GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDJilX Za Kowarn Dalathmoa Ljupwta.	Glas Svobode.	GLAS SVOBODE SnOVKNIO WBKKT.V I DWM1I To np Imum o« E
	GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.	
“OD BOJA DO ZMAGE"! **		-	‘KDOR NE MIŠU SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štev. 18.	“Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, uhder Act of March 3 1879	Chicago, 111.,	1. maja 1908. ISSSSiST Leto VII.
4*
*
*
*
*
*
n
*
*
*
*
K
*
4
4

Sla.'da prvemu
in sobratu proletarcu in da se otresejo zu ženskih okov
Prvi Maj pomenja praznik vijuga svobodno mislečega in razredno zavednega delavstva po celem kulturno napredujočim svetu!
Prvi Maj so si izbrali miljoni in miljoni delavcev ua zemlji za svoj delavski praznik in znak solidarnosti.
Prvi Maj nas veže v bratskem objemu; nas spodbuja k neomajanem napredku in nas opominja k slogi.
Prvi Maj je simbol Edinosti: delo vsih 'narodnosti, brez izjeme stakaj se v en in isti cilj:	Svoboda in Enako
pravnost!..
Prvi Maj, kliče vse tiste, ki že stoletja spe duševno spanje, da 3e prebude, zavedo svoje dolžnosti napram sebi
m verig.
Prvi Maj je groza in strah vsem izkoriščevalcem ljudske želje in moči!
Prvi Maj je groza in strah vladam, potem naj si bo na čelu iste, česar, kralj ali predsednik. Vsi ga žele zatreti! Prvi Maj vpoštevajo naši nasprotniki kot moč mase, katera jim bo v pogubo!
Prvi Maj je znak, luč, zvezda voditeljica, katera nam sveti k napredku, k svobodi enakopravnosti!
Zatoraj bratje-delavci, praznujmo in obhajajmo edini delavski praznik:	PRVEGA MAJA!
*
*
i
t
*
*
*
*
y
y
v
y
Y
y
y
y
y
y
4*
4»
4*
Svatba v Petrogradu.
Plemenitaš se je zmotil
Ameriška natančnost.
Jubilej na Češkem.
Delegatje pripravite se
Car se boji bombe!!!
Petrograd, 30 aprila. Priprave aa poroko im svatbo švedskega princa Viljema in velike knjezin-je Marije Pavlovne, hčeri velikega kneza Pavla Aleksandroviea v Tsarskoe-Selu so dogotovljene. Detajli programa se ne bodejo objavili v slavni “Rosiji”, ker se car boji, da ne bi, kateri teroristov skušal napraviti atentat na njegovo osebo in goste.
Poroka se bo vršila na stoletnico padca ¡Sveborga in priznanje Rusije kot vrhovno moč na Finskem.
Švedski kralj, ki bo gost na svatbi, je včeraj dospel s eskadro švedske konjice v Reval, kjer ga je pričakoval veliki knez Alek-sandrovič, carjev brat, švedski minister v Rusiji, M. Brandstrom, podadmjiral Uoubassoff, princ Paul Dolgoroki in drugi ruski plemenitaši.
Ceremonije so se pričele danes s dvomim obedom na čast kralju Gustavu. Poroka bo v nedeljo pop. ob 3 uri. —
Kako je to, da se nikjer ne čita, kake milosti in odpustke je podelil “baitjuška” vernemu (?) muziku ! ?
Car je milostljiv.
Petrograd 1. maja. Car Nikola, očka sv. sinode je dal prigodom velike noči s posebnim ukazom prostost 20,000' političnim kaznencem. Lep bluff. Saj ' jih bo kmalu zopet polovil v smrdljive ječe.
Žrtve volkov v Sibiriji. Kakor
poročajo ruski listi, je bilo v zimi leta 1907, samo v okraju Tomsk od volkov raztrganih 965 konj in krav, 800 telet in koz ter 2150 o-stalih domačih živali, kar znači skupno vrednost 35.000 rubljev. Ljudi so v tem okraju volkovi raztrgali 17.
Ruska vlada je v zadnjih časih
skoraj vsiljivo razširjala vesti o pomirbi po deželi. Dobri ljudje so že začeli verjeti, da je revolucija popolnoma poteptana. A vendar prihajajo z druge strani vsak hip poročila, da neprenehoma vre in kipi in sicer na vseh koncih in krajih. Prav v zadnjem času je policija razkrila dve zaroti, ki spominjata na najvihamejše čase revolucije. Na črnem morju so se zarotili mornarji, da izvrše nekaj podobnega, kakor nekdaj bojna ladja “Knjaz Potemkin”. Mornarica bi bila zapustila luko, na morju bi bili mornarji pometali častnike, kar jih ni bilo v zaroti, z ladij, pa bi se vrnila pred Odeso, da bi jo bombardirala, zavzela in ustanovila neodvisno vlado. V Peterburgu so pa razkrili vojaško zaroto. Dvesto ljudi so zaprli; med njimi je več političnih voditeljev, dijakov, učiteljev in vojakov. O varnosti carizma se more torej kvečjemu. sanjati.
Pred Bogom smo vsi enaki! -
Neapelj 30. aprila. Princ Hell-i de Sagan, tramp, kakor ga je neki ameriški list nazival in ameriško vlado prosil, da se ga deportira, je, kakor časopisje zatrjuje sedaj v Neapelju s svojo —Mme. Gould — od koder se poda v Rim, da tam papeža tako dolgo nadleguje, dokler mu dovoli cerkveno poročiti se s ameriško zlato, od svojega prvega moža razporočeno golobico Ano Gould. —
Bodejo li ameriški miljoni dosegli vpliv (?) v ječi-Vatikan? Zlat osel vsako obzidje prestopi!
