številka 8 oktober 2012 www.vodice.si 20. seja občinskega sveta IWvvv* Novosti glede integriranih linij LPP Reportaža dveh ■ ' j kolesarskih tekmovanj Vesela harmonika Referendum za KS Foto: Rok Štupar 2 Vsebina £ o § o .C CD c § JC C "O o V oktobru se lotevamo mnogih akcij, povezanih s požarno varnostjo. To je gotovo mesec gasilcev. Je tudi mesec varčevanja oziroma je bil, ko smo še imeli kaj varčevati. Zdaj večina ljudi bolj ali manj le gleda, kako bo uspešno prebrodila od prvega do zadnjega dne v mesecu. Pa saj vemo - denar ni vse. Sploh pa se pravih vrednot ne da kupiti. A hotela sem povedati nekaj drugega. Zadnjič me je na poti v Ljubljano čez Gameljne presenetil kolesar brez svetlobnih oznak in prav tako »malomaren« pešec. K sreči tam človek niti ne more hitro voziti. A zanašati se na to, da bo vsak šofer vozil po pravilih in pozorno, je zelo podobno igranju na srečo. Kajti, ko bo šofer zaradi slabe vidljivosti pešca ali kolesarja enega ali drugega zbil, ga bo sicer morda res doletela kazen. Udeleženec nesreče pa bo morda imel za vse čase nepopravljive posledice ali celo kaj hujšega. In prav nič ne bo pomagalo žuganje šoferju, češ, kaj nisi bolj pazil. Odgovornost je torej tudi pri tistih, ki niso za volanom. Odgovorni starši bodo svoje otroke in mladostnike opremili z dovolj svetlobnimi oznakami, da bodo koliko toliko varni na cesti. Vzgajajte jih tako, da bodo znali poskrbeti zase in za druge. Konec poletnih brezskrbnih dni se je končal. Jesen poleg šolskih obveznosti tudi krajša dan in prinaša meglo. Žal vsako leto poročajo tudi o smrtnih žrtvah. In ne nazadnje: tudi starejši poskrbite zase in za svojo varnosti. Včasih drobcena kresnička ni dovolj. Monika Kubelj Foto: Rok Štupar Hišni imenik Vodiški teleskop Občinska uprava poroča Društveni utrip Glas mladih Referendum Črna kronika Obvestila / Zahvale / Pisma Zadnja 3 4-13 14-16 17-24 25-28 29-36 37 38-39 40 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. - Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice - Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1500 izvodih. - Odgovorna urednica: Monika Kubelj - Uredniški odbor: Franc Kmetič, Natalija Rus, Mojca Ločniškar, Cveto Vrbovšek in Alenka Jereb - Lektorica: Alenka Peteršič - Oblikovanje: Janez Hočevar - Fotografije: Rok Štupar in ostali - Tisk: Kubelj, d. o. o. - Datum natisa: oktober 2012 - Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice - elektronski naslov: kopitar.vodice@siol.net ali monika.kubelj@gmail.com. Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju: www.vodice.si. Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili kolikor hitro bo mogoče. Hišni imenik Občina Vodice Sprejemna pisarna: vsak delovni dan od 8. do 17. ure. E: sprejemna@vodice.si, T: 01 833 26 10. Občinska uprava: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, v sredo od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave: vsak delovni dan med 8. in 15. uro, T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10. Upravna enota UE Ljubljana, sektor za upravne notranje zadeve, Krajevni urad Vodice: T: 01 833 23 00. Uradne ure: od 2. 7. 2012 do 31. 8. 2012 ob sredah med 8. in 12. ter 13. in 17. uro. Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o. Poslovanje s strankami: T: 01 833 25 00, uradne ure v prostorih javnega podjetja (dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. Dežurna terenska služba: M: 051 622 282. Medobčinski inšpektorat Uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro. po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20. Osnovna šola Vodice Ob šoli 2, 1217 Vodice, T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95. E: projekt2.osljvo@guest.arnes.si Vrtec Vodice Na vzgojiteljice se lahko obrnete na E: vodice@ vrtec-vodice.si. Poslovalni čas: vrtec Škratek Svit Vodice: 5.45-17., enota Skaručna: 6.30-16.15 in enota Utik: 6.30-16.30. Knjižnica Vodice Škofjeloška 7, 1217 Vodice T: 01 832 33 66, E: masa.uran@lj-siska.sik.si Delovni čas: PON: 12.30 - 19.00 TOR: 12.30 - 19.00 SRE: 12.30 - 19.00 PET: 12.30 - 19.00 ČETRTEK in SOBOTA: ZAPRTO Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov Lokacija: pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice-Bukovica); vsako delovno soboto, od 9. do 12. ure - vse leto; vsako delovno sredo, od 17. do 19. ure - maj, junij, julij, avgust in september. ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane Lokacija: občinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Naročanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice). Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem. Pošta Vodice Delovni čas: od ponedeljka do petka, od 8. do 11.30. in od 14.30. do 18. ure. Ob sobotah odprto od 8. do 11. ure. T: 01 834 51 70. Dimnikarska služba Dimnikarstvo, Uroš Verač s.p. M: 041 529 563 Lekarna Lekarna Komenda, podružnica Vodice Delovni čas: ob ponedeljkih in sredah od 13. do 19. ure, ostale dni od 8. do 13. ure ter od 16. do 19. ure. Ob sobotah so odprti od 8. do 12. ure. T: 01 832 43 20. Zemeljski plin - Petrol d.d. Informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah in sicer vsako sredo med 18.30 in 19.30 uro (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupančič. T: 01 471 44 90, M: 041 577 813). Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana, Krajevna enota jubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah in sicer vsak etrtek med 7. in 9. uro revirna gozdarka Nina Iveta), M: 041 657 224. Kmetijska svetovalna služba Uradne ure kmetijskega svetovalca za področje občine Vodice, Primoža Ločniškarja, so vsako sredo od 9. do 13. ure v Zadrugi Vodice; ter vsak torek in četrtek od 8. do 11. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v Medvodah (Cesta ob Sori 11). M: 041 310 182. Elektro Ljubljana, d.d. Sporočanje okvar na omrežju: T: 01 230 40 02 Informacijska pisarna DE Ljubljana okolica Podrečje 48, Domžale T: 01 230 47 00 Delovni čas informacijske pisarne: pon. in pet. med 8. in 12. uro, sre. med 12. in 16. uro Nadzorništvo Kamnik Ulica Kamniško- zasavskega odreda 6a, Kamnik T: 01 230 47 60 Dežurna terenska služba: M: 041 645 035 Telekom Slovenije Prijava napak in tehnična pomoč T: 080 10 00. Patronažna služba Višji medicinski sestri Majdo Podgoršek in Marijo Čuk dobite vsak delavnik med 7. in 9. uro v zdravstvenem domu T: 01 833 22 36. Pomoč na domu Izvajalec storitve pomoč in nega na domu na področju občine Vodice je Comett, Zavod za pomoč in nego na domu. Uradne ure za občane občine Vodice glede pomoči in nege na domu so v pisarni zavoda v Domžalah, na Ljubljanski cesti 36, 1230 Domžale, in sicer: ob ponedeljkih in petkih med 8:00 in 15:00 uro, ter v sredo med 8:00 in 13:00 uro. Več informacij lahko dobite tudi po telefonu na številki 01/721-10-21, 031740-466, ali preko elektronske pošte zavod.campa@ comett.si. Splošna ambulanta Dr. Dragan Grujičic' T: 01 832 40 88 Delovni čas: PON in SRE od 13. do 17.30 TOR, ČET in PET od 7. do 12.30. ure. Zobozdravstvena ordinacija Leopoldina Kranjec dr. dent. med. , T: 01 832 42 93 Delovni čas: PON 12. - 17. 30 TOR 7. - 13. SRE 12. - 17.30 ČET 7. - 13. PET 7. - 11. 30 ure Barbara Ražen s.p., dr. dent. med. T: 01 832 35 44 Delovni čas: PON 13. - 19. TOR 8. - 13.30 SRE 12.30. - 18.30 ČET 8. - 13. PET 7. - 12. ure Zavetišče za živali Občina Vodice ima z zavetiščem na Horjulu podpisano pogodbo o sodelovanju. Če želite pomagati prostoži-večim živalim in ne veste na koga se obrniti, poskusite tule: info@zavetisce-horjul.net ali 051 30 44 35 (Polona). £ CD Jž Svetovni dan boja proti steklini, katerega namen je ozaveščanje ljudi po vsem svetu o pomenu stekline pri živalih in ljudeh, je | hkrati čas, ko je pametno štirinožne prijatelje imeti na povodcu, kadar greste v gozd. Veterinarska uprava RS je namreč 29. I septembra začela jesensko akcijo cepljenja lisic proti steklini, ki jo opravlja predvsem zaradi varovanja ljudi pred to izjemno nevarno boleznijo. Akcija bo predvidoma trajala do 15. novembra \ 2012. Glavni namen akcije je varovanje ljudi pred to izjemno nevarno boleznijo, zaradi katere vsako leto v svetu umre več kot 55 tisoč ljudi, večinoma otrok. S položenimi vabami nameravajo aktivno zaščititi populacijo lisic v slovenskih gozdovih in tako preprečiti širjenje bolezni. Polaganje vab na vsem ozemlju Republike Slovenije opravljajo piloti domačih športnih društev z višine 300 metrov, s posebej prirejenimi športnimi letali. Upoštevajte nekaj navodil: Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice! O tem poučite tudi otroke! Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali v smeti. Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro sperite in umijte z milom. Ker se vsak stik z vabo obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antirabično ambulanto. Telefonske številke z naslovi antirabičnih ambulant so priložene! Če vas ugrizne ali opraska pote-puška ali divja žival, obiščite najbližjo antirabično ambulanto! Prepovedano je prosto gibanje psov na javnih mestih! Izogibajte se stikom s potepu-škimi in divjimi živalmi! Vaba je za pse sicer neškodljiva in se z njo po zaužitju zagotovi le imunizacija. Po zakonu morajo psi biti v naši državi obvezno enkrat letno cepljeni proti steklini (vsakih 12 mesecev). Mladi psi morajo biti proti steklini cepljeni takoj, ko dopolnijo tri mesece starosti. M. K. Pojasnilo in dodatek V prejšnji številki Kopitarjevega glasu smo v članku o tržnici nenamerno izpustili ime ^^ Vincencije Čebašek iz ^^^ občine Vodice, ki se ukvarja s posredovali^ njem znanega sesalca Vorwerk. Kot pravi, je bil njen namen ude- Oležbe na tržnici seznaniti občane s poslom, ^^ ki ga opravlja, ter jim ^^^ s tem omogočiti bolj kakovostno storitev in svetovanje pri izdelkih, ki jih uporabljajo, ter jim omogočiti lokalni nakup potro-šnega materiala brez stroškov poti ali dostave. Če vas torej kaj zanima v zvezi s tem, dobite podatke kar v domači občini. M. K. 20*redna seja občinskega sveta 5 Občinski svetniki so se na seji 1. oktobra seznanili s spremembami in dopolnitvami odloka o proračunu Občine Vodice, izvolili so predstavnika - elektorja Saša Sodnika za volitve člana državnega sveta, obravnavali so delovanje in vizijo Javnega podjetja Komunala Vodice in sprejeli sklep o razpisu referenduma za ustanovitev krajevnih skupnosti v Občini Vodice. V proračunu ni bistvenih sprememb Občinski svet je obravnaval in sprejel predlog Sprememb in dopolnitev odloka o proračunu občine za letošnje leto. Župan Aco Franc Šuštar je dejal, da v predlogu ni bistvenih sprememb v primerjavi s prvim branjem, ki so ga občinski svetniki obravnavali na septembrski seji. Pri spremembah in dopolnitvah so upoštevali predloge občinskih svetnikov, kolikor je bilo to mogoče. Članica občinske uprave Marjana Mohorič je svetnike seznanila s postavkami v občinskem proračunu, kjer je prišlo do sprememb, in sicer pri postavkah cesta Martink-Vodice (odsek Habe-Martink), obnova vodovoda od cesti Habe-Martink, naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, štipendiranje bodočih nosilcev kmetij, pomoč za zaokrožitev zemljišč, subvencije za ustanovitev malih podjetij in s. p., subvencije za nova delovna mesta, geodetske storitve, cenitve in zemljiškoknjižno urejanje ter urejanje pokopališč. Potrdili so tudi dva amandmaja, in sicer za izvedbo dodatnih del v OPPN Lokarje in predvideli dodatna sredstva za potrebe mrliškoogledne službe. Predlagane spremembe občinskega proračuna so svetniki soglasno sprejeli. Elektor bo Sašo Sodnik Občinski svetniki so na tajnem glasovanju izvolili Saša Sodnika iz Uti-ka za predstavnika - elektorja za volitve v državni svet. Postopek je vodila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: predsednik komisije Peter Podgoršek ter člana Anton Logar in Jožef Rozman. Občina Vodice je s 4.711 prebivalci upravičena do imenovanja enega predstavnika v prvi volilni enoti na volitvah, ki bodo 22. novembra 2012. Tomaž Gyergyek je v razpravi vprašal, ali ima občina morda kandidata tudi za državni svet. Župan Šuštar je odgovoril, da ni bilo nobenega predloga za kandidata za državnega svetnika, a tudi izkušnje iz preteklosti so pokazale, da se je predstavnikom majhnih občin težko prebiti v državni svet. Komunalne storitve - javno podjetje ali režijski obrat? Direktor Javnega podjetja Komunala Vodice Jure Vrhovnik je občinskemu svetu poročal o delovanju podjetja in o njegovi viziji. Župan Šuštar je občinskim svetnikom povedal, da je pomembno, da poznajo delovanje javnega podjetja, saj bodo le tako lahko občanom ponudili še boljše storitve. Občine imajo namreč na razpolago dve možnosti, da ustanovijo svoje komunalno podjetje ali da to dejavnost opravlja Jž en režijski obrat. Javno podjetje ima po mnenju župana določene prednosti, kot so večja storilnost, nadzor in zadovoljstvo občanov, a potrebujejo kadrovsko okrepitev. Direktor javnega podjetja Jure Vr-hovnik je svetnikom predstavil razlike med lokalno javno službo (kot je JP Komuna Vodice) in režijskim obratom. Pojasnil je tudi prednosti, priložnosti, pomanjkljivosti in grožnje ter analizo, ki jo je naredilo podjetje v namen načrtovanja strategij. Kot prednosti je Vrhovnik izpostavil majhnost in fleksibilnost podjetja, saj se lahko hitro odzovejo na vsa prejeta obvestila. Med slabosti šteje majhen nabor storitev, nepopolno komunalno opremljenost v nekaterih delih občine, da nimajo dovolj ustreznega kadra in zato potrebujejo pogodbene izvajalce. Priložnost vidi v malih komunalnih napravah, med nevarnostmi pa je izpostavil, da Občina Vodice uporablja le en vir pitne vode. Kot vizijo vidijo v podjetju predvsem ponudbo dodatnih storitev. Želijo namreč hitro in učinkovito reševati težave in tako skrbeti za zadovoljstvo uporabnikov. Javno podjetje Komunala Vodice želi biti vsem občanom zgled za skrbno in gospodarno ravnanje z okoljem in naravnimi viri. Miran Sirc, ki vodi komunalno in investicijsko področje v občinski upravi, je predstavil komunalno dejavnost še z vidika uprave. Povedal je, da občina vseskozi sodeluje z JP Komunala Vodice. V preteklosti občina ni imela v lasti nobenega podjetja. Vedno so najemali pogodbene izvajalce, kar se je večkrat izkazalo za ne preveč dobro rešitev. Leta 2004 je izvajalec VOKA odpovedal pogodbo, ki je bila sicer za podjetje dobičkonosna. Od nastanka javnega podjetja je obseg nalog na področju komunalnih storitev zelo porasel. Vedno več aktivnosti narekuje tudi nova okoljska zakonodaja. Župan Šuštar je dodal, da občani s trenutno urejenostjo komunalnega področja niso zadovoljni, zato je treba dati priložnost komunalnemu podjetju, da se izkaže s svojim delom in dobrim kadrom. JP Komunala Vodice bi lahko prevzela urejanje in čiščenje javnih površin, plakatira- nje in obveščanje ter okrasitev naselij, urejanje ter vzdrževanje javnih parkirišč in avtobusnih postajališč, upravljanje ter vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov ter drugih objektov v javni rabi in urejanje pokopališč. Anton Kosec je v razpravi dejal, da pozna težave, ki so jih imeli v preteklosti z VOKO. Leta 2005 je sodeloval pri dveh razpisih ministrstva za okolje in prostor, v katerih so občinam namenjali nepovratna sredstva za komunalne dejavnosti. V razpisu je bil med drugim pogoj, da mora občina imeti lastno javno podjetje. Občina Vodice je bila na razpisu uspešna in je prejela milijon evrov nepovratnih sredstev. Podjetje Komunala Vodice je Kosec ocenil kot dobro in poudaril, da takšna oblika omogoča transparentnost. Delovanje režijskega obrata je lahko dostikrat zamegljeno. Zato meni, da je prav, da v letu 2013 komunalno podjetje razširijo in kadrovsko okrepijo. Za manjša dela tako ne bo več treba najemati zunanjih izvajalcev. Jž .CD ~CD -I—. