siroveža. V gostilni Frančiške in mast takoj znositi v Bergantovo hišo. Urbanijeve v Ihanu so omenjenega dne popoldne med drugimi popivali 231etni Ignac Dime, njegov * V silobranu je ubila napadalca. Pri Sv, Je-derti, občina Gotovlje pri Žalcu v Savinjski do- brat Miha in njun svak Jakob Mušič, vsi trije iz: lini, se je odigrala žaloigra, pri kateri je izgubil Depale vasi. Z njimi je bil v družbi čevljar Moč- življenje tamkajšnji posestnik Ivan Turnšek, po nik, s katerim se je začel Ignac Dime prepirati. Močnik se je namreč brez Dimčeve vednosti izposodil kolo in mu ga nekoliko pokvaril. Ker je Dime neprestano drezal v Močnika, je naposled iz prepira nastal pretep, med katerim jo je Dime skupil. To ga je malo izpametovalo, toda jezo je še vedno kuhal. Okrog 18. sta se Dimčeva z Mušičem vračala domov. Brata sta sedela na enem kolesu, Mušič pa na svojem. Na cesti pred Breznikovo hišo v Ihanu so srečali Antona Dra-garja in Andreja Lenčka iz Preloga. Dragar je peljal svoje kolo, Lenček ga je pa spremljal. Dragar je fante pozdravil: «Dober dan!» Ignac Dime je odgovoril: cBog daj!» Takoj nato je pa za-mrmral: «Marš!» To je bil menda znak za napad, kajti v naslednjem trenotku sta brata ustavila kolo, skočila z njega in Ignac je z odprtim nožem v roki planil na ničesar hudega slutečega Dra-garja. Še preden se je ta zavedel, za kaj gre, ga je Dime že dvakrat sunil z rrožem in ga zadel enkrat v podlaket, drugič pa v ramo ter mu pre-rezal žilo odvodnico. Dragar je vzkliknil: «Aha, te že poznam, takoj te prijavim orožnikom!» Sedel je na kolo in se hotel odpeljati, jedva je domače Špilar. V nekem sporu preteklega leta sta pričala v prid Turnškovemu nasprotniku pred sodiščem čevljar Štefan Vitrih in njegova žena Antonija, stanujoča pri Sv. Jederti. Od tedaj je nastalo med Vitrihom in Turnškcm smrtno sovraštvo, ki se je vedno bolj stopnjevalo s pogostimi surovimi nastopi Turrrška v Vitrihovem stanovanju. Tako je prišel tudi letos 4. marca Turnšek vinjen k Vitrihovima in ju napadel. Pri tem je obdelal precej slabotno Vitrihovo ženo tako hudo, da je obležala in se je morala dalje Časa zdraviti v postelji. Za to dejanje je bil Turnšek obsojen na 6 tednov zapora, ki bi ga bil moral nastopiti ta torek. Turnšek je zaradi tega kuhal hudo jezo na zakonca Vitriha in je tuhtal, kako bi se maščeval. Pretekli petek zjutraj je spet prišel k obema zakoncema in ju dejansko napadel. Iz strahu pred njim sta se Vitrihova vse naslednje dni zapirala v svoji hišici in se nista upala na prosto. V ponedeljek ob četrt na 19. uro pa je prišel Turnšek spet vinjen k Vitrihovima in se brez vsega nadaljnjega dejansko lotil slabotnega in gluhega Štefana Vitriha. Premetaval ga je nekaj časa po Izbi in mu pri tem raztrgal rokav suknjiča. Vi-triliova žena Antonija je v bojazni za svojega moža pograbila pest popra in ga vrgla Turnšku y oči. To je Turnška še bolj podivjalo, ker je trpel hude bolečine v očeh in mu je bil onemogočen vid. Planil je na slepo proti Vitrihovi, ki pa je urno zgrabila v kotu stoječo veliko sekiro in udarila s topim delom Turnška dvakrat po levem in desnem sencu, da se je na mestu zgrudil. Ko pa je skušal po kratkem času spet vstati, ga je Vitrihova še večkrat močno udarila s sekiro po glavi, z dvema udarcema pa ga je pomagal potolči tudi njen mož. Ko se Turnšek ni več ganil, sta oba zakonca odšla na cesto in nekaterim sosedom povedala, kaj sta storila. Sosedje so odhiteli v hišico in prenesli nezavestnega Turnška na Vitrihovo posteljo, obenem pa