2000 poklanih.
Teheran, Persia, 1. maja. Vče-rajšna parlamentna poročila naznanjajo, da .so Kurdi okoli Uru-miah-a, mesteca v perziški Armeniji opustošili 36 vasi in poklali čez 2000 oseb.	♦
ROJAKI, NAROČUJTE 81
"GLAS SVOBODE."
Udova vojvodina...
Kakor se iz Pariza poroča je vojvoda Chaulnes nagloma umrl in se to z neko skrivnost prikriva. Ravno tako se ne izve kje, da je umrl.
Vojvoda je imel imena, koje živ krst v eni sapi ne zgovori. Imenoval se je: Emanuel Theodore, Bemad, Marija D’Albert De Luynes D’Ailley, vojvoda Chaulnes in de Pikviugney, Marke pl. Vidome de Amiens. Jako imenitno ime, prav za prav imena, toda “škornje na “biks”, v žepu “niks” ” Bil je siromašen!
Podal se je semkaj v Ameriko, da si zlato golobičico poišče. In našel jo je v hčeri, — seve da — milijonarja Shonts. Poroka je bila 15. Februarja t. 1.
Med tem, ko sta se novoporo-čenca v domovino vozila, so upniki dedno grajščino De Sabe prodali. A ko sta domu prišlja jih je mnogobrojno število upnikov pričakovalo in jih, v nadi, da dobe plačalo, svečano sprejeli. Toda up je splaval po vodi, ko upniki niso ničesar dobili ker zviti —> ali previdni tast ni zetu ničesar
dal.
No, sedaj je mlada in častila-kovna vojvodina, udova, in kaj pa da — “strašno žaljuje.” —
Predsednik Roosevelt je bil milijonarja Shonts za predsednika komesije pri Panamskem prekopu imenoval , a le-ta je iz neznanega vzroka “službo” — gotovo se je premalo “narediti” dalo, — zapustil in je sedaj pri Belmont-u v New Yorku v “službi.” —
Zapite kronske dragotin j e.
Leta 1834 je bil portugalski kralj Miguel odstavljen in kronske dragotinje v vredosti $2.000,-000-10.000.000 kron so bile kot državna lastnina zaplenjena in v portugalski banki shranjene. Pred kratkem je republikansko časopisje objavilo, da je del omenjenih dragotin, brez vednosti in dovoljenja državnega zbora, prodan in skupiček za kraljevi dvor porabljen.
Sedajni kralj Manuel je odredil, da se inventar čez kronske dragocenosti napravi.
In res, pri popisu se je dognalo, da manjka za $750.(XX)-3.750.-000 kron, — dragocenosti.
'Bančni guvemator je pripoz-nal, da so se na silni pritisk kralja Karola dragocenosti prodale in da se je denar kralju izročil.
Kralj Manuel se je zavezal, da bode on iz lastnega premoženja gorenjo svoto plačal.
Kjer se je kraljevi potratnež ptujega imetja polastil, je bilo vse v redu in molčalo se je, a če bi si pa vbogi delavec hleb kruha ¡nepravilnim potom prilastil, to bi bil hrup in siromak bi v ječo romal.
To so pravice! In proletarci take lopovščine ravnodušno gledajo ! —
Afera grofice Zamoyske. Svoje-časno je zbudilo veliko senzacijo posebno v aristokratskih krogih, ker je poljska grofica na potovanju zginila za več dni, a pozneje je vsa zmedena pripovedovala, da jo je neznani ropar omotil na železnici, potem pa jo imel v neznanem kraju pri sebi zaprto. Začela se je marljiva preiskava, a sedaj je policija dognala, da si je frofica celo roparsko afero izmislila, dočim je v resnici le presle-parila svojega moža ter preživela dva dni pri svojem ljubčku. — Morala!
Mulaj Hafid poražen.
Rabat, Moroko 1. maja. Mulaj Hafid, takozvani sultan Juga je poražen in beži v Tadla, malo mestece, kacih 128 milj jugozapadno od Feza, kjer se zopet zveže s tolpo Sidi Bendaoud.
Sultan Abdel Azizova armada, brojeea 5000 mož, koji je general Bagdani poveljnik je uspešno naskočila na Mulajevo armado in jo skoro vničila.
V zaporu pozabljen.
Iz Uniontown, Pa., se poroča, da je novi Šerif Peter A. Johns tamikajŠne ječe pregledoval in jetnike izpraševal po vzrokih zapora. Med drugimi je prišel tudi do nekega Aleša Lenšak, kteri je leto dan brez vsakega vzroka v
—	ječi presedel! —
Šerif je o tej zadevi vse zapiske in knjige pregledal, a o jetniku Lenšak ni ničesar zapisanega našel.
Lenšak je angleščine le malo vešč, torej mu je bilo težavno, dogodek dopovedati.
Pravil je, da pred letom nekega dne je stal pri neki Koksovi peči, kjer je bil brez vsakega povoda aretiran, pred nekega “magistrata” pripeljan in potem v ječo vržen kjer je eno leto — ptzabljen
—	prebil.