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje 1SET.I vzajemna Zavarovanje za stroške doplačil zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti. Izognite se visokim stroškom zdravljenja. Sklenite dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Zdravje in si zagotovite: • zdravstveno varnost • možnost včlaniteve v Vzajemna Klub in s tem brezplačne športne vadbe skozi vse leto, • ostale ugodnosti Skleni zavarovanje www.vzajemna. -s¡ ((( 080 20 60J M VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. Za več informacij nas lahko pokličete ali obiščete v poslovalnici v Kamniku, Ljubljanska cesta 1, Tel. 01/83 09 960 in Domžalah, Ljubljanska cesta 72, Tel. 01/72 95 661 0 OMINA VODICI Občinski svetnik Tomaž Gyergyek je potrdil Koščev predlog, vendar je izpostavil, da pogreša konkretne izračune. Tudi svetnica Mojca Ločni-škar je dejala, da pogreša finančne kazalnike. Direktor komunalnega podjetja Vrhovnik je na očitke odgovoril, da so stroški vidni iz bilance, pri delovanju v prihodnosti pa bi lahko operiral le z nerealnimi številkami. Miran Sirc je pojasnil, da je javno službo treba izvajati, nalog je veliko. Obeta se jih še več. Tudi režijski obrat bi moral najemati izvajalce za izvajanje komunalnih storitev. Prednost javnega podjetja je ravno v tem, da omogoča širitev in dodatne zaposlitve. Občinski svetnik Friderik Pipan je dejal, da je nemogoče primerjati med režijskim obratom in javnim podjetjem. To bi bilo možno le, če bi imeli v občini režijski obrat in javno podjetje. Lahko ocenimo, da podjetje deluje dobro in izvajamo aktivnosti, da bo v prihodnje še boljše. Svetnik Maksimiljan Alfirev se je strinjal z govorci pred njim in dejal, da bo glasoval za obstoj javnega podjetja. Priznal je, da je bil na začetku skeptičen, a po podatkih, ki jih ima, podjetje dela dobro in vodi ga strokovnjak. Župan Šuštar je še dopolnil, da komunalno podjetje potrebuje kadrovsko okrepitev za izvajanje operativnih nalog. Pobarvati bi bilo treba avtobusne postaje, čistiti znake in označbe na cestah. Za takšna opravila ne bi bilo treba najemati pogodbenih izvajalcev. Po razpravi je občinski svet sprejel sklep, da je analiza primernosti delovanja in vizija Javnega podjetja Komunala Vodice primerna osnova za nadaljnji razvoj javnega podjetja. Referendum o ustanovitvi krajevnih skupnosti Predsednica odbora za pravne akte Metka Marolt Pozderec je občinskemu svetu predstavila predlog o razpisu posvetovalnega referenduma o ustanovitvi krajevnih skupnosti v Občini Vodice. Ocenjeni stroški za izvedbo referenduma so pet tisoč evrov, predlagan termin je 11. november 2012, torej na isti dan, ko bodo predsedniške volitve. To je najbolj racionalen način. Župan Šuštar je pojasnil, da je vprašanje o ustanovitvi krajevnih skupnosti odprto že od leta 1998, zato je prav, da občane povprašamo, kakšna je njihova volja. Volivci se bodo opredeljevali za svoje območje. Teh je pet, in sicer je občina razdeljena glede na zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, kulturne in druge značilnosti. Na voliščih, ki pokrivajo naselja Koseze, Šinkov Turn, Selo, Vesca, Utik in Bukovica, bodo prebivalci glasovali za ali proti ustanovitvi krajevne skupnosti z imenom Bukovica-Šinkov Turn. V Skaručni, Vojskem, Povodju in Polju bodo glasovali za ustanovitev Krajevne skupnosti Skaručna-Polje, v Repnjah in Dobruši se bodo opredeljevali za KS Repnje-Dobruša, v naseljih Zapoge, Dornice in Torovo bodo glasovali o ustanovitvi KS Zapoge in v Vodicah o KS Vodice. V razpravi je Kosec spomnil svetnike na dogodke iz leta 1997, ko so občani že izrazili željo po ustanovitvi krajevne skupnosti Bukovica-Šinkov Turn, vendar takrat zaradi različnih interpretacij pravnih aktov želja ljudi ni bila uresničena. Zdaj je morda že prepozno, a prav je, da delujemo demokratično in povprašamo prebivalce, kakšna je njihova volja. To je namreč njihova priložnost, da delujejo v javno dobro v ožjem okolju. Peter Podgoršek je imel pomisleke, da je pet območij veliko. Maksimiljan Alfirev je dejal, da so sosednje občine to vprašanje rešile. V prvi člen sklepa so svetniki predlagali dopolnitev, da ožji deli občine delujejo brez statusa javno-pravne osebe. V krajevnih skupnostih je delovanje prebivalcev prostovoljno. Anton Logar je izrazil bojazen, da se občini lahko zgodi drug scenarij, in sicer da tako kot Šmartno postane četrtna skupnost Mestne občine Ljubljana. Po svetu namreč občine ukinjajo, ker je takšna ureditev draga. Mojci Ločniškar je bilo žal, da občina referenduma ni izvedla že prej, saj bodo občani v času krize takšen predlog težje sprejeli. To pomeni dodatno prostovoljno delo, ki ga je v občini že sicer veliko. Kosec je Podgoršku odgovoril, da pet območij ne pomeni drobljenje občine, ampak demokratizacijo občine. Občinski svetniki niso vedno iz vseh območij, zato bi jim takšna ožja lokalna območja pomagala pri uveljavljanju interesov. Anton Kokalj je v imenu svetniške skupine NSi dejal, da se bodo pri glasovanju o sklepu o referendumu vzdržali. Predlog se jim zdi premalo dodelan in pušča odprtih preveč vprašanj. Tomaž Gyergyek se je s svojim razmišljanjem pridružil Logarju. Dejal je, da se z referendumom lahko spustijo v nevarno igro, ki se lahko konča s priključitvijo Mestni občini Ljubljane, ki jo zanimajo zgolj zemljišča za reševanje njihovih težav. Kosec je Gyergyeku odgovoril, da ti dve stvari nista povezani. Z referendumom poskušamo ugotoviti voljo prebivalcev in ne obratno. Sklep o razpisu referenduma za ustanovitev krajevnih skupnosti v Občini Vodice je podprlo osem vo-diških občinskih svetnikov. Predlogi in pobude V predlogih in pobudah je Maksimiljan Alfirev dejal, da ni zadovoljen z odgovorom občinske uprave, ki ga je pripravila o podpornem zidu v Šinkovem Turnu. V odgovoru so zapisali, da je poraba električne energije pri javni razsvetljavi podpornega zidu zanemarljiva. Kokalj je utemeljeval, da gre za kulturni spomenik in spoštovanje dediščine. To je spodbudilo živahno razpravo o tem, kaj so pomembni spomeniki naše občine in kateri od njih so razsvetljeni. Logar je dejal, da želi do naslednje seje poročilo o predvidenih stroških referenduma o ustanovitvi krajevnih skupnosti, že na začetku seje pa se je zavzel za omejevanje razprav, predvsem v točkah, ki se večkrat ponavljajo. Foto: Helena Čerin 7 CO JŽ o N O a o S J3 sc 0Q IBBIBMBBHBOj UVID V NAŠO SKUPNO PRETEKLOST 114 let od odprtja učilne zidane Letos mineva 114 let od zgraditve prve šolske stavbe v Vodicah. Leta 1853 je začela delovati redna javna osnova šola v Vodicah. Pouk je bil v enem prostoru mežnarije, ki je bil v ta namen posebej pripravljen, do leta 1898, ko je bilo zgrajeno šolsko poslopje. Župnija Vodice z župnijsko cerkvijo sv. Marjete se omenja prvič v 12. stoletju, kraj pa naj bi se po zapiskih učitelja Franca Trosta prvotno imenoval "Sv. Marjeta v gozdu". Danes je v stavbi knjižnica, napisa iz časa slovesnega odprtja šole v daljnem letu 1898, ki je krasil glavni vhod: VSE ZA VERO, DOM, CESARJA!, pa že dolgo ni več. Ob 114-letnici blagoslovitve in slavnostnega odprtja učilne zidane je za objavo v Kopitarjevem glasu dr. Jože Ciperle poslal emi-nentno besedilo, ki ga je v Učiteljskem tovarišu, glasilu slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani (št. 32, str. 245), novembra 1898 o tem enkratnem dogodku pod psevdonimom »Vodiški« objavil takratni vodiški nadučitelj Franc Razpo-tnik. Znano je, da v župniji Vodice obstaja, čeprav ne kontinuirano, elementarna zasebna župnijska šola s cerkovniki kot učitelji od konca 18. stoletja dalje, že prej pa so tu posamezni župniki v določenih časovnih obdobjih poučevali nadarjene dečke branja in pisanja. Pouk je večinoma potekal v mežnariji. Z ustanovitvijo redne javne začetne šole (trivialke) v Vodicah v letu 1853 se je odprlo tudi vprašanje primernih namenskih šolskih prostorov kot je to kot pogoj za ustanovitev postavljala Osnovnošolska stavba v Vodicah okrog leta 1930. (Slovenski šolski muzej, fototeka, inv. št. 846). takratna avstrijska osnovnošolska zakonodaja. V skromnih gmotnih razmerah vodiškega prebivalstva je občinski šolski svet našel rešitev v obnovi in predelavi posebnega prostora v mežnariji. V teh prostorskih pogojih, tj. v enem prostoru mežnarije, je v naslednjih desetletjih delovala vodiška osnovna šola, sprva kot enorazre-dnica in nato kot dvorazrednica. V začetku osemdesetih let 19. stoletja pa je zaradi močno povečanega šolskega obiska položaj postal nevzdržen. V občinskem svetu so se pojavile prve zahteve po gradnji nove povsem namenske stavbe. Potres v letu 1895 je prizadel tudi šolsko poslopje stare mežnarije. Na osnovi državne dotacije, ki jo je za gradnjo šolske stavbe po prizadevanjih takratnega izredno prizadevnega in izredno učinkovitega vodiškega župnika in predsednika občinskega šolskega sveta Simona Žužka (1841 - 1914), namenila avstrijska država, so v letih 1896 - 1898 potekala gradbena dela. Nova šolska stavba, na izpostavljeni lokaciji južnega obrobja vasi, je bila po obsežnih predhodnih pripravah slavnostno odprta in blagoslovljena 10. oktobra 1898. Pri tem enkratnem dogodku sta sodelovala poleg domačega župnika Simona Žužka in domačega nadučitelja Franca Razpotnika tudi cesarsko-kralj evi okrajni glavar v Kamniku G. Friedrich in kamniški župnik, dekan in kanonik Janez Oblak. Dogodku je prisostvovala šolska mladina, njihovi starši in drugi prebivalci župnije Vodice in okoliških župnij, iz okoliških šol pa so bili prisotni učitelji iz Komende (Jožef Mesner), Šmartna (Franc Zore), Smlednika (Karol Benedik), Radomelj (Henrik Paternost), Vač (Franc Rojina), Zaloga pri Cerkljah (Jakob Slapar), Žiri (Leopold Božič) ter absolvent moškega učiteljišča v Ljubljani v letu 1897 Ivan Kocijančič. (Lektura članka je objavljena na način, kot jo je izrecno zahteval dr. Ciperle.) Monika Kubelj Dr. Jože Ciperle jMH Uk f —ryT t . L Na sliki Simon Žužek - župnik v Vodicah (1888-1914). (Nadškofijski arhiv Ljubljana, ŠAL- foto, fasc. 66). Naša dosedanja šola ni bila nič boljša in nič slabša, kot vse stare šole. Kraj-ni šolski svet je že pred 15 leti uvidel potrebo nove stavbe, a nedostajalo mu je novcev, še bolj pa dobre volje. Obče je znano, da je potres Vodice najbolj stresal in kajpada tudi naši polstoletja stari univerzi ni prizanesel. Popravili so jo za silo, a ker jim je vlada naklonila 5000 gld. podpore za novo stavbo, je začel krajni šolski svet priprave zanjo. Krajni šolski svet, na čelu mu podvze-tni in vztrajni č. gosp. S. Žužek, župnik, je priskrbel prostor okrog 3000 m/2. To pa ni šlo tako lahko, kakor bi kdo mislil, zakaj pri nas se svet ne dobi tako lahko, zlasti ne tako lep in prikladen kakor je sedanji. Trebalo je mnogo truda, in le načelniku gre zasluga, da je bilo mogoče postaviti šolo na tako krasen prostor. Vem, da mu v njegovi skromnosti ne bo všeč, ako bo čital te vrste, a »čast, komur čast!