so poklicali orožnike in banovinskega zdravnika g. dr. Ločniškarja iz Žalca .Ta je ranjenca obvezal in mu nudil svo potrebno pomoč, toda zaman. Turnšek je v torek ob 4. uri zjutraj podlegel smrtnim poškodbam. * Usodni streli obupanega obrtnika. V torek je iz neznanega vzroka streljal ljubljanski sedlar Alojzij Breceljnik na go. Rozo Delacordovo, lastnico tvrdke Kohler, in jo precej hudo ranil, nato pa je sebi pognal tri krogle v prsi. Tvrdka Kohler je prav znano ljubljansko podjetje. Odkar je stari g. Kohler opustil vodstvo trgovine, je prevzela trgovino njegova hčerka ga. Roza, poročena z bivšim ravnateljem Trgovskega podpornega društva «Merkur», g. Delacordo. V Kohlerjevi obrt-niji je bil okrog 20 let uslužben kot sedlarski pomočnik in delovodja Alojz Breceljnik, oženjen in oče enega otroka. Leta 1927. je Breceljnik stopil iz podjetja in se osamosvojil. Otvoril je lastno sedlarsko delavnico na dvorišču gostilne «Pri !evu» na Gosposvetski cesti. Sprva mu je podjetje prav dobro uspevalo, zadnje čase pa je zašel mož v plačilne težkoče. Zadnjo dobo je gojil Breceljnik nasproti ge. Rozi Delacordovi mržnjo, katere vzroki niso znani. V njem se je zbudila želja po osveti in v torek popoldne je izvršil svoj; naklep. Okrog 18. se je pripeljal na kolesu pred Kohlerjevo trgovino, stopil v lokal, v katerem sta bila poleg gospe neka uslužbenka in vajenec. Po kratkem prerekanju z gospo je potegnil polno' nabasani browning in oddal na gospo tri strele. Zadel jo je v levo ramo, v trebuh in mezinec leve roke. Breceljnik je nato hitro zapustil trgovino, sedel na kolo in se odpeljal v svojo delavnico na Gosposvetski cesti, kjer je pomeril samokres nase in si pognal tri strele blizu srca * Ljudje, ki so bolni na žolčnih in ledvičnih In kamenih v mehurju in oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne «Franc Jožefove vode». Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je «Franc Jo-žefova» grer.čica zanesljivo tako skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. «Franc Jo-žefovo® grenčico prodajajo vse lekarne, droge-rije in specerijske trgovine. IZ POPOTNIKOVE TORBE PISMO IZ SLOVENSKIH GORIC. J a r e n i n a, aprila. Pomlad se je zakesnila. Lani ob tem času je bilo že vse v cvetju, letos pa še ni o cvetju niti sluha. Le vijolice, zvončki in travniške zlatice cveto. Živinorejci kar stikajo za krmo, ker so jim zaloge pošle. Preteklo soboto je pisec teh vrst videl že koso švigniti v prvo tratno zelenje. Ljudje si pomagajo, kakor si pač znajo. No, v kratkem bo itak vsa priroda v najrazkošnejšem zelenju. Res hudo se človeku stori, ko vidi ob prihodu pomladi odhajati mladost. Tako smo pred dnevi spremili v zadnji dom 191etno mladenko Trunti-Čevo iz Poličke vasi. Marljivo dekle je hodilo v Maribor na delo, da si prisluži skromni pribolj- šek v hudi gospodarski križi, pa, se je prehladilo in umrlo. Poročil se je te dni zgleden in marljiv mladenič g. Ivan Kostanjevec, kmet v Gačniku, z vrlo mladenko gdč. Anico Purgarjevo iz Vukov-skega. Ženin je blagajnik Sokola v Jarenini. Mladi dvojici želimo srečno zakonsko pot! Pri Sv. Jakobu pri Jarenini je imel temkajšnji Sokol 17. t. m. lepo uspelo prireditev, katero se je udeležil tudi Sokol Maribor I. pod vodstvom brata Kende s tamburaškim zborom, nadalje jareninski Sokol, narodni poslanec g. dr. Pivko, starosta Sokola od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah br. dr. Gorišek in razni drugi gostje. Lep nastop članstva in ljubko izvajanje telovadnih vaj šolske mladine