Ko se je Lenšaku povedalo, da je prost, se je siromak jokaje zahvalil in odšel. —
Lenšak si bo vedel, slovečo svobodno Ameriko spominjati, a pomilovanja vredno je, da revež ni vedel državo za žilo potipati, da bi znala kako se povsem nedolžnemu človeku svobodo oropa!
Ako, Lenšaku, te vrste pred oči pridejo, tako mu svetujemo, da se takoj k konsulu države, ktere podanik je, poda in ves dogodek naznani in odškodnino zahteva.
Vlak ubil rojaka.
Cleveland, O. '22. aprila. Grozna nesreča je zadela tu v Clevelandu slovensko rodbino stanujočo na 55 cesti. Njihov sin je bil zaposljen v tovarni Stamping & Tool ¿o. ki ga je pa prejšni teden odslovila. 181etni mladenič je šel, kot brezposlec za delom od tovarne do tovarne s nekim svojim tovarišem v nadi dobiti dela. Nesreča je hotela, da sta šla po železniški progi,kar pridu iz dvorišča neke tovarne na Woodland lokomotivo, katero pa mladenič ni o pravem času videl. Pritisnil se je ograje, meneč, da se reši. Ograja pa je bila ravno tam nagnjena na progo, tako, da ga je lokomotivo vsega potrlo, vrteč ga ob plotu. V par trenutkih je bil mrtev.Mladenič je bil edina opora svojih že priletnih starišev.
Zopet dokaz kapitalističnega u-rnora mladega življenja.
Celo mesto strada.
Vancouver, B. C. Canada. 1. maja. Osemnajst letnico proglašenja univerzalnega delavskega praznika bodejo pamtili tukajšni delavci. Vse delo počiva že štiri do pet tednov in ljudstvo strada. V mestu Prince Rupert se ljudstvo preživlja s ribami. Mijmo vožeče parnike se svari, da ne pridejo v bližino tega mesta, ker ljudstvo je desperatno. Tisoče delavcev je brez stanovanj in išče živeža v skalovju in lovi ribe ob obrežju, da se prežive.
Pa naj še kedo reče, da krize ni več. To je komaj začetek! Hujše še-le pride!
Kriza v Evropi?
Razni časopisi poročajo, da a-meriške banke, v Evropo, kjer je baje denarna kriza nastala, na miljone zlatega denarja pošiljajo. — Samo iz New Torka so banker ji dne 23. aprila t. 1. 5 mil-jonov zlata v Paris odposlali.
To bi toliko pomenilo, da je kriza v Ameriki končana, in ako je tako. kaj pa je potem s splošnim delom? Zakaj delavci še dalje stradajo? Izgovor, da denarja ni, je jalov in nima nobenega temelja. — Torej delavec! Bodeš enkrat spregledal in sprevidel, da edino Ti kapitalistu orožje v roke daješ, da si potem sam žnjim tepen !?
Le čitajte kapitalistične in klerikalne liste, in po njih se ravnajte, ali potem ni potrebno tarnati, da se vam slabo godi! —
Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci.
Trideset let češke socijalne demokracije. Češka socijalna demokracija je slavila letos tridesetletnico svojega obstanka. Dne
7.	aprila 1878. se je vršil ustanovni shod češke socijalno demokratične stranke v neki gostilni praške okolice, a danes sedi v ljudskem parlamentu na Dunaju izmed 107 čeških poslanecv 22 socijalnih demokrattov. Vodja češke socijalne demokracije, drž. poslanec dr. Soukup, je priobčil povodom 30-letnice obstanka češke socijalne demokracije v “Arb. Zeitung” članek, v katerem podaja kratek historijat razvoja te stranke v teh 30 letih. Danes — pravi dr. Soukup — češka socijalna demokracija ni le zastopnica češkega delavstva, marveč je tudi največja in številno najjača politična organizacija češkega naroda. S tem pa — nadaljuje — so navstale za stranko nove velike naloge in problemi, ki so bili prej izven njenega delokroga in .s katerimi se ona tudi ni pečala. Češki socijalni demokraciji je — nadaljuje Soukup — v dolžnost, da je odločno na svojem mestu, ko se gre za temeljne pravice naroda in njegovega jezika do življenja, samostojne ekzistence in razvoja.
Drakonična kazen.
Pred vojnem sodiščem v Koloniji (Köln, na Nemškem) je stal podčastnik Ivan Greve, od 40. pešpolka v Ahen-u. Pri neki vizita-ciji so v njegovi prtlagi našli soci-jalistično agitatorično brošuro “Temelj in zahtevek socijaldemokracije.” On je pripoznal, da je brošura njegova lastnina in da je članke pisal, v katerih je kritiko izražal, da mora vsaki vojak, kteri vojaško šolo obiskuje, za vsako leto pauka — dve leti aktivno služiti. On je opetovano za odpust od vojaščine prosil, a prošnje so bile odbite ker ni mogel 500 mark plačati. Greve je bil proti svoji volji vojak. On je veliko či-tal, posebno spisano vojno kritično in socijalpolitično literaturo, tako od mesijanskih kakor tudi od socijaldemokratičnih pisateljev. Stotnik, kot priča, ni Greve za socijalista smatral pač pa za pretiranega človeka. Sodišče ga je radi nepokorščine proti službenim poveljem na 6 mesecev zapora obsodilo, a obtožbe revo-lucijoname in socijaldeirrokratič-ne pospešitve — oprostilo.