« Nova šola je bila letos dogotovljena in preskrbljena z vso notranjo opremo. Lepa stavba je to, da malo takih, in Vodičani so lahko ponosni nanjo. Dne 9. vinotoka popoldne je bilo vse živo krog nove šole. Nekateri so belili mlaje, drugi privezovali zastave, tretji kopali jame in postavljali mlaje; drugi so zopet pribijali vence na šolo in mlaje, katere so splela pridna dekleta, tam na cesti pa so gromeli možnarji ter oznanjali okoličanom, da se bliža slovesni dan. Ko smo delo dovršili, smo z A o N O a o S JS CQ Jž o N O a o S J3 0Q Jž Razglednica iz okrog leta 1910 s cerkvijo in šolsko stavbo. (Slovenski šolski muzej, fototeka, inv. št. 3525). zadovoljstvom zrli na krasno odičeno šolo, raz katero so vihrale velikanske cesarske in narodne zastave. Dne 10. vinotoka se je vršilo slovesno blagoslovljenje nove šole takole: Ob 8. uri je pel slovesno sv. mašo domači župnik. Po sv. maši je stopil pred oltar kamniški dekan in kanonik č. g. J. Oblak v spremstvu desetih duhovnikov. Po odpetem Veni creator Spiritus* so intonirali čč. gg. duhovniki lat. lit. Vseh svetnikov ter iste pevajoč odkorakali za šolsko mladino proti novi šoli. Tu je blagoslovil č. g. dekan šolo od zunaj in potem še znotraj. Nato je vstopila v lepo okrašeno šolsko sobo šolska mladina; k slovesnosti je došlo sosedno učiteljstvo in občinstvo. Č. g. kanonik poprime besedo ter v poljudnem govoru korist šole in dolžnosti otrok in staršev do nje razjasni. Za njim se oglasi priznani govornik domači g. župnik in kot načelnik krajnega šolskega sveta slovesno izroči ključe nove šole g. nadučitelju, rekoč nekako: Izročam Vam ključe nove šole. Ne odpirajte z njimi le vrat šole, odpi- Konec šolskega pouka sredi 19. stoletja. (Oljna slika - Ferdinand Georg Waldmüller, 1844 - Puškinov muzej upodabljajoče umetnosti, Moskva). rajte marveč srca vam izročene mladine. Učitelji ste vrtnarji, šolski prostori vrt in otroci dragocene rastline v njem. Vzgajajte te rastline tako, da vzrasto iz njih verni katoličani, vrli domoljubi in zvesti državljani. Ko je končal svoj res krasni govor po geslu Vse za vero, dom, cesarja, je prav presrčno zahvalil č. g. kanonika, da je blagohotno izvršil bla-goslovljenje, svoje duhovne sobrate in učitelje pa, da so s svojo navzočnostjo povzdignili slovesnost. Domači g. nadu-čitelj je pohvalno omenil velikih zaslug, katere si je stekel za novo stavbo zlasti g. načelnik in krajni šolski svet sploh ter priznavši brezmejno požrtvovalnost Vodičanov zaklical trikratni »Slava« cesarju, nakar so zapeli učitelji »Cesarsko«. Ko je č. g. dekan omenil še zasluge c. kr. okrajnega glavarja, blagorodnega gospoda G. Friedricha in blagoslovil še križ in nekaj podob v šoli, so se odpravili čč. gg. duhovniki h gostoljubnemu gosp. župniku, učiteljstvo pa v prostorno in priznano gostilnico Grajžarjevo. Tu se je pri okusni jedi in rujni kapljici razvila tako neprisiljena in presrčna zabava, da je bilo res veselje. Ker smo imeli v svoji sredi tudi gospo in gospodične Benedikovo, Petrovčičevo, Grajžarjevo in Krutnerjevo Mici, vse priznane pevke, se je kmalu po obedu razlegala po prijaznih Vodicah krasna slovenska pesem. Izmed sosednjih učiteljev so bili navzoči gg.: Mesner, Zore, Benedik, Paternost, Rojina, Slapar, Kocijančič in Božič. Da je bilo dovolj smeha, sta skrbela »Čebevar« in »Suzana«, za izvrstno in jako ceneno postrežbo pa gdč. Grajžarjeva. »Neka jih Bog poživi!« Vodiški. *Cerkvena himna, molitev Pridi, Stvarnik Sveti Duh je v rabi vse od zgodnjih stoletij Cerkve: njeno prvotno originalno besedilo naj bi v 9. stoletju pripravil Rabanus Maurus, njena prvotna originalna gregorianska uglasbitev pa naj bi nastala okrog leta 1000. V naslednjih stoletjih je sledila vrsta predelav besedila in uglasbitev. Himna se poje predvsem na ekumenskih koncilih, generalnih kapitljih, duhovniških posvečenjih in obredih zaobljub. (Op.: J. Ciperle). Učiteljski tovariš. Glasilo Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani. 1898, (10. listopada), št. 32, str. 245. Za objavo pripravil: dr. Jože Ciperle 0 OMINA VODICI it Po tolikem času že lahko začutimo odzive in izkušnje občanov, ki so jih dobili z novimi integriranimi linijami. Od 24. septembra smo bili deležni sprememb in izboljšav na linijah 60, 61 in 62. Linije so se optimizirane z bolje usklajenimi prihodi in odhodi na prestopnih stičiščih in izboljšano traso hitre linije 60. S petim novembrom prihaja do novih sprememb, v prihodnosti morda še kakšna. Izboljšave so odgovor na potrebe sodobnega človeka z mislijo na trajnostno mobilnost. Izboljšave so bile pripravljene na osnovi traj-nostnih potreb in z mislijo na čim boljšo optimizacijo linij. Tako za LPP kot tudi za občane Vodic in dnevne migrante iz zaledja, ki v Vodicah prestopajo na nove avtobusne linije, sta pomembni popolna optimizacija in razpoložljivost linij. Nedavno je med Občino Vodice in LPP prišlo do dogovora, ki je prinesel nekaj novosti. Hitra linija 60 po trasi Vodice-Zapoge-Repnje-Polje-Skaručna-Šmartno-Ljubljana je na željo občanov zajela tudi del zaledja pri Zapogah.S 5. novembrom, takoj po praznikih, se preminjajo poteki avtobusih linij št: 60 in 61, Krožna prestopna linija 62 se nadomesti s pojačano linijo 60, ki bo v jutranji konici vozila po trasi Vojsko - Vesca - Selo - Šinkov Turn - Utik - Bukovica - Vodice - Zapoge - Re-pnje - Polje - Skaručna - Šmartno - Ljubljana, v popoldanski konici pa bo linija 60 vozila po trasi Ljubljana - Šmartno - Skaručna - Polje - Re-pnje - Zapoge - Vodice - Bukovica - Utik - Šinkov Turn - Selo - Vesca - Vojsko). Dodaja se tudi en odhod avtobusa na liniji 60 v jutranji konici. Poglejte vozni red, ki se malenkostno spreminja. Kot vedno ga boste našli na spletni strani občine in v vitrinah na avtobusnih postajah. Z novembrom se uvaja tudi nova povezava med našo občino in občino Medvode in sicer z linijo 30. Na območju občine Vodice trenutno delujeta dve prodajni mesti in sicer Trafika Vodice ter Trgovina Pr'Mimi na Skaručni, kjer je uporab- nikom omogočena polnitev dobro-imetja in nakup mesečne vozovnice. Tako LPP kot Občina Vodice napovedujeta ob uvedbi nove linije 30 od Medvod do Vodic ponovno prevetritev usklajenosti odhodov in prihodov z linijami 60, in 61 in 62 ter ne izključujeta nadaljnjih sprememb, ki bodo v dobro potnikov. Sedanje in predvidene izboljšave so odgovor na potrebe sodobnega človeka z mislijo na preusmeritev fluktuacije aktivnega prebivalstva s potovanj z osebnimi avtomobili na uporabo javnega potniškega prometa. Zanimivo je tudi to: Urbana je postala članska izkaznica Mestne knjižnice Ljubljana, zato vas vabijo, da svojo staro izkaznico Knjižnice Vodice čimprej zamenjate s kartico Urbana. Če kartico Urbana že imate, jo ob prvem obisku knjižnice prinesite s seboj, da vam uredijo izposojo na vašo Urbano. Ob zamenjavi morate dokazati svojo istovetnost z osebnim dokumentom (osebno izkaznico ali potnim listom). Pri izposojevalnem pultu izpolnite in podpišete novo elektronsko vpisnico. Zamenjavo izkaznice lahko uredite ob vsakem obisku v kateri koli enoti Mestne knjižnice Ljubljana. Za identifikacijo in pla- čilo storitev MKL lahko uporabite tudi svoj mobilni telefon, ki vam ga predhodno registrirajo v knjižnici. Kartico Urbana lahko uporabljate v ljubljanskem potniškem prometu šele takrat, ko na pooblaščenih prodajnih mestih (LPP, trafike,...) nanjo naložite dobroimetje ali veljavno mesečno vozovnico. V Knjižnici Vodice pa vam na Urbano dobroime-tja ali mesečne vozovnice ne morejo naložiti. M. K. Foto: Rok Štupar in Helena Čerin Tone Logar »Nova integrirana linija je zelo dobrodošla, pripomba ali vprašanje, ki je na mestu, pa je, zakaj avtobus ne vozi ob sobotah in nedeljah. To je precej nenavadno. Saj ljudje vendar hodijo tudi v službo ob sobotah, v navadi pa je, da starejši hodijo tudi na sobotno tržnico. Glede otrok Je pa zelo lepo poskrbljeno.« Anketa na spletnistrani Občine Vodice dne 8.10.2012 Ali odobravate uvedbo novih integriranih LPP linij? | 104 - Da (84,6%) | 15 -Ne (12,2%) 4 - Ne zanima me (3,3%) Skupaj torej 123-100% Jž .CD ~CD -i—. Vozni red linije št. 60 Ljubljana-Vodice-Polje Delavniški odhod Postajališča 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Polje obr. - - - - - 7.40 8.45 10.55 11.45 13.00 13.50 - 15.45 Vojsko - - 5.55 6.25 6.45 - - - - - - 15.02 - Selo 4.50 5.40 5.58 6.28 6.48 7.43 8.48 10.58 11.48 13.03 13.53 - 15.48 Šinkov Turn - - 6.01 - 6.51 7.46 - - - 13.06 - - - Utik 4.52 5.42 6.04 6.30 6.54 7.49 8.50 11.00 11.50 13.09 13.55 - 15.50 Bukovica 4.55 5.45 6.07 6.33 6.57 7.52 8.53 11.03 11.53 13.12 13.58 - 15.53 OŠ Vodice 4.57 5.47 6.09 6.35 6.59 7.54 8.55 11.05 11.55 13.15 14.05 - 15.55 Vodice 5.00 5.50 6.15 6.40 7.00 7.55 9.00 11.06 11.56 13.17 14.07 - 15.56 Zapoge 5.02 5.52 6.17 6.42 7.02 7.57 9.02 11.08 11.58 13.19 14.09 - 15.58 Repnje Kapelica 5.05 5.55 6.20 6.45 7.05 8.00 9.05 11.11 12.01 13.22 14.12 - 16.01 Polje obr. 5.10 6.00 6.25 6.50 7.10 8.05 9.10 11.16 12.06 13.27 14.17 - 16.06 Skaručna 5.13 6.03 6.28 6.53 7.13 8.08 9.13 11.19 12.09 13.30 14.20 - 16.08 Šmartno 5.19 6.19 6.34 6.59 7.19 8.14 9.18 11.24 12.14 13.36 14.25 15.06 16.12 Šentvid 5.24 6.14 6.39 7.04 7.24 8.19 9.23 11.29 12.19 13.40 14.30 15.11 16.16 Ljubljana 5.34 6.24 6.49 7.14 7.34 8.29 9.33 11.39 12.29 13.50 14.40 15.22 16.25 prihod odhod Postajališča 14 15 16 17 Polje obr. 17.20 18.45 - 21.35 Vojsko - - 20.16 - Selo 17.23 18.48 - 21.38 Šinkov Turn - - - - Utik 17.25 18.50 - 21.40 Bukovica 17.28 18.53 - 21.43 OŠ Vodice 17.30 18.55 - 21.45 Vodice 17.31 18.56 - 21.48 Zapoge 17.33 18.58 - 21.50 Repnje Kapelica 17.36 19.01 - 21.53 Polje obr. 17.41 19.06 - 21.58 Skaručna 17.43 19.08 - 22.00 Šmartno 17.47 19.12 20.20 22.04 Šentvid 17.51 19.16 20.25 22.09 Ljubljana 18.00 19.25 20.35 22.19 prihod odhod Postajališča 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Ljubljana 5.35 6.25 6.55 7.45 10.10 11.00 11.45 12.40 14.10 14.50 15.30 16.30 18.00 Šentvid 5.46 6.36 7.06 7.56 10.21 11.11 11.56 12.51 14.21 15.01 15.41 16.41 18.11 Šmartno 5.51 6.41 7.11 8.01 10.26 11.16 12.01 12.56 14.26 15.06 15.46 16.46 18.16 Skaručna - - 7.16 8.06 10.31 11.21 12.06 13.01 14.31 15.11 15.51 16.51 18.21 Polje obr. - - 7.19 8.09 10.34 11.24 12.09 13.04 14.34 15.14 15.54 16.54 18.24 Repnje Kapelica - - 7.23 8.13 10.38 11.28 12.13 13.08 14.38 15.18 15.58 16.58 18.28 Zapoge - - 7.26 8.16 10.41 11.31 12.17 13.12 14.42 15.22 16.02 17.02 18.31 Vodice 6.15 7.00 7.28 8.18 10.43 11.33 12.19 13.14 14.44 15.24 16.04 17.04 18.33 OŠ Vodice 6.09 6.59 7.30 8.20 10.44 11.34 12.20 13.15 14.45 15.25 16.05 17.05 18.34 Bukovica 6.07 6.57 7.32 8.22 10.46 11.36 - 13.18 14.48 15.27 16.07 17.07 18.36 Utik 6.04 6.54 7.35 8.25 10.49 11.39 - 13.21 14.51 15.30 16.10 17.10 18.39 Šinkov Turn 6.00 6.50 - - - - - 13.26 14.56 15.36 16.16 - - Selo 5.58 6.48 7.37 8.27 10.51 11.41 - 13.28 14.58 15.38 16.18 17.12 18.41 Vojsko 5.55 6.45 - - - - - 13.32 15.02 - 16.22 - - Polje obr. - - 7.40 8.30 10.55 11.45 - 13.35 - 15.42 - 17.16 18.45 prihod odhod Postajališča 31 32 33 Ljubljana 19.30 20.45 22.25 Šentvid 19.41 20.56 22.36 Šmartno 19.46 21.01 22.41 Skaručna 19.51 21.06 22.46 Polje obr. 19.54 21.09 22.49 Repnje Kapelica 19.58 21.13 22.53 Zapoge 20.01 21.16 22.56 Vodice 20.03 21.18 22.58 OŠ Vodice 20.04 21.19 22.59 Bukovica 20.06 21.21 23.01 Utik 20.09 21.24 23.04 Šinkov Turn - - - Selo 20.11 21.26 23.06 Vojsko 20.15 - - Polje obr. - 2 1.30 - OPOMBA: - ob sobotah, nedeljah in praznikih linija 60 ne obratuje; Vozni red linije št. 61 Vodice - PolJe - Vodice Delavniški odhod Postajališča 1 2 3 4 5 Vodice 7.22 8.26 12.19 14.05 15.19 OŠ Vodice 7.20 8.24 12.20 14.06 15.20 Bukovica 7.18 8.22 12.22 14.08 15.22 Utik 7.15 8.19 12.25 14.11 15.25 Koseze 7.11 8.16 12.27 14.15 15.29 Šinkov Turn 7.06 8.11 12.32 14.17 15.31 Selo 7.04 8.09 12.34 14.20 15.34 Vojsko 7.00 8.05 12.38 14.24 15.38 Skaručna 12.40 14.26 15.40 Polje obr. 12.42 14.29 15.42 Repnje Kapelica 12.46 15.45 Zapoge obr. 12.48 15.48 Vodice 12.51 14.34 prihod OPOMBA: - ob sobotah, nedeljah in praznikih linija 61 ne obratuje. VOZNI RED VELJA OD: 05.11.2012. J ^ v 1 trt •Si, 8 O ^ O § S j? C -O O V občinski upravi si prizadeva mo celovito komunalno urediti naselja v Občini Vodice. Lokar-je v naselju Vodice so bile zaradi svoje lege na vodovarstve-nem območju predvidene kot naslednje, ki so se, v skladu s sprejetim proračunom za leto 2012 in pridobljenimi sredstvi iz naslova komunalnih prispevkov, začele komunalno urejati. Za območje Lokarij je bil sprejet in večkrat dopolnjevan Občinski podrobni prostorski načrt. Ta omogoča etapno gradnjo komunalne infrastrukture, ki bo sledila vplačilom zbranih komunalnih prispevkov kot investicijskega vira. V prvi fazi smo tako že zgradili sanitarno kanalizacijo od križišča Jegriše do osrednjega območja poslov-no-stanovanjske cone v Lokarjih, črpališče za sanitarne vode pri TP Lokarje in del meteorne kanalizacije. Po končani gradnji sekundarne kanalizacije bo naše JP Komunala Vodice, d. o. o., poskrbelo za priklop objektov na sistem. Občina je z javnim razpisom za izvedbo navedenih del kot najbolj ugodno izbrala podjetje KPL, d. d., iz Ljubljane, nadzor nad deli pa je izvajalo podjetje USZ Inženiring, d. o. o. Kot rečeno, je gradnja fizično že končana, izvajalec pa je dolžan predložiti še vso potrebno dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja ter primopredajo objekta. Projekti so bili zasnovani tako, da so bili posegi zunaj cestišča omejeni na minimalno potrebno, sama tehnologija gradnje pa v smislu čim bolj tekoče izvedbe in minimalnega omejevanja dostopa. Brez strpnosti in razumevanja tako mejašev zemljišč ob gradbišču in obvoznih poteh kot tudi prebivalcev in podjetnikov iz Lokarij pa seveda ne bi šlo. Ponovna zahvala za to je vsekakor več kot na mestu. Projekt komunalnega urejanja Lokarij s tem seveda ni končan. Kot rečeno, bomo gradnjo nadaljevali etapno, skladno z vplačilom zbranih komunalnih prispevkov kot investicijskega vira. Brez aktivnega sodelovanja latnikov zemljišč tako ne gre. Pogoj za nadaljevanje del je med drugim ureditev zemljiškoknjižnih razmerij za cestno infrastrukturo. Potrebne geodetske odmere so že naročene. Geodet bo na teren prenesel optimizirane projektne rešitve. Te smo lastnikom zemljišč predhodno predstavili ter se z njimi pogovorili in čim bolj uskladili. Verjamemo in želimo si, da bo načrtovan pristop h gradnji pri neposredno vpletenih lastnikih zemljišč naletel na ugoden odziv in pripravljenost za nadaljnje sodelovanje, saj bo občina le na ta način lahko izpeljala zahtevno investicijo, katere cilj je zgledna komunalna ureditev območja, kjer je doslej prevladoval infrastruk-turni kaos. Miran Sirc Foto: arhiv Občina Zbirni center Vodice je v času med oktobrom in aprilom odprt le ob sobotah Odlaganje odpadkov pred Zbirnim centrom Vodice se bo v bodoče striktno sankcioniralo 15 Zbirni center Vodice, ki smo ga odprli junija 2008, več kot opravičuje svoj obstoj. V letošnjem letu smo njegovo »ponudbo« še dodatno razširili. Tako lahko tam oddajate tudi odpadne plastične folije, v poletnem času (maj, junij, julij, avgust in september) pa je bil zbirni center poleg sobot odprt še ob sredah med 17. in 19. uro. Od vključno oktobra do vključno aprila je zbirni center odprt vsako soboto med 9. in 12. uro. Odpiralni čas zbirnega centra je sicer jasno zapisan na vhodnih vratih centra, stalno je objavljen na občinski spletni strani, večkrat pa je bil zapisan tudi v občinskem glasilu. Obratovanje zbirnega centra v poznem popoldanskem času razen poleti ni niti tehnično povsem izvedljivo (na lokaciji ni elektrike za osvetljevanje), niti ni stroškovno upravičeno (število obiskovalcev je že v poletnem času ob sredah približno štirikrat manjše kot ob sobotah, zunaj tega obdobja pa bi bil obisk po ocenah še manjši). Možnosti za ustrezno ločevanje odpadkov pa imajo naši občani tudi sicer več kot dovolj: • Zbirni center Vodice (ob sobotah, poleti tudi ob sredah), • Zbirni center Barje (vsak dan), • odvoz kosovnih odpadkov po predhodnem dogovoru, • zbiranje nevarnih odpadkov (dvakrat letno), • EKO otoki, • ločeno zbiranje odpadkov pri gospodinjstvih (črne in rumene posode, ponekod tudi rjave). Kljub temu si nekateri dovolijo zunaj obratovalnega časa zbirnega centra odpadke odložiti pred Miran Sirc njegov vhod. To je dejanje, ki povzroči nemalo dodatnega dela in čiščenja, sočasno pa kazi okolico ter daje izrazito slab zgled. Bi kaj takega odložili pred vhod svojemu sosedu? Tovrstne prekrške bodo v prihodnje pristojni organi striktno sankcionirali. Vsi skupaj se potrudimo za lep videz naše zelene občine! Miran Sirc Foto: Rok Štupar >8 O ^ O § S j? c 16 Bill;":: M Rezervni deti in kolesarski center P i B fenkm CMU : 12 MG»)i 5 70. U-i OlZ/aee 72 qui- QA] 92? 