ob zvokih društvene godbe je občinstvo sprejelo z vidnim veseljem. Vse priznanje društvenemu odboru, posebnff pa še načelniku bratu Cinerju Francu in sestram učiteljicam Čončevi Jožici, Koserjevi Anici in Kramer-jevi Lenkici za njihov požrtvovalni trud. PREIZKUŠNJA NJIVSKE IN TRAVNIŠKE ZEMLJE V KRANJSKEM SREZU. Kranj', aprila. V ponedeljek 2. maja ob 10. dopoldne se bo vršilo v dvorani hotela «Jelena» v Kranju posebno predavanje o izsledkih 18 preizkušenj različnih vrst njivske in travniške zemlje v kranjskem srezu. Jeseni leta 1931. je bila v ta namen odvzeta zemlja iz 18 različnih okolišev ter bila odposlana v znano kmetijsko preizkuševalno postajo Berlin-Lichterfelde, kjer je bila preizkušena glede redilnih snovi in kislosti po najnovejših znanstvenih načinih. Izsledki iz teh preizkušenj podajo točne smernice za smotreno, dobičkanosno in štedljivo gnojenje. Zato so izsledki preizkušenj velike praktične važnosti ne samo za prizadete kmete, temveč tudi za druge posestnike dotičnih okolišev z enako zemljo in kolobarjem. Predavatelj, kmetijski poročevalec Josip Sustič, ki je to delo započel, bo pojasnil pomen raznih preizkušenj zemlje in njihovo praktično vrednost v kmetijstvu. Obrazložil bo na temelju izsledkov edino pravilni in štedljivi način gnojenja vseh vrst kmetijskih rastlin s pomočjo posebnih, znanstveno in praktično preizkušenih razpredelnic, prikrojenih za razmere v dravski banovini. Predavanje bo velevažno! Podružnice Kmetijske družbe in druge organizacije naj nemudno obvestijo o tem svoje člane in naj pošljejo k predavanju vsaj po enega odposlanca. Ti odposlanci bodo potem lahko dajali navodila tudi drugim. RAZSTAVA SADJEVCA V LAŠKEM. Laško, aprila. Cenjenim čitateljem je še gotovo v spominu sadni ogled, ki se je vršil preteklo jesen na šoli v Laškem. Tukajšnji sadjarji so takrat pokazali, koliko lepega in žlahtnega sadja se nahaja pri nas in da naše sadjarstvo leto za letom napreduje. Uspeh sadne razstave je bil popoln. Sadjarji so z lahkoto prodali vse namizno sadje še po dokaj ugodni ceni. Razen tega je ostalo še mnogo sadja za domačo potrebo, iz finih moštnih sort pa so napravili precejšnje množine sadjevca. Da pokažemo napredek sadjarstva še v drugi obliki, so podružnice Kmetijske družbe in Sadjarskega in vrtnarskega društva iz Laškega, od Sv. Krištofa, od Sv. Jederti in iz Šmarjeta pri Rimskih Toplicah, pod katerih področje spadata tudi občini Marijagradec in Sv. Lenart, sklenile prirediti pod vodstvom meddruštvenega odbora skupno razstavo sadjevca. Namen razstave naj bi bil ta, da naši sadjarji pokažejo, kako izvrstno kapljico pridelujejo iz domačega sadja in da se način pridelovanja prvovrstnega sadjevca še povzdigne. Drugi namen razstave bi bil, da se zasebnikom, trgovcem in zlasti gostilničarjem nudi prilika nakupa sadjevca prvovrstne kakovosti iz rok pridelovalcev samih. Saj je znano, da so zlasti gostilničarji dostikrat v zadregi, ker na najdejo za svoj obrat primerne, okusne in pristne sadne pijače. Razstavni odbor opozarja na svojo sicer neobičajno, a vendar za naše kraje zelo primerno prireditev, ki bo 8. maja letos. SLOVO PRILJUBLJENEGA ŽUPNIKA. Sv. Lenart-Osluševci, aprila. S solzami v očeh in ob ihtenju župljanov se je preteklo nedeljo v cerkvi poslovil od nas dosedanji župnik g. Peter Zadravec, ki po 30letnem tukajšnjem službovanju odhaja v pokoj. Ob pri-trkovanju zvonov se je odpeljal v Osluševce k skupnemu kosilu, ki so ga njemu na čast priredili njegovi najožji prijatelji. V nagovoru je župan g. Jožko Lah opisal njegovo tiho in nesebično delo, ki ga je vršil po nauku Kristusovem: moje kraljestvo ni od tega sveta. «Naj bi to ne bilo samo slovo,» tako je naglašal govornik, «ampak jubilej 301etnega požrtvovalnega dela, katerega se naj jubilant spominja z zavestjo, da je v polni meri vršil svojo dolžnost.