S to drakonično obsodbo je blažena Nemčija rešena. Koliko bi pa bil Greve dobil, ako bi se mu dokazalo, da je socijalist? Yideli bodemo, koliko bode knez Eulen-burg obsojen, ko se mu je Vloka-zalo, da je v umazani pravdi Harden — Molke, po krivim prise-gel.
Morebiti dobi celo kaki red! V Nemčiji je pač vse mogoče.
Brez primere. Pariška policija je prijela nedavno beračico, ki je čepela na cerkvenih stopnicah ter nosila okoli vratu napis: “Sem stolet stara in slepa ter gluha.” Občinstvo je imelo veliko usmiljenje s starko ter ji od vseh strani sipali darove. Tako je starka uganjala par let, dokler je ni policija natančneje ogledala ter kmalu dognala, da je beračica šele 65 let stara. Nastala je splošna veselost, ki je dosegla vrhunec, ko je policijski koihisar izrekel sodbo: “Krivi ste slepljenja javnosti in goljufije. Ker pa do-sedaj niste bili kaznovani, in ker svet ne pozna slučaja, da bi se bila ženska izdajala za starejšo kakor je, vas za sedaj ne zadene nobena kazen.”_______
Redek slučaj
se je pripetil v Pnisacola, Florida, kjer stavkajo delavci na pouličnih železnicah. Mestna administracija je zapovedala ondotnim policajem, 25 po številu, da varuje stav-kokazce in rabi knipelje nad linijskimi stavkujočimi delavci. Vseh 25 policajev se je enoglasno uprlo temu ukazu in povod temu je bil odpust cele policijske moči.
Naj bi bil to vzgled drugim!
ZA KONVENCIJO!
Se en teden in delegatje se snidejo v Chicagi, da spravijo Jed-noto v pravi red!
Društva pošljite svoje delegate na konvencijo, ki naj zahtevajo resnost delovanja in pravice za člane S. N. P. J.
Društva volite delegatom može, ki se ne vstrašijo pred vsako muho in ji prikimujejo, ne da bi ugovarjali proti predlogom, ki se ne strinjajo v vašimi zahtevami, željami in navodili. Volite može, ki imajo zmožnost razsodka in so pripravljeni potegniti se za pravico in resnico. Delegatje! Od vas je odvisen obstoj in razvoj S. N. P. Jednote.
Ne bodite izdajice in ne dajte se vjeti na za vas že nastavljene zanjke!
OZNANILO!
Ob e r p r ekur ato r vseh socijalis-tov, J. Zavertnik ni, zaradi prevelike in odločne navdušenosti, v socijalistično centralo v Chicago,
111.	— sprejet!
POZOR DELEGATJE!
Člani jugoslovanskega socijal-nega kluba v Chicagi, 111. se po salo onih pridušava jo, da M. V. Konda ne sme in ne sme pod nobenim pogojem na prihodno konvencijo priti.
Ali je morebiti potrebno, da M. V. Konda, na omenjeni klub prošnjo, za dovoljenje prisvetovanja konvencije, vloži???
Izobčenje.
Papež je z velikim izobčenjem izključil iz cerkve dva znamenita teologa sedanje dobe: francoskega teologga Loisy-a in nemškega teologa Schnitzerja. Oba zaradi modernizma. Veliko izobčenje je grozna cerkvena kazen! Danes, se nad takimi strašečimi ansu-hronizmi nihče več ne vznemirja in oba moža budita v kulturnem svetu zasluženo spoštovanje, da sta vstrajala na svojem prepričanju in s tem dokazala, da nazori, ki jih danes podaja pozitivna veda, so silnejši in zmagovitejši, nego rimske dogme, kletve in izobčenja. Schnitzer je sedaj dobil mesto na univerzi v New Torku.
Duhovnik—ubijalec zaradi ljubezni. V italijansko mesto Lace-donijo se je vrnil nedavno iz Amerike 25letni ' duhovnik Vincent Diapelia. Nastanil se je pri svojem bratu, ki se je oženil z 191etno izredno lepo Karolino Puožži. Duhovnik se je smrtno zaljubil v svojo svakinjo ter ji razkril in vsiljeval svojo ljubezen, toda mlada žena je ostala krepostna. Prevzela ga je toliko strast, da jo je hotel prisiliti z revolverjem v roki, a ker se tudi taki grožnji ni vdala, je sprožil ter jo zadel v srce. Ubijalec je hotel nato pobegniti, toda na kolodvoru so ga prijeli.
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih državah, onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojom ravnokupljenem saloonu “Triglav.” vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in “pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočani za obilen obisk. John Mladič, 617 So. Center ave., blizu 19. ceste, Chicago, Illinois.
Ko je Hiero vprašal Simonida, kaj je bog, si je ta izprosil en dan pomisleka, drugi dan dva dni in tako je podaljševal svoj rok tako dolgo, da ni nikdar odgovoril.
Jože modemi Simonid # * *
Prijatelj, najboljši kažipot iz dosedanje zagate je socializem. Nikar se ga ne boj, nikar ga ne obsojaj, ampak Ipoučuj ga! Če ga poznaš ga bodeš sprejel, in v tvojem srcu bo jasno!
IZ STARE DOMOVINE
Piše dr. K. Slane.