13?. 1-tJmSi lwhidttMBU»i pon - pil S n(5 - 16.00. MM*- ¿.Oft - \1 £1(1 nediljč in pražimo: zapne NOVO V NAŠI PONUDBI: AKUMULATORJI ROCKET-3 LETA GARANCIJE ! ZAVORNE PLOŠČICE + DISKI SWAG VELIKA IZBIRA MOTORNIH OLJ PO UGODNIH CENAH: -ELF10W401L OD 6,12 EUR -CASTROL EDGE TD 1 L 10,97 EUR -GM MOTORNO OLJE 10W40 1L 6,12 EUR VŽIGALNE SVEČKE DENSO PODVOZJE SIDEM ZAVORE TRW, SWAG, EBC FILTRI ASHIKA,MECA,COOPER METLICE BRISALCEV CHAMPION, ZOLLEX JERMENA GATES.CONTITECH LEŽAJI SWAG, SKF....... ZA TOVORNA VOZILA: STOP SVETILKA ACTROS 49,00 EUR STOP SVETILKA MAN 5 PREK. 19,22... KAR NIMAMO NA ZALOGI DOBIMO ŠE ISTI DAN!! SERVIS KOLES- PO KOLO PRIDEMO TUDI NA DOM ▼ P . PREVOZNIŠTVO I VULKANIZCRSTVO 9. TRGOVINA KAM NI SUA CESTA 65 1217 VODICE. SLOVENIJA Delovni čas Vsak delovnik 8.00 - 12.00 13.00 - 18.00 v soboto 8.00 - 13.00 e-pošta: info@pvt.si Prodaja pnevmatik za vsa • Vulkanizerske storitve • Avto servisne storitve • Filtri, olja, svečke, avto kozmetika • Avto optika, avto diagnostika • Dodatna oprema in pripomočki • Priprava na tehnični pregled Temperature se znižujejo ter počasi se približuje jesen in zima. Zato smo za vas pripravili vrsto proti-zamrzovalnih sredstev za vašega jeklenega konjička znamk WUETRH in SHELL ter odlično proti korozijsko olje KROWN! AKCIJA ZIMSKIH Ne odvrzite starih akumulatorjev kjer koli, prinesite jih k nam in tako boste poskrbeli za lepše okolje!!! DO -10% VSE OSTALE ZNAMKE PO NAROČILU POPUST DO 40% Smo uradni serviser akumulatorjev Topla EOSS OZNAČEVANJE PNEVMATIK NUDIMO VAM VSE INFORMACIJE! ZIMSKI VITREX DO -600C EMBALAŽE 1L,5L,20L VELIKA NAvG#AD| 17 Kolesarska dirka za pokal Slovenije za DEČKE, DEKLICE in mlajše mladinke ter občinsko prvenstvo v kolesarstvu V Selu pri Vodicah se je v nedeljo, 16. septembra, odvijala kolesarska dirka 1. Velika nagrada (VN) Občine Vodice, na kateri so se pomerili najboljši slovenski mladi kolesarke in kolesarji ter tudi najboljši rekreativni kolesarji. Na tri kilometre dolgem in izjemno zahtevnem krogu so se odvijali pravi boji in gledalci smo lahko spremljali ene od najlepših tekem v Sloveniji. Kratki vzponi, ozke ceste in razgibana trasa, kakršne lahko gledamo na spomladanskih »klasikah«, kot je dirka po Flandriji med profesionalci, in vse zgoraj našteto je v Selo pri Vodicah privabilo skoraj 150 tekmovalk in tekmovalcev ter veliko število gledalcev. Najprej so se na šest krogov oziroma 18 kilometrov dolgo progo podali rekreativni kolesarke in kolesarji. Že po prvem krogu se je v ospredju izoblikovala skupina desetih kolesarjev, ki je vse do zadnjega kroga složno narekovala tempo, v zadnjem krogu pa so si malenkostno prednost nabrali trije kolesarji, ki so se nato v ciljnem sprintu pomerili za zmago. Največ ■j moči in znanja je pokazal kolesar ekipe BVG Gulč Jani Prešeren pred Mitjo Oterjem in Urošem Smole-jem. Naj omenimo, da je na tekmi sodeloval tudi nekdanji olimpijec in aktualni svetovni prvak med veterani Bojan Ropret, ki je osvojil absolutno četrto mesto, v svoji kategoriji pa ni imel prave konkurence in je prepričljivo zmagal. Med ženskami so bile na startu tri kolesarke, zmagala pa je Maja Zajec iz kolesarskega društva Bambi pred Tino Ušeničnik in Uršo Mer-čon. Rekreativni kolesarke in kolesarji so se merili tudi za naslove občinskih prvakov, med moškimi je zmago slavil Jože Lindič pred Tomažem Brankom in Milanom Opecem, pri ženskah pa je občinska prvakinja postala domačinka iz Sela pri Vodicah Urša Merčon. Za dirko rekreativnih kolesarjev pa so se na progo podali najmlajši kolesarke in kolesarji, ki tekmujejo v okviru Kolesarske zveze Slovenije v kategoriji deklice B in C ter dečki C. V tej starostni kategoriji tekmujejo fantje, stari 12 let in mlajši, ter dekleta, stara 13 let in mlajša. V letošnji sezoni je prav na vseh tekmovanjih zmagal kolesar novomeške Adrie Jan Bevc, ki je celo letnik 2001 in bo tudi v prihodnji sezoni tekmoval v tej N" y H cirfri Ji r. kategoriji. Tudi v Selu pri Vodicah je pokazal, kako dober je, in suvereno zmagal, na drugo mesto se je uvrstil Jaka Čemažar, tretji pa je bil Martin Colnar. Od kolesark in kolesarjev domače ekipe Radenska KD Življenje je odlično četrto mesto zasedel Martin Cun-der, prav tako odlična pa je bila Maša Pia Ustar na šestem mestu. V kategoriji deklic A in dečkov B se je pomerilo prek 30 kolesarjev in ena kolesarka na 21 kilometrov dolgi dirki oziroma sedem krogov. Kot v kategoriji dečkov C je tudi v tej kategoriji vse letošnje dirke dobil kolesar Perutnine iz Ptuja Luka Sagadin in tudi on se ni izneveril tradiciji ter je prepričljivo slavil zmago, saj je v cilj prišel z več kot tridesetimi sekundami prednosti pred drugimi zasledovalci. Drugo in tretje mesto sta osvojila kolesar C £ C £ o z Bleda Peter Šranc in kolesar domače ekipe Radenska KD Življenje Pavel Cizelj. V tej kategoriji je tekmoval tudi domačin Matic Šetina, ki tekmuje v ekipi Radenska KD Življenje, in na koncu osvojil odlično sedmo mesto. Naj omenimo, da je Matic v letošnji sezoni izvrsten, saj se redno uvršča med najboljših deset kolesarjev v Sloveniji, na državnem prvenstvu v cestni vožnji pa je zasedel odlično drugo mesto in tako postal državni podprvak. V kategoriji dečkov A in mlajših mladink je kolesarsko ekipo Radenska KD Življenje zastopalo kar pet kolesarjev in ena kolesarka. Izjemno močna ekipa je v letošnji sezoni nanizala že kar precej zmag in v ekipni razvrstitvi pokala Slovenije zaseda trenutno prvo mesto. Na 27 kilometrov dolgi progi oziroma devetih krogih so morali kolesarji in kolesarki premagati kar 400 višinskih metrov, vse to pa so najboljši opravili s povprečno hitrostjo skoraj 34 kilometrov na uro. V šestem krogu se je v ospredju izoblikovala trojica kolesarjev, ki tudi v letošnji sezoni kroji razplete dirk. Grega Matija Černe z Bleda, Mitja Zupančič iz Novega mesta ter Žiga Jerman iz domače ekipe Radenska KD Življenje so se pomerili za zmago in ciljno črto prečkali dobre pol minute pred skupino zasledovalcev. Največ moči je na ciljnem vzponu pokazal Mitja Zupančič, pred Černe-tom in Jermanom. Kolesarji ekipe Radenska KD Življenje pa so imeli med najboljšimi desetimi kolesarji še četrtega Mateja Merčuna, šestega Tilna Glinška in devetega Tadeja Pogačarja. Med mlajšimi mladinkami je zmago slavila Katja Jeretina pred Evo Skaza. Na koncu so si najboljši v posameznih kategorijah zaslužili tudi pokale in medalje, ki so jih podeljevali predstavnika Občine Vodice župan Aco Franc Šuštar in Nina Rahne ter direktor podjetja Orod-jarstvo Jež Janez Jež. Da je bila dirka zelo dobro organizirana in da je bila trasa zelo atraktivna, so bili enotnega mnenja tudi predstavniki slovenskih klubov in pa Kolesarske zveze Slovenije, zato si za prihodnje leto želimo, da bi v Selu pri Vodicah organizirali tudi državno prvenstvo. Ob tej priložnosti se moramo še posebej zahvaliti Občini Vodice za vso pomoč in sponzorstvo pri izvedbi kolesarskega tekmovanja, gasilcem PGD Šinkov Turn za odlično izvedeno varovanje in pa staršem ter drugim članom kolesarske ekipe Radenska KD Življenje iz Ljubljane. Vsekakor pa gre posebna zahvala tudi vsem pokroviteljem in sponzorjem, ki ste pripomogli, da je prireditev tako dobro uspela. Hvala in srečno do naslednjega leta, ko se vidimo na 2. VN Občine Vodice. Miha Koncilija Foto: Leon Andrejaš Zadnji trenutki pred štartom Sport je močan povezovalni dejavnik. V klanec - "na vse ali nič". REZULTATI DIRKA ZA POKAL SLOVENIJE DEKLICE B : 1. Maša Pia Ustar (Radenska KD Življenje) DEČKI C: 1. Jan Bevc (Adria Mobil), 2. Jaka Čemažar (Sava Kranj), 3. Martin Colnar (Adria Mobil), 4. Martin Cunder (Radenska KD Življenje), 5. Maks Suhadolnik (Sava Kranj) DEKLICE A: 1. Ana Majnik (Radenska KD Življenje) DEČKI B: 1. Luka Sagadin (Perutnina Ptuj), 2. Peter Šranc (KK Grega Bole Bled), 3. Pavel Cizelj (Radenska KD Življenje), 4. David Kosovel (KK Grega Bole Bled), 5. Aljaž Jarc (Adria Mobil) MLAJŠE MLADINKE: 1. Katja Jeretina (Radenska KD Življenje) DEČKI A: 1. Mitja Zupančič (Adria Mobil), 2. Grega Matija Černe (KK Grega Bole Bled), 3. Žiga Jerman (Radenska KD Življenje), 4. Matej Merčun (Radenska KD Življenje), 5. Matic Katrašnik (Sava Kranj) REKREATIVNA DIRKA IN OBČINSKO PRVENSTVO VODICE REKREATIVCI Moški do 30 let: 1. Rok Lozar, 2. Anže Kovač, 3. Bernard Rožman (Bam.Bi) Moški do 40 let: 1. Jani Prešeren (BVG Gulč), 2. Mitja Oter (Extrem Vital), 3. Uroš Smolje (Bam.bi) Moški do 50 let: 1. Uroš Oven (ŠD Grmada), 2.Marjan Podjed (Bam.bi), 3.Franci Groznik (Bam.bi) Moški nad 50 let: 1. Bojan Ropret (Bam.bi), 2. Ljubo Car (Branik Maribor), 3. Jože Lindič (SD Strahovica) Ženske do 30 let: 1. Maja Zajec (Bam.bi) Ženske nad 30 let: 1. Tina Ušenič-nik (Bam.bi), 2. Urša Merčon (Radenska KD Življenje) OBČINSKO PRVENSTVO VODICE Moški: 1. Jože Lindič (SD Strahovica), 2. Tomaž Brank, 3. Milan Opec Ženske: 1. Urša Merčon (Radenska KD Življenje) nHliiRi^gl ii^itiaiovjceisaivifflsiaiiCi 19 T ffimSBMm sv „ ,■-.' Že 17. leto zapored vabimo gorske kolesarje na kronome-ter, ki ga začenjamo pri domu Smučarskega društva Straho-vica, končamo pa na vrhu Rašice. Dirka poteka po gozdni cesti, začenjamo posamično -za vse tiste, in ni jih malo, ki na začetku tekmovanja ne marajo gneče, je to prava stvar. Potem pa proti vrhu, kolikor kdo zmore ter koliko ga nesejo noge in kolo. Mlajši tekmovalci končajo tekmo na sedlu pod vrhom, drugi pa se morajo do več kot zasluženega okrepčila potruditi prav do vrha. Najhitrejši je letos do cilja zmogel v manj kot 14 minutah. Z letošnjim odzivom tekmovalcev na naš razpis smo lahko zadovoljni, posebno smo bili veseli najmlajših - letos jih je tekmovalo kar 11, največ doslej. Tekmovanje je obenem štelo tudi kot občinsko prvenstvo v gor- l iL1 .. U - skem kolesarjenju. Letošnja prvaka sta med mlajšimi kolesarji postala Hana Kranjec Žagar in Matic Kranjec Žagar, med starejšimi kolesarji pa Lučka Dobrin in Luka Žagar. Vsem udeležencem za dosežene rezultate čestitamo. Rezultate in fotografije s 17. Kolesarskega kronometra na Rašico si lahko ogledate na spletni strani društva www.strahovica.si. Če ne prej, se gorski kolesarji vidimo spet naslednje leto, vedno tretjo soboto v septembru, ko bo tradicionalni kronometer postal polnoleten! Jure Marenče Smučarsko društvo Strahovica Foto: Rok Štupar REZULTATI KRONOMETRA Deklice do 15 let, letnik 1997 in mlajše Ime in priimek Društvo, klub, kraj Čas 1. Hana Kranjec Žagar Bukovica 0:19:45 2. Zoja Kranjec Calcit 0:21:34 3. Ana Rahne Kranj 0:21:42 Dečki do 15 let, letnik 1997 in mlajši Ime in priimek Društvo, klub, kraj Čas 1. Juš Pobrežnik Energija Velenje 0:14:09 2. Matic Kranjec Žagar Bukovica 0:14:19 3. Tilen Babič Vodice 0:16:37 4. Nejc Poljanec Dvor 0:18:38 5. Matevž Marinko SD Dolomit 0:22:10 6. Jon Poljanec Dvor 0:23:16 7. Anže Marinko Kajak kanu klub Tacen 0:27:41 8. Jaka Marinko SD Dolomiti 0:27:51 Tekmovanje za Pokal Občine Vodice Najhitrejši čas deklice: Ime in priimek Društvo, klub, kraj Čas Hana Kranjec Žagar Bukovica 0:19:45 Najhitrejši čas dečki: Ime in priimek Društvo, klub, kraj Čas Matic Kranjec Žagar Bukovica 0:14:19 REZULTATI KRONOMETRA Ženske do 40 let, letnik 1972 in mlajše Ime in priimek Društvo, klub, kraj Čas 1. Jana Marinko SD Dolomiti 0:20:56 2. Lučka Dobrin SD Strahovica 0:23:12 3. Mira Kranjec Bukovica 0:25:36 4. Nina Rahne SD Strahovica 0:30:16 5. Marjeta Rahne Kranj 0:30:22 Moški od 16 do 30 let, letnik 1982 do 1996 Ime in priimek Društvo, klub, kraj Čas 1. Matej Lovše Uni tim 0:13:53 2. Peter Zupančič Calcit 0:14:34 3. Primož Turk Pšata 0:18:04 4. Nejc Bergant SD Strahovica 0:23:26 Moški od 31 do 40 let, letnik 1972 do 1981 Ime in priimek Društvo, klub, kraj Čas 1. Damjan Osolnik Lukovica 0:16:58 2. Andrej Moretti Golo Brdo 0:17:02 3. Matjaž Thaler KK Karantanija 0:18:35 4. Primož Kovič Hrast Dob 0:18:37 5. Andraž Poljanec Dvor 0:20:07 Moški od 41 do 50 let, letnik 1962 do 1971 Ime in priimek Društvo, klub, kraj Čas 1. Simon Strnad KD Brda 0:15:58 2. Peter Rožanc Energija Velenje 0:17:43 3. Luka Žagar Bukovica 0:18:25 4. Jože Martinjak Bexel Komenda 0:18:35 Moški 51 let in stare ši, letnik 1961 in starejši Ime in priimek Društvo, klub, kraj Čas 1. Jože Lindič SD Strahovica 0:19:22 2. Peter Pibernik ŠD Suhadole 0:20:14 3. Franc Koželj Za mojo dušo 0:21:21 Tekmovanje za Pokal Občine Vodice Najhitrejši čas ženske: Ime in priimek Društvo, klub, kraj Čas Lučka Dobrin SD Strahovica 0:23:12 Najhitre ši čas moški: Ime in priimek Društvo, klub, kraj Čas Luka Žagar Bukovica 0:18:25 Vodiški čebelarji, združeni v Čebelarsko društvo Skaručna, so odslej upravičeno ponosni na svoj prapor. Tega so razvili v okviru slavnostne seje občinskega sveta Vodice. Boter je bil župan Občine Vodice Aco Franc Šuštar. Naslednji dan, v nedeljo, 9. septembra, pa so imeli pred cerkvijo sv. Lucije na Ska-ručni še blagoslov