« V imenu njegovih nekdanjih učencev se je Janko Gašparič s hvaležnostjo v srcu spominjal svojega nekdanjega kateheta, g. Jakob Korpar pa se mu je zahvalil za vso naklonjenost, katero je župnik izkazoval cerkvenemu pevskemu zboru, ^erdo Korpar je po sklepu odbora občine Cvetkovcev izročil gospodu župniku majhen dar, kar naj blagi dušni pastir sprejme kot dejansko priznanje hvaležnosti občanov. Po končanem obedu je krenil sprevod skozi vas, kjer so se ljudje pri vsaki hiši poslavljali od svojega duhovnika. V Cvetkovcih pri Gasilnem domu je odhajajočega pričakovala številna množica. V imenu gasilstva je izpregovoril g. Petek, za dekleta Horvatova in za šolsko mladino Vel-dinova. Globoko ginjen se je g. župnik zahvalil za prisrčne besede, češ, da mu je slovo mnogo lažje, ko vidi, da niso nauki, ki jih je delil, in seme, ki ga je sejal, padli na nerodovitna tla. Nadaljnja pot je bila enako pot prisrčnega slovesa in iskrenega pozdravljanja, pa naj je to bilo pri Veliki Nedelji ali v Ormožu. Na njegovem domovanju pri Ormožu, kjer se je s spremstvom vred zbralo nad 100 ljudi, je g. župnik zbrane pogostil in se jim zahvalil za izkazano spoštovanje. V pričakovanju, da bo imel g. župnik na svoje stare dni mirno življenje, in da še pride obiskat svoje nekdanje župljane, mu kličemo: Še ha mnoga leta v najboljšem zdravju' NOVICE IZ TREBNJEGA. Trebnje, aprila. Jurjevo je bilo kakor povsod tudi pri nas brez pravega zelenja. Pa počasi se že budi popje in tudi bukovje v hosti zeleni. Bomo res šele z majem lahko zapeli iz vsega grla ono staro pesemt Ljubi maj, konec zime je sedaj! Kmetje prav pridno orjejo, v goricah pa privezujejo trte h kolom. Zvečer čuješ povsod petja veselega Dolenjca, ki vsaj pri svojem cvičku pozabi na krizo. Zadnja nedelja, Jurijeva, je bila fantovska, saj nas zapusti ta teden lepa vrsta krepkih fantov, rekrutov, ki odidejo služit kralju in domovini. Da bi odšli brez običajnih vročih odhodnic, ki so se zadnja leta posebno v našem kotu udomačile! Naša najmlajša mladina, osnovnošolska deca, je na prav dostojen način proslavila praznik svetega Jurija s tem, da je popoldne prav dobro' igrala v Prosvetnem domu znano planinsko igrico «Pehto». Zadovoljni so bili prireditelji z gmotnim uspehom in gledalci z lepo igro. Upravi Prosvetnega doma, ki je dala dvorano brezplačno na razpolago, in vsem darovalcem iskrena zahvala! Bliža se l.maj. Sokol je nameraval prirediti na ta dan popoldne pešizlet na Čatež, pa so nastale ovire. Zato javlja Sokol vsem bratskim društvom, da bo ta izlet v lepem vremenu na vne-bohod 5. maja popoldne. Torej 5. maja na svidenje na Čatežu! PREKMURSKI GLASNIK VPRAŠANJE ZAPOSLITVE PREKMURSKEGA SEZONSKEGA DELAVSTVA. Murska Sobota, aprila. Menda se nikjer drugod v naši banovini ne čuti pomanjkanje dela tako hudo kakor v Prek-murju. Največji odstotek sezonskega delavstva je šel vsako pomlad v Nemčijo, v Francijo in v Avstrijo, ostali del se je zaposlil v državi, predvsem v Baranji in Bački. Nekateri pa so šli za težake v naša mesta, kjer so dobili zaslužka pri gradbab. V prejšnjih letih se je lahko zaposlilo skoro vse delavstvo, ki je prosilo za delo. letos pa se bo po sedanjih računih moglo