Konec
Pa tudi druga sila se je pokazala pri teh volitvah mej meščani. Duhovniki so se zvezali z kranjskimi Nemci in so hoteli okrajnega glavarja v Radovljici Detelo, sina prejšnjega deželnega glavarja kot poslanca za nekatera gorenjska mesta spraviti v dež. zbor. Ta Detela je ponemčenec in še politični uradnik, ki pri nas v Avstriji lastne volje imeti ne sme. ker je člen vlade. Poslanec mora hiti neodvisen od vlade, da lahko, če treba proti njej nastopa. Na tem mestu se je užgal prav gorak naroden čut. ISkozi vsa mesta je plapolal in tudi ogreval pametnejše zavednejše kmetfe. Že dolgo se ni oglaševala ljubezen do domovine tako, kakor sedaj. Da bi se ta domovina stem oskrunila, da bi se volil v slovenskih mestih ponemčenec, politični uradnik, tega pa ne! —
In vseh devet slov. poslancev je zmagalo v mestih. Žal, da pa tudi vseh šestnajst farovžkih na kmetiji. Kranjski kmet voli v deželni zbor šestnajst poslancev, veleposestniki deset in meščani deset. Kmeti so v nekaterih krajih volili farovžke poslance s prepričanjem, da je to potrebno za večno zveličanje. V nekaterih krajih in posebno v Beli Krajini so se pa uprli. V Beli Krajini so postavili Maceleta v Gradacu za kandidata proti dvornemu svetniku v penziji, farovškemu kandidatu Šuklje tu in skoraj bi ta Šuklje bil padel. Niso Šukljeta morali ne župniki, ne kmeti. A zadnji dan so se spustili mlajši duhovniki mej kmeta, iz Ljubljane, so tudi prišli in Šuklje je zmagal. A vzlic vsej gonji je Macele dobil veliko glasov, tak, da se lahko ponaša z njimi, ker dobil jih je od neodvisnih, mislečih kmetov. Ti glasovi bodo Šukljeta vedno spominjali, da belokranjski kmet ni farovžka igrača. Pa ti kmeti so se celo sami podali v boj, nobeden jih ni učil. Drugikrat udarijo hujše. Na Notranjskem in okolo Litije so se tudi pokazali kmeti ki niso hoteli voliti farovžke ljudi. V Garjancih, Toplicah in Dolenjskem in na Gorenjskem pa je vse mrtvo; tam volijo tudi farovž-ko kuharico, ali pastirja, če bi prišla taka komanda iz farovža. Tam se še nič ne dani. Pa ne bi rekli, da kmeti v teh krajih niso pametni; ne, le tiši jih farovžka mora, ne upajo se, glav dvigniti, dokler farovž ne zahteva preveč za svojo kašto. Pa tudi tedaj ne.
Tako je ostalo kakor je prej bilo v dež. zboru. Farovžki so govorili, da bodo liberalce pri teh volitvah popolnoma posekali, ali varali so se; danes velja mej iz-obraženejšimi Slovenci kat. duhovnik kot človek, kateremu se daje malo ali nič časti.
Liberalni slov. ljudje so stem, da so kat. duhovnika v časopisih pokazali v pravi luči, storili daljnim razvojem slov. družbe veliko korist. Socialistom ne bode treba te ledine orati in prostejše se vendar že tudi zdaj gibljemo. Joj, če bi ne zmagali meščani, to bi šlo nad vse, ki so znani kot nasprotniki farovžkih! Zdaj bi se to tem lažje zgodilo, ker so našim cesarskim svetovalcem izvoljeni duhovni, ali če posvetnjaki, peto-lizniki duhovnikov. V slov. mestih bo še na Kranjskem živeti naprednemu človeku; ;naši duhovniki so dobili pri volitvah močan curek mrzle vode.
To pa še hujše s tem, ko so na Goriškem kmeti skoraj večinoma s svojimi kandidati zmagali za deželni zbor, za katerega je bila tudi ta mesec volitev in je navdušenje, veselje nad temi korajžnimi kmeti tudi farovškim na Kranjskem sapo zaprlo. — Cesar voli deželnega glavarja. To postane jeden izmed izvoljenih poslancev in to navadno jeden iz večine. To je največja čast, ki jo rojak pridobiti more v deželi. Cesar je volil za dež. glavarja
dvornega svetnika v penziji, Šukljeta, poslanca izmej farovžkih. ki je komaj zmagal pri volitvi. Šuklje je, kakor znano bil pred nekaj leti liberalec. Ne izmed njegovih prejšnjih prijateljev, ne izmed farovžkih se ni ob tem imenovanju oglasil s kakim “živio.” — Tako je po želji 16 kmetskih zastopnikov zasedel med krajski-mi rojaki, ki so še skoraj 70% kmeti penzijoniran uradnik mesto deželnega glavarja, katero gre kakemu izobraženemu kmetu, bodi manjšemu, ali velikemu v kakem gradu.
Kmet toži, da se povsod žnjim pometa. Lahko, ker sebe v zadnji kot postavlja. ¡Sicer imamo kr. Slov. to tolažbo, da sedi sedaj na mestu dež. glavarja najbolj nadarjen starejši Slovenec. To je gotovo Fr Šuklje. (Oče njegov je bil rojen v Lokvici na Belokranjskem.)
GROM IN PEKLO.
Pod tem naslovom sem čital v št. 16. “Glas Svobode” o samo-oblastnem vladanju nekaterih ehi-caških Zavertnikovih in Kržetovih podvržencev Dvajsetorica (iz-vzemši jednega) pomožnega (?) odbora, je segla tudi po porotnem odboru, od kod je pa ta dvajsetorica dobila eksekutivno moč pri Jednoti pa ni nikjer zapisano niti v starih, niti v novih pravilih, še manj pa v zapisniku zadnje konvencije.