prapora. Blagoslovje skrbno opravil duhovnik Peter Slevec. Oba dogodka je spremljalo veliko število čebelark, čebelarjev, ljudi v narodnih nošah in občanov. Prav zanimivo je bilo videti čebelarske praporščake v posebnih uniformah, ki jih smejo nositi ob svečanih dogodkih. Kakšna je ta uniforma, določa prav poseben pravilnik, ki ga je izdala Čebelarska zveza Slovenije. Izdelujejo pa jih lahko samo izdelovalci, ki imajo z njimi poseben dogovor. Vsem sodelujočim, praporščakom, dekliškemu zbo- Cerkev na Skaručni je bila septembra ob dogodku polna občanov. C £ >10 O 22 I C O g C -C „C JU C -I—. £ ru Flora, harmonikarjem oziroma vsem prisotnim se je predsednik društva Franc Gosar zahvalil za sodelovanje. Izjemno je bil vesel, da sta bila tako razvitje kot blagoslov prapora Čebelarskega društva Skaručna tako lepo izvedena in sprejeta. Naj še naprej lepo skrbijo za krajnsko č'belo in naj medi, kot se čebelarji med seboj pozdravljajo! M. K. V/etejialhfli.monlka Občina Vodice ter Društvo za ohranjanje kulturne dediščine in podeželja Skaručna sta v okviru občinskega praznika organizirala tekmovanje harmonikarjev na diatonično harmoniko (frajtonarco) za pokal Občine Vodice pod imenom VESELA HARMONIKA. Prireditev ob Kulturnem domu Skaručna je bila dobro obiskana, organizacija pod vodstvom Janeza Barleta pa odlična. Zelo so se potrudili s sceno na odru, s postrežbo, varovanjem, pripravo parkirišč in vzdušjem. »Sam sem bil zelo presenečen nad odzivom občanov, pa tudi nad odzivom sponzorjev. Zelo sem vesel, da se je živahnost vrnila tudi na podeželje,« pravi organizator. Na prireditvi je bilo toliko bolj veselo, saj je veliki pokal Občine Vodice dobila domačinka Marcela Barle, 13-letno dekle iz Skaručne. V strokovni žiriji so sedeli Jože Skubic, Jože Burnik, Dominik Krt in Dare Petrič. Marcela je zmagala tudi v svoji skupini do 13 let. Drugi je bil Žiga Kališnik, tretji pa Nejc Grbec. Voditelj Jure Sešek je bil odličen. V kategoriji nad 50 let je zmagal Marijan Rozman, srebro je odnesel Franci Nahtigal, bron pa Jožef Rekar. Največja konkurenca je bila v skupini starosti od 13 do 29 let. Tu se je najbolje odrezal Erik Ša-vron, Ana Jesenovec je bila druga, tretje mesto pa si je prislužil Gašper Seljak. Najmanj dela je komisija imela s kategorijo od 29 do 50 let, saj sta bila prijavljena le dva tekmovalca. Simon Razpotnik je bil prvi in Jože Breznik drugi. Prireditev je podprlo več kot 30 sponzorjev in donatorjev. Gostje so lahko okušali dobrote Marjetice Kuči, torto v obliki harmonike pa je naredila Milena Hvale. Pelo in plesalo se je še dolgo po tem, ko je voditelj Jure Sešek sklenil uradni del. Za to so poskrbeli poskočni Trio Skaručna: Jošt, Matic in Marcela. Podelilo se je tudi nekaj priložnostnih daril med obiskovalce, ki so oddali glasovnice, kar je bilo za mnoge prijetno presenečenje. M. K. Foto: Rok Štupar, osebni arhivi občanov Občinska nagrajenka Marcela Barle z županom. Henček s svojo prijateljico, od katere se nikoli ne loči. I C O g C -C „C JU Poskusilo se je ogromno harmonikašev iz vse Slovenije. Erik Savron je gotovo znano ime med harmonikaši. Godba Vodice; zaščitni znak Vodic. Marcela je imela svoje zveste navijače tudi na prireditvi. Odločala je stroga žirija. C £ Donatorji prireditve Občina Vodice, Europlakat, d. o. o., Restavracija Marjetica Kuči, d. o. o., ELEKTROEROZIJA MARJETIČ IGOR, s. p., Elektro Slovenija, d. o. o., Avtovleka-avtomehanik Janez Barle, s. p., XLAB, d. o. o., Laboratorijska tehnika Burnik, d. o. o., Vzdrževanje cest in zelenic Podgoršek Marjan, s. p., Stele Plesk, d. o. o., Tiskarna Martin Artelj, s. p., KLJUČAVNIČARSTVO, SERVISIRANJE IN MONTAŽA MIRAN VERTAČNIK, s. p., Stele Plesk, d. o. o., Okrepčevalnica Jur Zorman, d. o. o., PREVOZI IN GRADBENA MEHANIZACIJA OVIJAČ JAKA, s. p., Šuštar-MA-MA & Co. D. N. O., Avtoprevozništvo Seršen Franc, s. p., Gostiljna pri Anzeljnu, Špenko Mihael, s. p., Trgovina Bolero, Mojca Podgoršek, s. p., Avtoprevozništvo Marjan Bergant, s. p., BA trading, d. o. o., Štacunca pri Mimi, Domel, d. o. o., Avtoprevozništvo Jakub Matjaž, s. p., Gostilna Ledinek Ana Češnovar, s. p., Arboretum Volčji potok, Prevozništvo in storitve z gradbeno mehanizacijo Kuhta, d. o. o., Slaščičarna Barbič, Vukelič Ivan, s. p., PVC-ALU okna, vrata Remškar Vojko, s. p., Robomac, d. o. o., Obrt-oprema, d. o. o., Izdelava harmonik Valentin Zupan, CAMPO, d. o. o. Zavrh pod Šmarno goro, Zveza sindikatov vseh glasbenikov Slovenije, Vrtnarija Skaručna Boris Pustovrh, s. p., Vinogradništvo Gramc Franc, Zaključna dela v gradbeništvu Jagodic Igor, d. o. o., Tesa tape, d. o. o., Bar Marjana, d. o. o., Trta, d. o. o., Avtoprevozništvo Piškur Jože, s. p., Elektroservis Čeba-šek Miran, s. p., Gostila Jože Grad, s. p., Ribogojnica Povodje Miran Petrovič, s. p., Avtoservis Štunfi, d. o. o., Bovis, d. o. o., Aljaž Anton, s. p., Avtostekla Omejec Luka, s. p., Frizerski salon Nada, s. p., Pekarna prest Jagodic Damjan s.p., Avtoličarstvo, avtokleparstvo Papež s.p., ASJ Avtoservis Janez Jerman s.p., Štern Martin s.p., TMI d.d., Domel Železniki. Nariši nov dan - bodi neodvisen Devetdesetminutni družabni večer je pisalo na vabilu. Vstop brezplačen. Sama znana imena, Miha Kramli, univ. dipl. teolog, terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici, Fani Čeh, svetnica s končanim študijem iz socialne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani, in Vlasta Nussdorfer, pravnica, višja državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, predsednica društva Beli obroč Slovenije. Z voditeljem in vodjem kampanje Ne-odvisen.si Bojanom Kodeljem se je začel izjemno zanimiv večer. Dvorana kulturnega doma je bila polna do zadnjega kotička. Župan Aco Franc Šuštar je pozdravil goste in vse navzoče, izrazil je neverjetno radovednost po tem, kaj vse bomo slišali, izvedeli in se naučili. Menim, da smo bili prav vsi v pričakovanju, že samo ime Ne-od-visen.si, nam lahko misli zaziblje v neverjetne širine. Vsakdo je od nečesa odvisen, pa naj gre za slabe navade, kot je kajenje, ali pa za dobre, kot je šport ali kaj drugega. Seznam, od česa vsega smo lahko odvisni, je dolg in se skoraj ne konča. Ja, lahko smo celo odvisni od nekega odnosa, ljubezni, dela ... , česarkoli, s čimer lahko tudi pretiravamo. Čeprav je druženje trajalo skoraj več kot uro in pol bi lahko trdila, da je minilo, kot bi trenil. Vsak od gostujočih je imel toliko koristnih zgodb, izkušenj, da se je vsakdo lahko našel v njih. Resne teme in besede je humorno, tako kot zna le on, presekal Jurij Zrnec, ki se je »javljal« z velikega platna. Vlasta Nussdorfer je s pripovedovanjem zgodb, ki se prepletajo skozi njeno delo, dobesedno pre-sunila in marsikdo se je vprašal, se mar res vse to dogaja v naši preljubi državici. Najbolj je osta- Program NE-ODVISEN.SI tudi v Občini Vodice Snovalci vseslovenskega družbeno odgovornega programa NE-ODVISEN.SI so v sodelovanju z Občino Vodice in Osnovno šolo Vodice 19. septembra 2012 izvedli štiri poučne interaktivne dogodke, namenjene otrokom, mladim in odraslim. Namen programa je bilo ozaveščanje o različnih pasteh zasvojenosti in spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Pozitivna energija ravnateljice OŠ Vodice Ivane Bizjak, ki je s kratkimi uvodnimi nagovori vsakokrat popeljala v posamezen dopoldanski dogodek, se je prenesla tudi na otroke. V telovadnici OŠ Vodice se je v prijetnem in sproščenem vzdušju predšolskih otrok in učencev prvega triletja OŠ začel že prvi jutranji dogodek. Moderator in vodja programa Bojan Kodelja se je ob interaktivni predstavi Jaka išče nov dan skupaj z otroki pogovarjal o zdravju, igri, knjigi, odgovornosti in prijateljstvu. Prijetno vzdušje se je ob vsakem sklopu predstave samo še stopnjevalo, saj so otroci zelo hitro usvojili preproste takte in besedilo pesmice Išči Jaka, išči strokovnjaka, ki je zadonela po telovadnici. Sledila sta že dva dogodka za učence drugega in tretjega triletja OŠ, ko se je moderatorju pridružil Miha Kramli, terapevt in vodja Ambulante za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici. Učenci so se ozavestili o različnih pasteh kemičnih in nekemičnih zasvojenosti, ki pretijo na vse nas, preizkusili pa so se tudi v izmenjavi igre vlog. Posebej je bila izpostavljena nevarnost pasti zasvojenosti zaradi nepravilne uporabe računalnika in pasti socialnih omrežij. Poleg ozaveščanja pa program NE-ODVISEN.SI spodbuja tudi kreativnost mladostnikov, zato so bili učenci povabljeni, da sodelujejo v akciji POSNEMI SVOJ FILM NE-ODVISEN.SI, v kateri jim je bila kot izziv postavljena naloga, da posnamejo in v triminutnem filmu predstavijo svoj pogled na neodvisnost v odnosu do sebe, družbe ali okolja. Izbrane ustvarjalce filma bo Brane Kastelic gostil pri sebi v Londonu in jim pripravil nepozabno doživetje. Pripravila: Soraja Gorkič la v spominu zgodba 14-letne deklice Maje iz Ljubljane, ki je na priljubljenem socialnem omrežju spoznala »fanta« in se vanj zaljubila. V resnici pa je bil to starejši moški, s katerim se je kasneje tudi vsa zaljubljena srečala in pod pretvezo, da je oče njenega »vi r-tualnega« fanta, jo je odpeljal k sebi domov. Tam pa se je nekaj mesecev dogajalo vse drugo, kot je mlada najstnica pričakovala. Izsiljevanje, spolno nadlegovanje, grožnje in še in še. Na srečo se je dekle zlomilo in kljub grožnjam nekomu priznalo stisko, a kot je rekla Vlasta Nussdorfer, deklici pomagajo, njena duša pa je ranjena za vedno. Pretresljiva zgodba, ki se mimogrede lahko zgodi tudi vašemu otroku. Primeri, ki jih je povedal Miha Kramli, univ. dipl. teolog, terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti, so se dotikali tudi te zgodbe. Kako pomembno je, da starši znamo prisluhniti otroku, kako pomembno je zaupanje, še veliko bolj pa to, •S o u C S5 o cq -C iS J3 .52 o u iS S3 o cq da znamo otroku postaviti meje. Ravno to pa je največja rakasta rana sodobnih staršev. Poudaril je, da imajo otroci pravice, a pravice imajo tudi starši. Ena od njih, ki jo je omenil, mi je zelo ostala v spominu. Otroci do 12. leta morajo biti ob osmi uri zvečer v svoji sobi in v postelji, starši pa imajo takrat čas in mir zase. No, ta pravica je naredila kar nekaj zmede v naši hiši takoj po končanem predavanju, a če pogledamo stvarno, je še kako potrebna. V vsej zmedi, ki jo ponuja življenje, enostavno ni več časa za medsebojne odnose. Služba, šola, gospodinjstvo in še ogromno drugih stvari tiho in počasi razjedajo tiste vezi, ki smo jih nekoč stkali v gnezdo. Nič ni narobe, če je otrok ob osmih v postelji, potrebuje počitek in spanje, saj ima naslednji dan šolske obveznosti in prav nič ni narobe, če si starša takrat privoščita čas zase. Tudi Fani Čeh, svetnica s končanim študijem iz socialne medicine je opozorila, kako zelo je pomembno, da starši sodelujejo s šolo, učitelji, kako pomembno je, da stopijo naproti, kadar se pojavijo težave, da si upajo in seveda želijo spregovoriti o svojem otroku tudi kdaj iz druge strani, saj le s tem lahko skupaj, kot celoten sistem šole in družine, pripomorejo k boljši kakovosti življenja šolarja ali dijaka. Miha Kramli je nanizal tudi nekaj zgodb o odvisnosti in odvisnikih od drog iz ordinacije. Kako ta tegoba razžira družino, odnose in življenje na splošno. Spet me je zadelo, kako blizu se vse to dogaja, kako hitro lahko pride tudi v našo, sosedovo, prijateljevo družino. Ja, res je, vse to se lahko zgodi, vsakemu, lahko pa tudi ne, če znamo in zmoremo. Kako? To pa je ena od največjih uspešnic, za katero ni priročnika, ni šole, ni univerze in nikoli ne diplomiraš. Biti starš in pravilno vzgajati, usmerjati in vzgojiti je največja umetnost v življenju. Ljubezen, zaupanje in meje so ključne. In kot je dejal Bojan Kodelja, ki nas je vodil skozi ta večer: »Zmorete, zmoremo!« Družabni večer je resnično dosegel svoj namen, obiskovalci so bili navdušeni. Tisti, s katerimi mi je uspelo poklepetati po dogodku, in tudi drugi, s katerimi se srečujemo še tedne po tem, so prav vsi mnenja, da morajo takšni in podobni večeri še kdaj zaiti v Vodice. Vsak je sam krojač svojega življenja in če hrepenite po spremembah, po boljšem, si enostavno narišite nov dan in začnite znova! Natalija Rus -C iS J3 Predavanje na temo neodvisnosti je bilo tudi v KD Vodice za odrasle. Ravnateljici OŠ Vodice in Vrtca Škratek Svit fsmiššMž&mm : ijjpF m H s Lepo je občasno premakniti rit iz Ljubljane na kak vaški konec, kjer se čas ustavi in se srečaš s tistim občutkom nedolžne naivnosti, pristnosti, ko te sprejme na "grešnem mestu" varnostnik, za povrhu vsega celo slovenske gore list, in izprosi prijazno od tebe vžigalnik, da si "pricini" težko prisluženo cigareto ... Recimo temu, da tu ljudje še upajo, za razliko od prestolnice, ki se vse bolj spreminja v leglo poblaznelih Orkov. Sploh, če je vražji teden za tabo, se te ta kontrast dotika toliko intenzivneje. V mislih imaš le eno stvar. Popoln odklop! Vodice s svojim rock festivalom! Bri-Ijantno! Drugim zaporednim, mlad festival torej. Pet skupin s headli-nerjem Adamom in na seznamu, med drugim, s folk metalci Brezno. Bere se privlačno! Ura je osem, malo preko osme, v dvorani Kulturnega doma v Vodicah še veselo brni in hrešči, L. S. D. - Lepi slovenski dečki kalibrirajo svoje instrumente na pravo delovno temperaturo. Nemara je kdo med vami uspel prestreči ime te skupine zahvaljujoč kompi-lacijski zgoščenki Vala 202 Imamo Dobro Glasbo za leto 2011, na kateri je skladba Rit pa srajca, ki so jo fantje med drugim seveda zvozili tudi tokrat. Fantje prašijo punk rock, rock'n'roll, v bistvu ne izumljajo tople vode. Najbolj pa zbode nergavi vokal, ki nas je s svojim rjovenjem potisnil nazaj pred prag kulturnega doma. Fantje solidni akterji, ne delajo prav nič na zunanjem videzu. Vetrovke, sploh pa rdeče, ne sodijo v rock glasbo, razen če te navdihujejo risanke Gasilec Samo. A okej. Alternativa prenese marsikaj. Manana so sestavili repertoar iz preigravanja rock in metal zimzelenov. Skupina je zlasti v začetnem delu vzdrževala solidno atmosfero, ki je nenehno zadrževala kakih slabih