zaposliti v inozemstvu in doma največ 45 odstotkov lanskoletnega števila. To je hud udarec za siromašno prekmursko prebivalstvo. Vsako leto so odhajale ob tem času delavske skupine v inozemstvo. Tudi letos odhajajo, a redke so. V prejšnjih letih je bilo mnogo solz poslavljajočih se delavk, a letos žalujejo oni, ki ostajajo doma. Koliko jih je letos že šlo? Uspeli vseh naporov oblastev, da zaposlijo naše delavstvo, je za enkrat nastopen: V domači državi je dobilo zaposlenje 177, po večini poljskih delavcev, ki so odšli v Slavonijo in Baranjo; v Avstriji 149 poljskih delavcev, ki so našli delo na vcleposestvih v okolici Gradca, predvsem 4/krog VVildona; v Franciji 207 poljskih delavcev; v Nemčiji 379 delavcev po posredovanju borze dela v Murski Soboti in Arbei-terzentrale v Berlinu. V Francijo pojde še ob koncu maja okrog 600 delavcev in v Nemčijo 50. S tem pa bo tudi zaposlitev naše ,ra delavstva v inozemstvu končana. Okrog 1300 delavcev bo odšlo ob koncu tega meseca še na državno posestvo Belje. Vsi ti delavci so že izbrani in določeni. Skupno število zaposlenega delavstva bo znašalo okrog 3000 proti 6000 v lanskem letu. Da je tako velika razlika med lansko in letošnjo zaposiitvijo, je vzrok tudi ta, da so lansko leto samo stavbne tvrdke zaposlile 1500 prekmurskih delavcev, česar letos ni. Brezposelnost sezonskega delavstva je za Prekmurje udarec, ki bo siromaštvo Prekmurja jobčutno povečal. Murskosoboški srez v taboru vsedržavne stranke. V nedeljo 17. t. ni. se je vršil v Murski Soboti sestanek vseh odposlancev krajevnih organizacij JRKD, da si izvolijo stalni sreski odbor. Sestanek je bil v dvorani Sokolskega doma .in je bilo prisotnih nad 100 odposlancev, kar priča o velikem razmahu nove stranke v Preknuirju, katere se oklepajo naši kmetje z vsem razume-.vanjern. Predsednik pripravljalnega odbora notar g. Anton Koder, ki ima pač največ zaslug, da se je stranka tako mogočno razmahnila, je podal kratko poročilo o dosedanjem delovanju vodstva in naglašal, da je prav murskosoboški srez eden najbolj organiziranih v banovini.Iz tajniškega poročila g. Cvetka je razvidno, da je bilo do sedaj ustanovljenih 23 organizacij, ki štejejo okroglo 2500 članov. Pri volitvah je bil soglasno ponovno izvoljen dosedanji predsednik notar gosp. Koder Anton. Dalje so bili izvoljeni gg.: za podpredsednika Kiihar in Vezir, za tajnika Cvetko Ludovik, za blagajnika Lajnšček Franc, za odbornike: Kiihar Štefan (Tešanovci), Vratarič Nikolaj (Preda-novci), Gomboc Josip (Gerlinci), Šiftar Aleksander (Strukovci), Banfi Štefan (Moščanci), Gyori)k Matija (Murska Sobota), Temlin Janez (Mlajtinci), Koltaj Josip (Lončarovci), Gumilar Janez (Gornja Lendava), Hodošček Ludovik (Zenkovci), Samec Josip (živinozdravnik, Murska Sobota), Čeh Fran (načelnik rremija, Mur^.a Sobota), Obal Fvgen (Pertoča), Števančec Rudolf (Šalovci), Šiftar Franc (Brezovci). Za banovinsko skupščino in' državni kongres so bili izvoljeni gg.: notar Koder, Vezir, Kiihar, Fartek in Kocit. Čvrst razmah nove vsedržavne stranke v dolnjelendavskem srezu. Pred kratkim je bil ustanovni občni zbor sreske organizacije JRKD za dolnjelendavski srez v dvorani hotela »Krone« v Dolnji Lendavi. Kljub dežju in veliki oddaljenosti so se občnega zbora udeležili prav vsi odposlanci, okrog 150 po številu. Zborovanje je i vodil predsednik pripravljalnega odbora gospod ! dr. Pikuš, prisostvovala pa sta zboru tudi na-j rodna poslanca gg. dr. Rape in Hajdinjak. Poro-| čilo o delovanju pripravljalnega odbora je podal: tajnik g. Horvat Izidor. Doslej je ustanovljenih] . 