Nisem toliko moder, da bi mogel pojasniti od kod pride ta “gašperl teater” Josipa Zavertnika in Frana Krže v “špil”pri S. N. P. Jed-motu.i Adi sta res Zavertnik in Krže gospodarja te Jednote? Res daleč se je prijadralo zaradi teh dveh ničvrednih oseb, ki sta že zdavma zaslužila, da se ju bacne iz Jednote.
Govorilo se je, da se M. Železnikarja. člana porotnega odbora S. N. P. J. izključi. In kedo ga bo izključil. Mari Zavertnik, Krže in njihov pomožni, Jednoto doječi odbor?
Gotovo, radi bi se ga bili iznebili. ker vam je povedal resnico.
Najprej vam je bil Konda v želodcu, potem Bergant, Podjed in sedaj Železnikar in kedo pride sedaj na vrsto, bi lahko uganil, če še par dni vi gospodarite pri Jednoti. Kje in od kod ste dobili pravico člane na milost in nemilost čez prag metati, ne da bi jim dali prej priložnost zagovora ?!
Delegate izvanredne konvencije opozarjam na to, da pri konvenciji zadoste pravici in pravično sodijo. — Grobokopi Jednote so začeli metati vse one člane iz Jednote. za katere so si mislili, da so jim na poti.
Tako se postopa še v Rimu. tam se izobčuje iz cerkve. Tukaj pri Jednoti je drugače. Pomislite gospoda, da vi ne bodete gospodarili niad 4000 člani in kateri ne bi z vami za ugonobitev Jednote delal, da se ga iznebite.
G. -Zavertnik, ali ste mar zato predlagali izključitev brata Železnikarja, ker je bil toliko lahko-mišljen, da se vam je dal pri konvenciji v vašo past vloviti z drugimi vred. To mu je v zahvalo, kaj ne* da ?! Vi si samo delate
svojo oblast, češ: jaz znam povedati, moja zvijača povsod velja in tako bodejo morali plesati, kakor bom jaz godel. Vaše godbe smo že siti, nam preseda in presedala bo tudi društvu “Slavija” in “Narodni Vitezi’ko hitro vas spoznajo
Pod naslovom: “Grom in Peklo” izostala so vica, ker kakor se sliši, že sedaj nekateri zdihujejo in se lasajo. Ni čuda tudi, da se pri “Napreju” nič bolje nego-di. Žalostno pa je od g. Kalana, da se tako malo zanima za redno vestno in točno poslovanje v uradu take Jednote.
Kot tajnik društva “Triglav” št. 48. Vam odkrito povem, da nimam nikake listine, da bi ž njo bolnika k zdravniku poslal, dasi sem neštetokrat za iste pisal. G. Fr. Korce je za to najboljša priča, kateri ima v roki od društva poslane mu nakaznice, katere sem sam napisal ne na tiskovne, ampak navaden papir. Glavni tajnik na moje trikratno opominjanje za listine še danes odgovoril ni. Ali je to uradovanje treh tajnikov! Kaj pa delajo trije v tem uradu? Popolnoma nič se ne čudim, da ima sodnija dovolj za o-praviti s Jednoto radi bolniških podpor.
Proletarec, ki od strani preži, kako bo prišel do glasila, piše, da smo vsi tisti, ki se potegujemo za obstoj Jednote, klerikalci, liberalci, republikanci in demokrati. Dobro, le delaj se norce iz poštenih članov, a liberalni privrženci pa bodejo pokazali, da še so kaj dru-zega ne samo liberalci.
Apelu jem na vsa društva, da pri sejah odločno nastopijo proti takemu norčevanju od strani ‘Pro-letarčevih” in da. pri konvenciji pokažejo, da še niso norci, kakor jih takorekbč ta “Polentar” imenuje. PrePir> katerega je Zavertnik že čez leto sejal v Jednoti bo končan in žnjim pa ugasne tudi Zavertnikova rola.
France in Jože pa naj nas mečejo iz Jednote dokler imajo še čas. 11. maja pa smo sigurni, da nas razsodni delegatje zopet pod Jednotino okrilje sprejmo in pokažejo kedo je delal za dobrobit Jednote.
S pozdravom
Franc Tonja, tajnik, društva “Triglav” št. 48.
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Prapovščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta.
DENARJI II STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $	10.35 .............. 50 kron,
za $	20.45 ................ 100	kron
Za $	40.90 . ............... 200	kron,
za $	102.00 ............... 500	kron,
za $	204.00 .............. 1000	kron,
za $1017.00 .............. 5000 kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprili čne-je do $2S.OO v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske -o Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft.
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St., New York
6104 St. Clair Ave., N. E.. Cleveland, Ohio
SLOVENCI V CHICAGU POZOR!
Slavnemu občinstvu v Chicagi in okolici tem potom javljam, da sem odprl na 572 Blue Island ulici v bližini 18 ceste novo, moderno in lepo urejeno
GOSTILNO.
Vsaka stvar je na svojem mestu. V gostilni se nahajajo mize in stoli. Za.baro se dobe najboljši likeri, vina, žganja, grenčeci in unijske smodke najboljše vrste. Na čepu imam vedno sveže Atlas in importirano “Plzen” pivo. Gorak in mrzel prost prigrizek je vedno na razpolago.
Upajoč, da me bodejo rojaki, znanci in prijatelji tudi na tem novem prostoru po možnosti podpirali, se jim tem potom iskreno zahvaljujem za preteklo naklanjenost in se priporočam v obilen po-set. S spoštovanjem
Mohor Mladič.