sto firbcev pred odrom - ti so migotali v ritmu znanih hitov. V zasedbi definitivno izstopa mladi kitarist, ki je stal na levi (gledano na oder). Ta jih na videz definitvno ne šteje niti 20. Raba brezžičnega kitarskega sistema, Gibson Les Paul, zlasti pa natančno prekopirana so-laža Johna Noruma v The Final Co-untcown (Europe) in drznost, da se poba loteva tako solidno preigra-vati dela Garyja Moorea, Slasha in Briana Maya, priča o tem, da gre za talent, ki je pustil pajdaše v skupini že davno tega daleč za seboj in bo moral iskati kmalu drugje nov izziv, da bo lahko kapitaliziral in nadgrajeval svoj veliki talent. Talent, ki se za po vrhu loteva vseh stvari tudi zelo resno. Kapo dol fantu! Edini faktor, ki je nekoliko kazil vso stvar, je bil občasno vokal, saj se je odmi-kal mnogokrat vsaj za pol tona od prave melodije. To ni povezano s posluhom pevca, tega mu gotovo ne manjka, prej s karakteristikami odrskega ozvočenja, kjer je vokal v miksu očitno povlekel kratko. Pevec na odru očitno ni slišal drugih instrumentov, pa je idealna melodija izgubila pravo orientacijo. Ne Še, skupina zanimivega imena, ki pravzaprav ne pove nič, je doma iz Vodic in deluje od leta 2005. V lanskem letu so izdali prvenec Iluzija. Avtorska glasba in odrski imidž imata karakter. Če na hitro analiziraš vse skupaj, ni neumestna primerjava, da poskušajo Ne Še igrati na karto melodične metalske spev-nosti, dozirane, vsaj kar se izraznosti klaviatur tiče, tudi s komponento simfoničnosti. Ne glede na to, da gre za mlado skupino, je ta prefri-gana dovolj, da sveto verjame, kako pomemben je odrski videz. In tako je tudi prav. Rock'n'roll prenese v -C J3 £ o o oc -C o tem oziru prav vse, razen smučarske kape in šala. Pocukrani rockerji rdečih srajc, pristriženih rokavičk, iz katerih molijo prstki, naželirane kratke pričeske, emo pogledi ... Prebrisano, ni kaj. Šteje pa seveda v prvi vrsti glasba. Avtorska, seveda. Ne Še prašijo metalske »riffe«, ki krmilijo, kot omenjeno, v obuvalu komponente simfo-power-folk. Torej trendi triki finskih skupin, seveda pa je treba upoštevati, da ima skupina občutek za formo glave in repa, izpostavljenega refrena, ki preusmerja pozornost. Kombinirani ženski-moški vokali, dodatek flavte. Zelo obetavno. Modeli niti polnoletni niso! Skupina nosi potenciale in s pravimi potezami v prihodnje zna prebiti led, da se zavihti na polje širše prepoznavnosti. Skupina prijateljuje z Avven. Obe skupini sta nastopili že na prvi ediciji tega festivala, to je v lanskem letu. Za to priložnost so Ne Še povabili na oder posebna gosta. Ob pevcu in kitaristu zasedbe Avven Primožu Lajovicu je dopolnila oder bivša članica zasedbe Brezno Ana Novak na violini. Tako razširjena zasedba je izvedla skladbo skupine Avven z naslovom Vvile. V repertoarju je presenetila tudi priredba Uriah Heep klasike Lady in Black, natanko to skladbo pa so izvajali svoje dni tudi Brezno, ki so stopili na oder za njimi. Slovenski folk metalci, ki že nekaj časa uspešno vihrajo dalje v prenovljeni ekipi s pevko Saro na vokalu in Evo na flavti ter piščalih, medtem ko ostaja jedro, ki ga tvorijo Katarina (klaviature), Mitja (bas kitara), Max (kitara), Luka (kitara) in Matej (bobni), nespremenjeno. Zasedba je po pričakovanju odžagala preverjen avtorski material, ki je vključeval med drugim skladbe Glasnik, V nebo, Dolina, Žanjica, Krst, Solze in Zarja ter opozoril na velik napredek, zato upajmo, da do studijskega prvenca resnično ni več daleč. Na odru se je ob priliki pojavila še enkrat tudi bivša članica zasedbe, violinistka Ana Novak. Brezno ostajajo, poleg Aperion, zasedba, ki je v metal glasbo na slovenski sceni najbolj smelo prelila slovenski ljudski napev, ki pa je na račun izdatne mere simfoničnosti nekoliko manj izpostavljen kot pri Aperion. Še en kompakten in v vsem uspel nastop skupine, kjer ne gre iskati dlake v jajcu. Preverjeno. Celoten članek lahko preberete na spletni strani RockLine. Za stran RockLine zapisal Aleš Podbrežnik Foto: Rok Štupar, Urša Rahne Občinski svet Občine Vodice razpisuje svetovalni referendum za ugotovitev interesa prebivalcev posameznih območij, glede ustanovitve ožjih delov občine brez statusa javne pravne osebe, na teh območjih. Ta sklep so svetniki sprejeli na seji OS dne 1. 10. 2012. Referendum bo izveden 11. 11. 2012 med 7. in 19. uro na običajnih volilnih mestih. Občani bodo svojo voljo izkazali za vsako območje posebej. Na naslednjih straneh si lahko preberete nekaj mnenj okoli napovedanega referenduma. Mnogi, ki so v našo občino prišli nedavno, ne poznajo zgodovine teženj okoli ustanavljanja KS. Zato je o tem smotrno uvodoma nekoliko spregovoriti. Za sogovornika smo izbrali domačina in dobra poznavalca lokalne politike, Antona Kosca in Antona Koklja. Prvega zato, ker je bil v letu 1997 prvo-podpisani na pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti statuta, drugi je bil v tem obdobju župan. Povprašali smo ju, kaj se je v zvezi z ožjimi deli v Občini Vodice dogajalo v prejšnjih obdobjih. Postopek ustanavljanja novih ožjih delov občine je začel teči v Občini Vodice v njenem prvem mandatu. A kot je poudaril Anton Kosec, je tedanja občinska oblast novembra 1997 mimo volje predstavnikov dotedanjih dveh KS razpisala zavezujoč referendum, na katerem naj bi se občani opredeljevali o razdelitvi občine na 6 vaških skupnosti. »Referendumsko vprašanje je bilo očitno nezakonito in tudi v popolnem nasprotju s stališči večine prebivalcev tedanje KS Buko-vica - Šinkov Turn. Na dveh takratnih zborih krajanov so se le-ti na prvem zboru z rezultatom 76:0, na drugem pa z rezultatom glasovanja 107:1 (proti je bil le takratni župan) opredelili za KS na dotedanjem teritoriju, na začetku leta 1997 pa je posebno peticijo v podporo KS podpisalo še 256 krajanov. Krajani so bili v tistem obdobju res izjemno motivirani za KS, saj so ob koncu oktobra 1997 v pičlih petih dneh zbrali neverjetnih 556 podpisov krajanov (60% volivcev KS in skoraj 20% volivcev celotne občine) za razpis konkurenčnega referenduma glede nadaljnjega obstoja te KS in zahtevo za ta referendum tudi predpisno vročili občinskemu svetu,« je pojasnil Kosec. Predvsem iz teh razlogov je takratna KS Bukovica - Šinkov Turn na ustavno sodišče podala pobudo za oceno zakonitosti občinskega sklepa o razpisu referenduma za ustanovitev vaških skupnosti. Po pojasnilu svetnik Kosca je ustavno sodišče pobudnikom pritrdilo in kljub dejstvu, da so tekli že vsi roki za izvedbo referenduma, pet dni pred napovedanim glasovanjem zadržalo izvrševanje sklepa o referendumu oz. referendum prepovedalo, naknadno čez dve leti pa s sklepom postopek ustavilo. »V obrazložitvi je povedalo, da je tak referendum pojmovno nemogoč, kajti nemogoče je, da bi se prebivalci celotnega območja občine izjavljali o notranji členitvi občine na njene ožje dele, ob tem pa bi bili upoštevani interesi posameznih območij občine - tovrstni interes prebivalcev je treba ugotavljati ločeno po območjih, kjer naj bi se ustanovili ožji deli,« je še dodal. Po njegovem bi tedanja občinska oblast glede na odločitev ustavnega sodišča lahko ravnala modro in demokratično ter v skladu z jasno izraženim interesom krajanov ustanovila KS Bukovica - Šinkov Turn ali vsaj razpisala tovrsten s strani krajanov zahtevani referendum, je že naslednje leto 1998 sprejela, spet v nasprotju z voljo prebivalcev, spremembo statuta, v kateri je predpisala ustanovitev 7 vaških skupnosti na območjih katastrskih občin, kar je, kot trdi svetnik Liste neodvisnih krajanov, tudi v nasprotju s kriteriji za ustanovitev ožjih delov iz Zakona o lokalni samoupravi. V skladu z voljo prebivalcev je KS in skupina občanov na ustavno sodišče spet podala pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti statuta, katere prvopodpisani je bil Kosec. »Ustavno sodišče je tudi tokrat pritrdilo pobudnikom in tisti del statuta, ki se je nanašal na notranjo členitev občine, razveljavilo in obrazložilo, da je ta del akta celo protiustaven. Zaradi celovite informacije o takratnih dogodkih je treba povedati še to, da je v letu 1998 župan na ustavnem sodišču celo napadel vsebino zahteve za razpis referenduma, podprtega s V nekdanjih zadružnih domovih v Utiku, Vodicah in Skaručni so odlični prostorski pogoji za delovanje morebitnih KS. (fotografije: Cveto Vrbovšek) S C CD 30 strani 556 krajanov, ustavno sodišče pa je županovo zahtevo leto kasneje s sklepom zavrglo in obrazložilo, da se zahteva 556 krajanov šteje kot pobuda občinskemu svetu, naj razpiše posvetovalni referendum,« se spominja Kosec. Iz razveljavitve dela statuta s strani ustavnega sodišča koncem leta 1999 torej izhaja, da ožjih delov, tudi vaških skupnosti, v Občini Vodice ni. V nekaterih območjih so bili takrat sicer na zborih imenovani organi vaških skupnosti, ki pa to po stališču ustavnega sodišča niso bili - to so bili le vaški odbori, kot posvetovalna delovna telesa občinskega sveta. Ti odbori v drugem mandatu nikoli niso zaživeli v polni meri - ljudje jih niso vzeli za svoje, verjetno tudi zaradi načina njihove izvolitve mimo glasov večine, katero naj bi predstavljali. S strani občinskih orga- nov v vsem obdobju do sedanjega mandata ni bilo volje, da bi ustanovili ožje dele z upoštevanjem interesa prebivalcev posameznih območij, in ker za takšno ali drugačno ureditev v občinskem svetu ni bilo dvotretjinske večine, s katero je treba v statutu razrešiti to problematiko, je vse do današnjih dni to področje delovanja občine ostalo odprto oz. nerazrešeno. Občinski statut pa je tudi v vseh drugih svojih sestavnih delih ostal popolnoma zastarel in neusklajen z Zakonom o lokalni samoupravi in ostalo področno zakonodajo. Anton Kokalj iz večih razlogov pri tem članku ni hotel sodelovati. "Če boste navajali zakaj nisem pisal o zgodovini spora, napišite prosim vso resnico, tudi to, da ste mi poslali predlog za prispevek zadnji večer pred tiskanjem in to zato, ker se drugi ne držijo dogovorov, pa jim očitno ne smete reči ne," je dodal Kokalj. Očitek leti name zato, ker sem svetnikom dovolila malo več teksta kot za eno stran. Moj komentar pri vsem tem je slednji: zelo žalostno, da se svetniki prepirajo o dolžini tekstov, namesto da bi se ukvarjali s tem, kaj bi lahko še postorili za občino in kako. Omenjenemu svetniku sem ponujeno priložnost, da pove svojo interpretacijo, poslala 18.10., v tisk je šlo 20.10. Dovolj časa za izjavo - če bi želel. Dodatno sem ga povprašala tudi, če bi želeli še kaj dopisati ali imeti sliko. In sem predlog tudi izpolnila. Pa sem v njegovih očeh še vedno nedemokratična. Monika Kubelj MNENJE LISTE ZA RAZVOJ s CD Občinski svet občine Vodice je na 20. redni seji občinskega sveta 1. oktobra 2012 sprejel sklep o razpisu referenduma za ustanovitev krajevnih skupnosti v naši občini. Referendum se bo izvedel sredi novembra letos, sočasno z volitvami predsednika Republike Slovenije. S tem v zvezi lista Franc Stanonik in lista za razvoj podaja naslednje stališče. Lista za razvoj načelom podpira vsako pobudo, ki prispeva k višjim demokratičnim standardom v lokalni skupnosti oziroma državi. Vendar morajo tudi za to biti izpolnjeni določeni (predpogoji. Lista za razvoj ne podpira ustanavljanja t. i. krajevnih skupnosti, ker ocenjuje, da ustanovitev ožjih delov občine (vaške ali krajevne skupnosti) Občini Vodice in njenim občankam oz. občanom ne prinaša nobene dodane vrednosti in v ničemer ne izboljšuje standardov bivanja v naši lokalni skupnosti. Za to lahko navedemo več argumentov. 1. Občina Vodice je vse od svoje ustanovitve do danes več kot upravičila svoj obstoj. Nanjo smo upravičeno ponosni. Dobronameren in objektiven kritik bo brez težav prepoznal vse prednosti in pridobitve, ki smo jih deležni z ustanovitvijo svoje občine. Pa vendar - Občina Vodice sodi med tiste številne slovenske občine, ki ne izpolnjuje vseh zakonskih zahtev za ustanovitev. Naša največja »pomanjkljivost« je število prebivalcev, ki je nižje od zakonsko zahtevanih pet tisoč. S tega zornega kota smo torej (pre)majhna občina. 2. V aktualnem političnem trenutku je vse več političnih pobud za reorganizacijo lokalne samouprave v državi. Pobude gredo seveda v smer racionalizacije, kar pomeni zmanjševanje števila občin. Slovenska politika se v okviru iskanja možnih rešitev za čimprejšnji izhod iz krize odloča tudi za ostre varčevalne ukrepe na področju lokalnih skupnosti. Trenutna občinska oblast bi si zato morala predvsem prizadevati za argumentirano ohranitev občinske samostojnosti (v primeru reorganizacije lokalne samouprave) ne pa za njeno nadaljnje drobljenje in hromitev. 3. Dosedanje delo občinskih organov (župan, občinski svet in nadzorni odbor) in občinske uprave kažejo, da lahko vsi funkcionarji ter občinski uslužbenci svoje delo in pristojnosti uspešno opravljajo pod sedanjimi pogoji enovite uprave. Za povečanje števila organov odločanja in administracije ni nobene potrebe. 4. Prepričani smo, da v minulih letih noben del občine razvojno ni bil zapostavljen. Občanke in občani pa imamo zadosti demokratičnih možnosti participiranja pri pomembnejših odločitvah v občini. S tega zornega kota, pa tudi sicer, je v majhni občini, kot je naša, povsem odveč govoriti o decentralizaciji. Za to ni prav nobenega tehtnega argumenta, ampak gre preprosto za navadno politično agitiranje predlagateljev referenduma. Nostalgija po preteklih časih in ureditvah danes ni več noben resen argument. 5. V razmerah zelo zaostrene finančne in gospodarske krize Lista za razvoj ne podpira nobenih odločitev, ki imajo za posledico nepotrebno porabo občinskega denarja! Morebitna ustanovitev ožjih delov občine bo imela finančne posledice (volitve lokalnih odborov, administracija, materialni stroški, prenos pristojnosti ...). Po mnenju Liste za razvoj za tovrstno nepotrebno porabo občinskih sredstev ni nobenega opravičljivega razloga. Potreb in projektov, kjer primanjkuje občinskega denarja, je že tako ali tako preveč. 