32 organizacij z 2245 č!r.ni. Ni še organiziranih I 9 občin; med temi pa je že v petih vse priprav-(Ijeno, da s« ustanove organizacije. Oba gg. na-I rodna poslanca sta nato poročala o delu v na-i rodnem predstavništvu. Poslušalci so bili s po-, ročili zelo zadovoljni in so se poslancema zahva-I lili z živahnim odobravanjem. Oba govora je po-, novil v madžarskem jeziku tajnik g. Horvat. Sle-, dile so volitve stalnega odbora. Soglasno in z živahnim pozdravljanjem je bila sprejeta lista, na sever in je pokazal več slik, ki jih je sam posnet v krajih večnega snega med Eskimi. Pripovedoval je, da Eskimi stalno potujejo in niso nikdar dalje časa na istem mestu. Preživljajo se s sirovim mesom severnega jelena, severnega medveda in morskega psa .Ognja ne poznajo. Planin« šek se je šele nedavno pripeljal s čolnom iz najsevernejših krajev v New York. Potovanje je trajalo tri leta. Po raznih rekah, jezerih in po morju je prepotoval ogromne daljave. V predavanju je povedal, da se je rodil v Mehiki, kamor je prišel njegov oče s cesarjem Maksimiljanom. V severni Kanadi se je poročil z Eskimko, ki mu je rodila hčerko in sina. Oba je privedel s seboj. Žena mu je že pred štirimi leti umrla. Planinšek, ki za silo govori slovenski jezik, ostane nekoliko časa v Ne\v Yorku. Še letos se bo Planinšek, kakor je sam dejal, odpravil na skrajni sever. Tam je po njegovih besedah vse zanimivejše življenje kakor v New Yorku. Če bo srečno dospel tja, se bo še oglasil slovenskim listom v Ameriki. Samomor konzula v Buenos Airesu. Te dni je v Buenos Airesu izvršil v svojem stanovanju samomor tamkajšnji jugoslovenski konzul Slo- kateri so zastopniki vseh krajev in stanov in bodan Jovanovič, ki je že dalje časa bolehal, znani politični delavci. j Pokojnik je bil splošno priljubljen med našimi Požari v Prekmurju. Pred kratkim je sredi ^j^™™1 o,!2'!6"0.'' noči začelo goreti v Nemšavcih pri posestniku in bivšem županu Gombi Jožefu. Zgorela je velika oslica slame in krme. Takoj na pomoč prihiteli gasilci so ogenj omejili. Ogeni je bil najbrž podtaknjen. — Pri posestniku Vadarču Jožefu je nastal požar. Plamen je zajel že del strehe. Sosedje so začeli gasiti in je gospodar zlezel na streho, da bi laže gasil. Pri tem pa je padel s strehe na tla in si zlomil roko. NAS! NA TUJE BELGIJSKO PiSMO. E y s d e n S t. B a r b e , aprila. Tu imamo razna sbvenska društva, ki še kolikor toliko delujejo, dasi so tudi nas začele glodati gospodarske težave. Nekaj časa smo bili Ameriški Slovenec na vojni ladji pred Šan-ghajem. Med moštvom ameriških vojnih ladij, ki so se tnudile v kitajskem pristanišču Šanghaju, je bil tudi Slovenec Josip Štefanec, sin slovenske rodbine iz Detroita. Štefanec je prvi inženjer na vojni ladji «Tracy». Svojim staršem je pisal, da je šla njegova ladja na pomoč potapljajoči se japonski vojni ladji «Kaku Maru», na kateri so se odigrali pretresljivi prizori. Harmonika brez tipk. Naš ameriški rojak Janez Gašperič v Calumetu v Zedinjenih državah je izdelal nove vrste harmoniko brez tipk in je nedavno preizkusil instrument pred strokovnjaki in prijatelji. Gašperič, ki je star 50 let, se je rodil v Ameriki. Starši so mu umrli, ko je bil še otrok in so ga potem sorodniki vzeli v staro domovino, kjer se je oženil v starosti 18 let in se potem vrnil v Ameriko. Novice iz Amerike. Kakor poročajo ameriški slovenski listi je Frank Sakser mlajši v Ne\v tukajšnji rojaki precei složni, a žal so prišli med^°7ku °