Da, tako dolgo dokler bo vlada I kapitalisti izpolnjevali zakonov v kapitalističnih rokah ne bodejo' ki so jih sami skovali.
ATLAS BREWING C0.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
[
LAGER
I
MAGNET
GRANAT
]
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour.
Ako hočete prihraniti nekaj doiarjey, kupite peči in pohištvo pri
Sir- NAS
©
Jas. Yasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
CHASTYL
SPOŠTOVAN KROJAČ
Čistim in barvam obleke!
/86 So, Halsted Sl.
nasproti 20. cesto
Tel. Canal 2188.
CHICAGO, ILL.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641
P
RYI DOLAR
prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s
652 Blue Island Ave.
Odprto vsako soboto večer do 8 ure
Edward Pauch
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
UW MIT
izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo.
576 W. 19. St. Tel, Canal «296
Vsak slovenski delavec mora čitati “Glas Svobode”! Sodrugi, širite ga!
Ilirija vstani!
Spisal L. M.
“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
___________WEEKLY_________________
Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek
_____________in velja -----—------
ZA AMERIKO:
Za celo leto.........'****^«f?
za pol leta.............
ZA EVROPO:
Za celo leto.........kron 10
za pol leta..........kron o
Naslov za Dopise in Pošiljatve je*
GLAS SVOBODE CO.
665 Blue Island Ave., Chicago, Ill
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Staki naslov.	_______________
ISKRE.
Iz iskre plamen.
*
Prvi majnik je univerzalni delavski praznik.
*
Industrijalna panika je udarila Pittsburg, Pa. s tako silo, da je
zletela vsa “juha” v zrak.
#
Konvencija S. N. P. J. bo v Chicagi, 111. dne 11. maja 1908. Jože Zavertnika je ta vest tako presenetila, da je obolel in se skril v svoj brlog.
Prišel bo na dan, ko okreva, da
vidi, kako se konvencija obnesla.
*
Kaj bo, kaj bo, ee Jožeta ne bo iia konvenciji. Speaker-a Jožeta ne sme manjkati, ker sicer ne bo nič opravljenega.
Grom in strela, prazne vaše proti vam se steko, če ne bodete tako plesali, kakor Vam bodejo vohuni in trióla zapovedali. Delegat j e look out!
SiranKcL.
IMENIK KLUBOV:
Slovenski socijalistični klub ‘Svoboda” ima. svoje seje vsako četrto nedeljo.
Finančni tajnik Fred Lesar, 652 W. 21st St.; zastopnik A. H. Skubic. 576 W. 21st St. Chicago,
Pri zadnji seji pristopila dva iuidiai Klub šteje 15 plačujočih članov.
Slovenski socijalistični klub ‘Luč,’ Cleveland. O. obdržuje svoje seje v prostorih na 5705 iSt. Clair ulici. Odborniki Ang. Kužnik, predsednik; Rud.Perdan, tajnik; Jak Hočevar, zapisnikar; Fr. Čeme, organizator in Ivan Volk knjižničar.
Slovenski socijalistični klub št. 3. v CollinWood, O'. Odborniki: Karol Kotnik, tajnik; Ivan Škerl, blagajnik; Jos. Kunčič organizator.
Slovenski socijal-demokratični klub v Milwaukee, Wise, ima svoje redne mesečne seje vsako drago in četrto nedeljo v prostorih na '257 First Ave.
Mesečni prispevke so 25c in sicer od teh pripade 17c stranki in 8c klubu.
Poročila in listnica.
Pri seji kluba “Svoboda” je organizator Skubic poročal, da se je več rojakov zglasilo za navodila in potrebne listine, kot program soeijalistične stranke, katere jim je že poslal.
Slovenci po Ameriki se gibljejo in zavedajo in naš klub je pripravljen vsakemu rojaku v tem oziru na pomoč priskočiti. So-drngi na plan! Organizirajmo se, da v slogi in moči udarimo na sovraga — kapital.
1— Soidrng Anton Budna — Wyo. Klub vas je sprejel kot člana in knjižico dobite, ko hitro isto klub od stranke dobi. Ste prejeli pismo od zastopnika A. H. Skubic, )v katerem vam pošilja radečo znamko in gumb?
Iz Collinwooda se poroča, da je pri eni priliki vstopilo v njihov klub 20 članov. Tako se dela!
S soc. pozdravom!
F. Lesar.
(Dalje.)
Vrnimo se k našemu načrtu in nadaljujmo.
Na kratko smo očrtali kako so se priklateni in bankrotirani ple-minitaši z ene strani, z drage pa izdajice mile rodne zemlje polastili uradnih služb.
Uradovanje in govoranca po u-radih je bila in se vršila v blaženi, “kulturni” nemščini. Kmet ni vedel zakaj se gre, če ga je sodnija ali kak drugi urad pozval na razpravo, tožbo ali kaj dražega. Sodnik je narekoval pisarju razsodbo ali pa poravnavo v nemščini, katere slovenski kmet ni razumel in posledica je bila, da je prizadeta stranka mnogekrati debelo gledala, ko si je dala raztolmačiti vsebino uradnega spisa in se prepričala, da ista je popolnoma drugačna kot pa se je govorilo. Kaj je bilo za storiti? Če je bil sodni odlok poravnava potem ni bilo. nič za storiti, kajti podpis ali križ je stranke neraz-vezljivo obvezal; bila pa je to razsodba na podlagi napačnega tolmačenja tvojih izpoved od strani malobrižnega sodnika je za te neugodna, če ravno si si bil popolnoma v svesti svojih pravic sosebno če se je šlo za vrednost do 50 gold. ali 100 K (malenkostna tožba). Tožbo si zopet zgubil in ni je bilo pomoči. Če je šlo pa za verdnost čez 50 gold. tedaj ti je bila odprta pot do odvetnikov, kateri pa so vedno skrbeli, da so te ob vse premoženje spravili in ves tvoj inretek v žep' vtaknili.