6. Lista za razvoj pojasnjuje, da bodo morebitne novoustanovljene krajevne skupnosti povsem drugačne, kot sta to bili nekdanji KS Vodice in KS Bukovica-Šinkov Turn. Njihove dejanska vloga, pomen in realna moč bodo popolnoma neprimerljive z nekdanjimi krajevnimi skupnostmi. 7. Občanke in občani se bomo na prihodnjem referendumu odločali o ustanovitvi t. i. krajevnih skupnosti brez pravne subjektivitete. To pomeni, da ožji deli občine ne bodo imeli svojega proračuna in ne svojih sredstev. S tega zornega kota sta torej možni samo dve varianti delovanja t. i. krajevnih skupnosti; • ali bodo to navadni »debatni krožki« brez izvršnih pooblastil, • ali pa bodo ožja lokalna območja za svoj obstoj in delovanje terjala dodatna občinska sredstva v že tako obubožanem občinskem proračunu. 8. S tega vidika so tudi razpis referenduma in s tem povezani stroški povsem nepotrebna odločitev občinskega sveta. Trenutno ni prav nobenih novih dejstev ali razlogov, ki bi zahtevali tovrstno referendumsko preverjanje volje občank in občanov. Občinski svet bi v času zaostrenih finančnih in gospodarskih pogojev moral zbrati toliko politične modrosti in trezne presoje, da se s takšnimi nepotrebnimi temami ne bi ukvarjal. Še več, občinski svet z napovedanim referendumom politično odgovornost (in s tem morebitne finančne posledice) nekorektno prenaša na občanke in občane. 9. Lista za razvoj nasprotuje ustanavljanju pravno-formalnih ožjih delov občine zaradi zadovoljevanja večletnega političnega interesa posame- znih lokalnih politikov. Te zahteve se občasno pojavljajo vse od ustanovitve enovite občine oziroma od ukinitve nekdanjih KS Vodice in KS Bukovica-Šinkov Turn. Opozarjamo, da so od ustanovitve samostojne in enovite občine vsi dosedanji občinski sveti in župani tovrstne pobude prepoznali kot nepotrebne za nadaljnji razvoj Občine Vodice. 10. Lista za razvoj poziva občanke in občane in istočasno zaupa trezni presoji občank in občanov, da bomo na referendumu zavrnili nepotrebno in potratno ustanavljanje t. i. krajevnih skupnosti. Občanke in občani bomo s tem občinskemu vodstvo dali jasno opozorilo, da imamo v občini mnogo bolj pomembne razvojne dileme, ki terjajo politično angažiranje občinskih svetnikov, kot pa je delitev občine. Franci Stanonik Tone Logar SPOŠTOVANE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANI! Ker se bližajo predsedniške volitve in istočasno tudi referendum za krajevne skupnosti, čutim dolžnost, da vam napišem nekaj svojih misli. Statut Občine Vodice ni bil usklajen z novelami zakona o lokalni samoupravi (ZLS) že od svojega nastanka, zato ga na odboru za pravne akte zdaj usklajujemo. V našem statutu niso opredeljeni ožji deli občine (krajevne, vaške in četrtne skupnosti), kar ni prav in je po mojem mnenju skregano z demokracijo. ZAKAJ? 1. Ker zakon o lokalni samoupravi (ZLS) v svojem 18. členu jasno, eksplicitno pravi, da je občina lahko razdeljena na ožje dele; 2. Ker jih je slovenska praksa ne- sporno sprejela skoraj v vseh občinah v Sloveniji. Od 25 vprašanih občin nimata tega vprašanja rešenega Občina Sveti Jurij in naša Občina Vodice, kar je nesprejemljivo, nedopustno in nedemokratično. Zato postavljam vprašanja obema prejšnjima županoma Občine Vodice, zakaj so to vprašanje ignorirali, zakaj niso upoštevali zakona o lokalni samoupravi, zakaj niso upoštevali volje 556 volilcev, zakaj niso upoštevali peticije, podpisane od svojih občanov, zakaj niso upoštevali jasno izražene volje na zborih občanov in tudi ne odločbe ustavnega sodišča, ki naši občini jasno narekuje, kako ta problem rešiti? NIHČE NIMA PRAVICE NEUPOŠTEVATI VEČINSKE VOLJE SVOJIH OBČANOV, SPLOH PA, ČE JE TA PODPRTA Z ZAKONOM. S C CD 32 Naša pravna in moralna dolžnost je, da razpišemo referendum, ker nam to nalaga zakon in s tem damo možnost našim občanom, da izrazijo svojo voljo na referendumu ter se odločijo, ali so za krajevne skupnosti ali so proti. ČE BODO NA ENEM OBMOČJU OBČINE PROTI, MORA BITI TA VOLJA UPOŠTEVANA IN TAM KS NE BO. ČE BO VEČINSKA VOLJA OBČANOV NA ENEM OBMOČJU ZA KS, JE TO MORALNA OBVEZA ZA OBČINSKI SVET IN TAM KS BO. Sicer bo referendum posvetovalni, torej ni obvezujoč za občinski svet, toda v tem primeru bi želel videti občinskega svetnika, ki pri glasovanju ne bi upošteval večinske volje svojih občanov. ZAKAJ KRAJEVNE SKUPNOSTI? 1. Da lahko občani sodelujejo pri upravljanju javnih zadev na lokalni ravni (na volitvah, na referendumu, z ljudsko iniciativo, na zborih občanov); 2. Da skrbijo in upravljajo z občinskim premoženjem na svojem območju; 3. Da pobirajo potrebna soglasja na svojem območju glede komunalne infrastrukture; 4. Da si prizadevajo za skladen razvoj na področju komunalne infrastrukture, kulture in športa na območju svoje KS; 5. Da sodelujejo pri sestavi proračuna, ker je proračunski denar denar od slehernega občana in od vseh vasi na območju občine; 6. So podaljšana roka občine in kar je najvažnejše, delajo strogo volontersko in nič ne bremenijo občinskega proračuna. Za primer naj vam navedem Občino Ajdovščina, ki ima kar 26 KS in župan Marjan Poljšak pravi: »Če ne bi imel 26 KS, bi moral imeti v občinski upravi zaposlenih sto ljudi, tako pa jih ne potrebujem, ker mi KS veliko pomagajo in kar je najbolj važno, delajo volontersko ter ne bremenijo občinskega proračuna.« Od omenjenih 25 občin, ki so mi služile za informacijo, vam bom na kratko naštel, kako so te razdeljene na ožje dele: Občina Domžale,17 KS, kot pravne osebe, Občina Mengeš, 4 VS, nepravne osebe, Občina Ajdovščina, 26 KS, kot pravne osebe, Občina Cerklje, 25 VS, nepravne osebe, Občina Kamnik, 22 KS, kot pravne osebe, Občina Šenčur, 6 KS, nepravne osebe, Občina Kranj, 26 KS, kot pravne osebe, Občina Predvor, 5 KS, nepravne osebe, Občina Naklo, 5 VS, Občina Črnomelj, 13 KS, Občina Zreče, 6 KS, kot pravne osebe, Občina Radenci, 2 KS, kot pravne osebe, Občina Ptuj, četrtne skupnosti, Občina Slovenske Konjice, 16 KS, kot pravne osebe, Občina Vipava, KS, kot pravne osebe, Občina Majšperk, KS, niso pravne osebe, Občina Herpelje, 15 KS, kot pravne osebe, Občina Maribor, četrtne KS in VS, Občina Vojnik, KS, kot pravne osebe, Občina Braslovče, 4 KS, nepravne osebe, Občina Hrastnik, 10 KS, nepravne osebe, Občina Nova Gorica, 19 KS, kot pravne osebe, Občina Ravne na Koroškem, KS, kot pravne osebe, Občina Sveti Jurij, proti KS Naš občinski svet je že sprejel sklep, da bo naša občina razdeljena na 5 KS, če bo referendum na vseh območjih pozitiven. Naše KS ne bodo pravne osebe, ne bodo imele svojega žiro računa in ne obstaja bojazen, da bi bile »država v državi« in ne bodo bremenile občinskega proračuna, torej bodo v pomoč občinski upravi. Zato vas, spoštovane občanke in spoštovani občani, vabim, da se referenduma udeležite v čim večjem številu in prispevate svoj glas za ali proti, KER ZDAJ VI ODLOČATE O TEM, ALI BODO KS ALI NE. Lep pozdrav vsem, občinski svetnik Maksimilijan Alfirev S C CD SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! Glede razpisanega referenduma za ustanovitev krajevnih skupnosti v Občini Vodice vam posredujemo naslednja pojasnila. Svetniška skupina NSi se je na seji občinskega sveta glasovanja o razpisu referenduma vzdržala. Menimo namreč, da v predlagani obrazložitvi sklepa ni enotnih kriterijev za ustanovitev krajevnih skupnosti. Menimo tudi, da bi morale biti pristojnosti bodočih ožjih delov predhodno usklajene in z dvotretjinsko večino sprejete v statutu. Na ta način bi bilo občanom jasno, o čem se odločajo. Po- nujen predlog je maček v žaklju. Opozarjamo na pravni problem iz leta 1997, ko je bil referendum za ugotavljanje volje glede ustanovitve ožjih delov (vaških skupnosti) že enkrat razpisan. Pobudniki sedanjega referenduma pa so takrat na ustavno sodišče vložili pritožbo, s katero je bilo izvajanje referenduma zaustavljeno, sklep o razpisu referenduma pa ni bil odpravljen. Prav tako so dosegli tudi razveljavitev dela statuta, na podlagi katerega bi bilo mogoče ustanoviti vaške skupnosti. Tedanji občinski svet je namreč s sprejetjem odloka omogočil imenovanje vaških odborov. Na zborih občanov je bilo šest odborov imenovanih, dva pa ne. Takrat sprejeti odlok je še vedno v veljavi. To povzroča pravno nejasno situacijo glede sedaj razpisanega referenduma. Občina Vodice je, kolikor mi vemo, edina občina, ki 18 let po ustanovitvi na novo ustanavlja ožje dele občine. Predlagatelji niso nikjer navedli finančne ocene ustanovitve krajevnih skupnosti, kar pomeni še dodatno nejasnost. Težko je pričakovati, da bodo člani odborov in občinski svetniki za svoje delo prejemali sejnine, predstavniki krajevnih skupnosti pa ne. Menimo, da bi občanom, ki so na pobudo predlagateljev sedanjega referenduma podpisali zahtevo za ustanovitev KS Bukovica-Šinkov Turn, isti predlagatelji morali pošteno povedati, da sedanji sklep o razpisu referenduma bistveno odstopa od podpisanih zahtev. Sedanji sklep o razpisu referenduma ne predvideva pravne osebe krajevne skupnosti, ki bi imela lastno premoženje in sredstva, kar je bila bistvena vsebina takratne zahteve. Poleg tega je sedaj razpisani referendum le posvetovalni in za člane občinskega sveta ni obvezujoč. Sklep o razpisu referenduma je na seji občinskega sveta podprla le šibka večina svetnikov (8 od 15). Če bodo ožji deli na referendumu izglasovani, to še ne pomeni, da bodo ožji deli tudi ustanovljeni. Za ustanovitev je potrebna sprememba statuta Občine Vodice. Za spremembo statuta pa je potrebnih vsaj deset svetniških glasov. Svetniška skupina NSi: Anton Kokalj, Mojca Ločniškar, ddr. Tomaž Gyergyek S C CD S KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI DO VEČJE DEMOKRATIZACIJE IN UČINKOVITOSTI OBČINE Referendum - priložnost za ožje dele po volji krajanov S V posebnem odgovoru na s strani odgovorne urednice Kopitarjevega glasu postavljeno vprašanje glede zgodovine dosedanjih prizadevanj za ustanovitev krajevnih skupnosti je bilo pojasnjeno, da je prvi in drugi mandat zaznamovalo nespoštovanje jasnega interesa prebivalcev iz tretje volilne enote (Bukovica-Šinkov Turn) za ustanovitev krajevne skupnosti (KS), prav tako pa v tretjem in četrtem mandatu občinski organi niso pokazali prave volje za ureditev tega pomembnega področja v občinskem statutu. V sedanjem mandatu se je končno pokazala možnost, da razrešimo tudi ta gordijski vozel. Ko smo se na Odboru za pravne akte lotili prenove zastarelega statuta, ki od leta 1998, razen manjših popravkov, nikoli ni bil posodobljen, smo se temeljito posvetili tudi poglavju o organiziranju ožjih delov. Bili smo stališča, da je treba to vprašanje, ki je povzročilo mnogo sporov v prvem in drugem mandatu, ustrezno razrešiti in, čeprav 12 let kasneje, končno v skladu s predhodno ugotovljeno voljo občanov in odločitvami Ustavnega sodišča ustanoviti krajevne skupnosti. Odločili smo se, da se na to temo razpiše svetovalni referendum sočasno z letošnjimi volitvami predsednika države zaradi racionalizacije stroškov. Temu stališču je sledil tudi aktualni župan, se izkazal kot pravi demokrat, in tako je občinski svet na njegov predlog na leto- šnji zadnji seji z večino svetniških glasov (nekateri svetniki niso glasovali, nihče ni bil proti) izglasoval sklep o razpisu svetovalnega referenduma. Iz sprejetega sklepa občinskega sveta izhaja, da smo se v skladu z upoštevanjem zemljepisnih, zgodovinskih, gospodarskih, upravnih in kulturnih značilnosti posameznih območij potencialnih krajevnih skupnosti odločili, da interes prebivalcev glede ustanovitve KS ločeno ugotavljamo na 5 območjih. Pri analiziranju navedenih značilnosti območij se je najprej zdela najoptimal-nejša možnost ustanovitev 3 krajevnih skupnosti, ki bi obsegale ista območja, kot jih pokrivajo 3 volilne enote za volitve občinskih svetnikov, in sicer: Bukovica-Šin-kov Turn, Vodice in Skaručna. Te izpolnjujejo vse zakonske pogoje za ustanovitev. Po temeljiti analizi zakonskih zahtev v zvezi z ožjimi deli pa je dozorela odločitev, da se v 2. volilni enoti poleg KS Ska-ručna-Polje omogoči tudi ustanovitev KS Repnje-Dobruša, ki je od prej navedene zemljepisno popolnoma ločena (tudi z avtocesto), in še ustanovitev KS Za-poge, katere vasi imajo kar nekaj posebnosti, ena od zelo prepoznavnih je samostojna župnija. Napotki ustavnih sodnikov iz njihovih aktov izpred 12 let so nas zavezovali k ugotavljanju volje prebivalcev z referendumom na območju nekdanje KS Bukovi-ca-Šinkov Turn. Iz tega izhaja, da župan in večina svetnikov pri letošnji nameri za temeljito preno- Anton Kosec iz Sinkovega Turna se že vse od nastanka občine zavzema za ustanovitev ožjih delov občine po meri ljudi. vo statuta nismo preslišali apelov krajanov izpred 14 let. Poleg srca pa smo upoštevali še razum in pripravili predlog za ustanovitev optimalnih krajevnih skupnosti tudi na ostalem teritoriju občine. Sklep občinskega sveta je primeren kompromis med stališči različnih političnih opcij o tem vprašanju. Po eni strani bodo na območju Bukovica-Šinkov Turn spoštovana nekdanja hotenja tamkajšnjih krajanov, po drugi strani pa so območja drugih KS precej podobna območjem, kot jih je za vaške skupnosti določil sicer s strani Ustavnega sodišča razveljavljeni statut iz leta 1998. Tudi glede pristojnosti bodočih KS je bil sprejet kompromis, po katerem KS ne bodo imele statusa javnopravne osebe (v kolikor občinski organi demokratično izvršujejo svoje poslanstvo, ta status niti ni tako pomemben za samozavest KS) in torej formalno ne bodo imele lastnega premoženja, bodo pa vendarle opravljale pomembne prenesene naloge iz občinske pristojnosti. Po Zakonu o lokalni samoupravi so na KS prenesene zlasti naloge, ki se nanašajo na lokalne javne službe (ceste in druge javne površine, vodovod, kanalizacija,...), upravljanje z delom premoženja, ki je bilo nekdaj v lasti KS in je namenjeno potrebam krajanov ter seveda pospeševanje kulturnih in društvenih dejavnosti. Zelo pomembne bodo pristojnosti sodelovanja pri pripravi občinskega proračuna (zahteve po določenih investicijah in sodelovanje pri njih, tudi pri nadzoru le-teh), pri prostorskem načrtovanju in sprejemanju prostorskih aktov (razgrnitve in obravnave načrtov, ki se tičejo ožjih delov), dajanje pobud in predlogov za sprejem občinskih odlokov, pridobivanje soglasij in služnosti za potrebe gradnje javne infrastrukture, dajanje mnenj pri ukinjanju javnega dobra in odprodaji le-tega, obravnava vseh vsebin iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na krajevno skupnost. O pristojnostih KS bo še tekla razprava, pristojnosti bodo še posebej natančno določene v statutu, v katerega bomo tudi zapisali, da je občinski svet dolžan vse predloge, stališča, mnenja KS obvezno obravnavati in se do njih opredeliti. Statutarna odločitev bo tudi način volitev organov krajevnih skupnosti. Prepričan sem, da je treba te organe (svete KS) izvoliti na tajnih volitvah, kar pomeni višjo stopnjo demokracije kot so volitve oz. imenovanja vaških odborov na zborih občanov (verjetno je bil to tudi eden od razlogov, da so vaški odbori iz leta 1998 klavrno končali). S tajnimi volitvami izvoljeni člani sveta KS (volitve prvih svetov KS bodo predvidoma izvedene sočasno z naslednjimi volitvami občinskih svetnikov in župana) so tudi zaradi tega dejstva lahko bolj samozavestni in suvereni pri svojem odločanju in zastopanju prebivalcev ožjega dela. Mandat imajo sveti KS do naslednjih volitev, medtem ko se »neposlušne« odbornike, ki so imenovani na zborih, lahko hitro zamenja. Spoštovani bralci in volivci! Delovanje krajevnih skupnosti je eden najpomembnejših načinov povečevanja zanimanja občanov za sodelovanje v zadevah lokalne samouprave in s tem krepitve njene učinkovitosti. Notranja členitev je izredno koristen ukrep, s katerim občina približa odločanje o javnih zadevah krajevnega pomena prebivalcem in jih s tem motivira za sodelovanje pri lokal- nih projektih. Krajevne skupnosti so nedvomno koristne tudi za občino samo. Prebivalci KS in njihovi izvoljeni predstavniki lahko opravijo marsikatero občinsko nalogo namesto občinske uprave. Predvsem pa občinski svet pred odločanjem o konkretnih stvareh preko svetov KS pridobi verodostojne podatke s terena. Tovrsten proces demokratizacije občine je bil v Občini Vodice pred več kot 10 leti nasilno prekinjen, predvsem zaradi poseganja v pravico krajanov »biti organiziran v ožjem delu z območjem in imenom po svoji volji«. Krajevne skupnosti je treba dati (vrniti) ljudem, seveda pa jih je treba organizirati tako, da bodo čim učinkovitejše, pregledne in privlačne za njihove prebivalce. Krajevne skupnosti v Sloveniji so dejstvo, imajo jih praktično v vseh občinah, podobna notranja členitev občin pa obstaja tudi v večini demokratičnih evropskih držav. V nedeljo, 11. 11. 2012, imate zato priložnost, da storite odločen korak, ki bo vodil do ustanovitve in kasnejšega konstituiranja krajevne skupnosti v vašem ožjem okolju. Anton Kosec, vodja svetniške skupine Liste neodvisnih krajanov OBVESTILO Občinska volilna komisija obvešča vse volilne upravičence v občini Vodice, da bo skupaj z volitvami predsednika države, 11. novembra 2012, potekal tudi občinski referendum za ustanovitev Krajevnih skupnosti v občini Vodice in sicer se bo glasovalo za oz. proti ustanovitvi naslednjih KS: Bukovica-Šin-kov Turn, Skaručna-Polje, Repnje-Dobruša, Zapoge in Vodice. Glasovnica bo oblikovana tako, da bo vsak volivec glasoval za ime in območje tiste KS, v kateri živi. Volilna opravila bodo poleg OVK na istih voliščih kot običajno vodili isti volilni odbori kot volitve predsednika. Dne 7. novembra bo od 7. do 19. ure omogočeno tudi predčasno glasovanje v prostorih občinske uprave na Kopitarjevem trgu 1, v Vodicah. Občinska volilna komisija S C CD VABLJENI NA POSVETOVALNI REFERENDUM ZA USTANOVITEV PETIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI VODICE BREZ STATUSA PRAVNE OSEBE s Ena od poglavitnih nalog odbora za pravne akte je sprejem novega statuta Občine Vodice. Sedanji statut, ki je bil od občinskega sveta potrjen v letu 1995, nekaj manjših sprememb in dopolnitev pa je bilo potrjenih v letu 1998, je neustrezen in neusklajen z zakonom o lokalni samoupravi. Člani odbora za pravne akte so pri pripravi novele statuta naleteli na zakonsko vprašanje o ožjih delih občine. V statutu se je treba opredeliti, ali ožji deli (vaški odbori, krajevne skupnosti) v občini bodo ali jih ne bo. V razpravi so se člani dotaknili tudi preteklih različnih predlogov naših občanov in svetnikov o ustanovitvi vaških odborov ter krajevnih skupnosti. Ideja in predlogi so bili resda podani pred več kot 14 leti, a žal takrat nihče ni preverjal volje ljudi na edini sprejemljiv in demokratičen način, kot je referendum. Zato so se svetniki odločili, da se to preveri sočasno z naslednjimi volitvami. Svetovalni referendum je najvišja oblika demokracije pri različnih vprašanjih, s katerimi se srečuje zakonodajno telo, v našem primeru občinski svet oziroma odbor za pravne akte, ki bo glede na rezultat in mnenje občanov to upošteval pri pripravi novega statuta. Poudariti je treba, da pomeni tak odnos občinskega sveta do občanov in do posameznih pomembnih vprašanj, s katerimi se srečujemo pri pomembnih odločitvah, neposredno sodelovanje občanov pri sprejemanju odločitev. Oblike za ugotavljanje ljudske volje so poleg referenduma še ljudska iniciativa, zbori občanov, javne razprave, peticije, ankete in drugo. Odločitev o tem, ali se bodo v naši občini ustanovile krajevne skupnosti (KS) ali ne, je torej prepuščena volji občanov, ki bodo svojo odločitev podali skupaj na predsedniških volitvah. Sočasna izvedba volitev in referenduma je bila načrtovana zgolj zaradi zmanjšanja stroškov referenduma. Mogoče je vprašanje o ustanovitvi KS res postavljeno za vsaj deset let prepozno in v ne preveč spodbudnih časih ter je trenutno za občane neaktualno, a volja ljudi je resnično pomembno sporočilo, da se to vprašanje končno reši in razprava o KS konča do nadaljnjega ali pa vsaj za naslednjih 14 let. Ustanovitev KS brez statusa pravne osebe pomeni, da KS ne bodo razpolagale z nepremičninami, ne bodo imele nikogar redno zaposlenega in s tem posledično občini krajevne skupnosti ne bodo predstavljale dodatne finančne obremenitve. Vse aktivnosti, ki bi se v KS izvajale, bodo izvedene izključno na osnovi voljenih predstavnikov v organe in na bazi prostovoljstva. Naloge in pristojnosti naj bi KS izvajala prednostno kot posvetovalno telo Občine Vodice, sočasno pa bi lahko bile KS koristne predvsem v odnosih med ožjimi deli vasi, naselij in občino ter obratno. KS bi tudi lažje in hitreje pridobivale različne služnosti za obnovo in širitev javne infrastrukture, sodelovale bi pri načrtovanju proraču- na in prostorskih sprememb ter drugih projektih na ožji lokaciji. Večinoma vse te aktivnosti že danes opravljajo zaposleni v upravi, svetniki, odborniki ali sam župan, s pomočjo predstavnikov KS pa bi izvedbo določenih projektov pospešili. Sam sem mnenja, da so bile KS pomembne v času, ko ni bilo Občine Vodice in ko smo bili Vodičani pod okriljem Občine Ljubljana. Danes menim podobno, ne nazadnje imajo KS vse slovenske občine in s predlagano organiziranostjo skupnosti brez statusa pravne osebe je smiselno in vredno vsaj poizkusiti, seveda v skladu z današnjo zakonodajo. Spoštovane občanke in spoštovani občani, pred vami so predsedniške volitve in sočasna izvedba posvetovalnega referenduma o ustanovitvi petih krajevnih skupnosti v naši občini. Vaša odločitev je pomembna in bo poglavitnega pomena pri nadaljevanju ter pripravi novega statuta in pri sprejemanju odločitve o ustanovitvi KS v naslednjih letih, s strani občinskih svetnikov. Zato vas v nedeljo, 11. novembra 2012, vabim na volišča, da sočasno oddate svoj glas za predsedniške volitve in za naš občinski svetovalni referendum ter nam tako podate jasno sporočilo. Vašo odločitev bomo obravnavali v občinskem svetu in na osnovi rezultatov bomo vašo voljo upoštevali že pri pripravi novega statuta. Aco Šuštar, župan Črna kronika (Poročilo za obdobje od13.9.2012do11.10. 2012.) Prometne nesreče V Repnjah so obravnavali prometno nesrečo z udeležbo pešca, in sicer otroka, ter tovornega vozila, ki se je pripetila zaradi nepravilnega prečkanja vozišča, otrok pa je pri prometni nesreči utrpel lahko telesno poškodbo. I C i C £ Kriminaliteta V Vodicah so sredi septembra obravnavali tatvino registrskih tablic, konec septembra pa je nekdo prijavil tatvino denarja. Tudi v oktobru so policisti v Vodicah obravnavali tatvino registrskih tablic z osebnega avtomobila. Očitno nekdo zbira registrske tablice. Na Dobruši pa so nepridipravi vlomili v priročno skladišče novogradnje. Sredi oktobra so na Selu nekomu vlomili v brunarico, v Kosezah pa v vrtno uto. V Repnjah se je izvajala iskalna akcija pogrešane osebe, ki se je izgubila med gobarje-njem. Previdno torej, da vas jurčki na zavedejo. FOLKLORNA SKUPINA SVOBODA MENGEŠ VPISUJE NOVE ČLANE! SI RAD MED VESELIMI LJUDMI? RAD PLEŠEŠ, POJEŠ ALI CELO OBOJE? SI PONOSEN NA SLOVENSKO KULTURNO DEDIŠČINO? RAD POTUJEŠ IN SPOZNAVAŠ DRUGE KULTURE? SI ODGOVORIL OZIROMA ODGOVORILA NA VSAJ ENO VPRAŠANJE PRITRDILNO? POTEM SI PRAVI/-A! PRIDRUŽI SE MLADINSKI ALI »ZRELI« FOLKLORNI SKUPINI! Za več informacij poglej na: folklora@kds-menges.si, http://www.facebook.com/folklornaskupina. menges, oziroma pokliči: 031 335 362. C O 38 BADMINTON O S CL \ cd § t Badminton klub Komenda vabina BADMINTON, vodeno vadbo z izkušenim trenerjem, ki bo vsak TOREK 21.00-22.30 na OŠ VODICE. Namenjena je vsem rekreativnim igralcem in začetnikom. Cena za vso sezono znaša le 199 evrov. POZOR! Število mest je omejeno. Prijave prejemamo do konca septembra na GSM 041 791 046. Začnemo 2. oktobra 2012! ^ ZAHVALA Ko bog pokliče nas v nebesa, izgubimo lastnost svojega telesa. Človek izdihne, ne umre, takrat izgubi le življenje. Naj te krije domača zemlja, nad teboj širno nebo, sonce skozi meglici, ti sijalo bo. Zahvala ob izgubi drage mame Vere Čebašek, Kovarjeve mame iz Polja. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi župniku Petru Slevcu za lepo zvonjenje, župniku Franciju Mrvarju za lep mašni obred, pogrebni službi Navček, DU Vodice ter Janezu Podgoršku za izrečene besede. NASMEHI S POTI SREČO MERČUN Vsi njeni V galeriji na Šmarni gori je odprta FOTOGRAFSKA RAZSTAVA našega občana Sreča Merčuna. Zanimive motive iz narave si boste lahko ogledali še ves jesenski čas. Vabljeni! ČD Skaručna organizira naslednja predavanja: Predavanje o sadjarstvu in čebelarstvu. Predavanje bo 9. novembra 2012 ob 17.30 v Domu kulture Skaručna. Predaval bo Janez Gačnik. Predavanje "Čebelarjevo leto" Predavanje bo 14.11.2012 ob 17:30 uri Predaval bo Franc Gosar Vstop je prost, predavanje pa je namenjeno vsem občanom. Zahvala Društvo za ohranitev kulturne dediščine in podeželja Skaručna se zahvaljuje Občini Vodice, Godbi Vodice, narodnim nošam, PGD Polje in vsem donatorjem. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji in izvedbi prireditve Vesela harmonika Skaručna 2012. In seveda tekmovalcem s harmoniko, ki so poskrbeli za prijetno vzdušje. Hvala tudi vam, občanom, ki ste se prireditve udeležili in z nami preživeli prijetno sobotno popoldne. Naj nas druži vesel zven harmonike! Društvo za ohranitev kulturne dediščine in podeželja Skaručna Predsednik Janez Barle O S s: \ Qj § -C \ -CD £ -O O Prihranite pri ogrevanju Preklopite na zemeljski plin z novo plinsko pečjo in izkoristite ugodnosti p Paket zemeljski plin 25 kW za 50 € na mesec za obdobje 52 mesecev.* p Paket zemeljski plin 36 kW za 54 € na mesec za obdobje 52 mesecev.* Paket vsebuje: NOVO PLINSKO PEČ (3-letna garancija) IZDELAVO PROJEKTA GRADNJO INŠTALACIJE 50c * m vntotc -L. 100 % POPUSTA ZA 200 m3 ZEMELJSKEGA PLINA + GARANTIRANO ZNIŽANO CENO ZEMELJSKEGA PLINA PO 0,3980 €* DO KONCA KURILNE SEZONE oz. DO 30. 4. 2013 * Velja za paket 25 kW, ** cene ZP so preračunane na dan 5. 10. 2012 Ponudba velja do 31. decembra 2012 za odjemalce, ki se priklopijo na omrežje zemeljskega plina v lasti družbe Petrol, d.d., Ljubljana. Petrol, d.d., Ljubljana Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana www.petrol.si | plrn@petrol.si PETROL Energija za življenje Varčno in enostavno ogrevanje na zemeljski plin Z zamenjavo kurišča s kurilnega olja na zemeljski plin, s prihrankom prehoda na nov sistem ogrevanja pokrijete investicijo v novo plinsko peč in dodatno privarčujete. Petrol je v vaši občini uredil tehnično napeljavo za zemeljski plin, ki omogoča izbiro za nov sistem ogrevanja. Ta omogoča visok izkoristek ogrevalne energije, kompaktno izdelavo moderno oblikovane plinske peči s sestavnimi deli najvišje evropske kakovosti in armaturno ploščo za preprosto uporabo. Ogrevanje z zemeljskim plinom je učinkovitejše in tudi okolju prijaznejše, saj oddaja precej nižje emisije. Sprememba sistema ogrevanja v hiši še zdaleč ni zapleten tehnični projekt. Strokovnjaki izdelajo notranjo plinsko napeljavo strokovno in hitro, demontirajo in odpeljejo stari ogrevalni kotel, pri čemer stranki družba Petrol ponuja tudi: • 100 % popusta za 200 m3 zemeljskega plina; • dodatno znižano ceno zemeljskega plina do konca kurilne sezone; • dodatne ugodnosti v višini do 320 EUR takojšnega nakazila na Petrol klub kartico. Ob povprečni mesečni porabi kurilnega olja 167 litrov (letna poraba kurilnega olja 2000 litrov) je strošek ogrevanja 175 EUR na mesec, pri ogrevanju z zemeljskim plinom pa je strošek ogrevanja 102 EUR na mesec (izračun upošteva 101-odstotni izkoristek kondenzacijske plinske peči). Prihranek pri ogrevanju z zemeljskim plinom je najmanj 73 EUR na mesec. Z ogrevanjem na zemeljski plin bo po 52 mesecih vaš mesečni strošek ogrevanja kar za tretjino nižji. Z mesečnim prihrankom takoj pokrijete celotno mesečno vrednost kredita za Paket zemeljski plin in obenem privarčujete! PRIHRANEK 50 € PRIHRANEK 23 c 52 meseceV 73 € NA MESEC A. NA MESEC /N 100 — 23 € 50 € / Po 52 mesecih 73 € 175 € 102 € 102 € KURILNO OLJE ZEMELJSKI PLIN ZEMELJSKI PLIN Energent in mesečni strošek v EUR Vse cene so preračunane na dan 5. 10. 2012. Z novim sistemom ogrevanja z zemeljskim plinom bo hiša še naprej topla, a prijaznejša do okolja in družinskega proračuna. PETROL 200 dO 0 Energija za življenje