Tako se je godilo. Kmet in delavec sta bila takorekoč brezpravna, potisnjena v kot. In ta dva sloja sta prenašala vse to bičanje in zatiranje v nekaki čudni onemoglosti in toposti; mislila sta, da tako mora biti in nič drugače.
To so bile posledice stoletne sužnosti, stoletnega tlačanstva, stoletnega jarma, v kojega je bil naš ubogi orator vprežen — v-klenjen! Vteho v vseh tek bridkostih je našel v —veri, v edini zveličavni katoliški veri.
‘ Zgodba o Lutrovi reformaciji — preobratu, mu je bila španska vas in vse kar je bilo in kar se je godilo, je bilo tako, kakor je bog hotel in konec daljšemu mišljenju-
Priznanje pa komur gre priznanje in .resnici na ljubo moramo pripoznati, da je bilo precejšne število duhovnikov, kateri so s kmetom, kot kmetski sinovi simpatizirali. A vse to se je bolj skrivoma godilo, ker škofi in ko-rarji so že od nekdaj nemčurji bili in gorje! nižjemu duhovniku, ako,bi “zgoraj” zvedeli, da kaplan ali župnik na deželi zagovarja kmeta in se zanj poteguje.To je bil satanski vriše po kapiteljnih in škofovskih palačah! — (To bo dalo gotovim krogom povod natolcevanja, vendar pravica gor! Opomba st.)
Tako je zatirano ljudstvo leno lezlo, plavalo in korakalo v malomarnem suženskem življenju tam do leta 1866.
Leto 1866 je bilo za Avstrijo u-sodepolno. Vojna na severu; vojna na jugu. Izdajice tu, izdajice tam.
Komaj se je vojna pričela s Italijo, že je bil Bismark udaril Avstrijo za hrbtom in posledica je bila sramotilni poraz avstrijskih čet pri Kraljevem gradcu.Avstrijski vrhovni vojni poveljnik je bil kukavica in ni bil kos svoji nalogi ali je pa namenoma postal — Efijalt.
Kdor pozna hrabost naših vojakov in vojno polje od pruske meje do hribovja in prelazov pred Kraljevim gradcem mora pripoznati, da praska vojna ne bi nikoli videla bojna polje tega kraja.
V Italiji je bil vojni bog Avstriji nekoliko milejši. Avstrija je sicer zmagala, a le-ta zmaga je bila piškava. Avstrija je morala, vsled mirovne pogodbe, odstopiti
Italiji Beneško in Lombardijo, a Italija na obratno pa se je zavezala plačati Avstriji sedem mil-jard goldinarjev. Je-li Italija to pogojeno odškodnino kedaj plačala nam ni znano, ker o tem se ni nikoli več potem slišalo.
Da je pa Avstrija Beneško in Lombardijo odstopila, ni ni kake škode, ker te dežele so Avstrijo veliko več stale, kot pa oohodkov donašale.
Radecky-ja ni bilo več in tako ni bilo nikogar, ki bi Lahe kratil. (Kedo je Čehe krotil na Blue Island ulici v Chicagi? Op. st. —■ Jože!)
Samo ob sebi se ume da je Avstrija plačala veliko vojno odškodnino Prusom. Od tod tako o-gromni državni dolgovi.
Tužno Kranjsko ni samo ta nesreča zadela, da je veliko hrabrih fantov in mož na bojnem polju našlo prerano smrt temveč pojavili sti se kar na enkrat dve vojni sestri, kužni bolezni: kolera in koze. Ti bolezni sta zahtevali precejšno število žrtev. Sreča je bila, da so vse te nadloga trajale le po leti 1866 in da se je sklenil mir že nastopno leto 1867. Med ljudstvom se je pojavila zopet topost in brezbrižnost in vse bi bilo po stari nazadnjašski navadi naprej veslalo, da niso odločni in vplivni možje stopili na plan. Med temi možmi so bili: Dr. Vošnjak, dr. Zarnik, Obreza, Krašovec, Hren itd. Kot pravi narodnjaki so sklicali leta 1868 ali 1869 prvi ljudski shod v Cerknici. Ta shod se je obdržaval v neki obširni dolini pod “Slivnico.” Ta hrib “Slivnica” je zgodovinsko znan, še izza časa strašnih inkvizicij. Na tern hribu je bilo do 6000 eopemic in copemi-kov na gromadi sežganih.
Na omenjenem shodu se je zbralo več tisoč ljudi. Govorniki so zbujoee in plamteče govorili, a ljudstvo, med kojim je bilo tudi mnogo duhovščine, je z gromovitimi živijo klici zaorilo :VHej Slovenci” . . .
Sad tega shoda je bil obilen. Kmet in delavec sta se probudila iz sna; začela sta premišljevati in zavedati j?e svojegja človeškegia poklica in dostojnosti.
Pričela se je druga doba vstajenja Ilirije! •
Ljudske shode so začeli sklicevati kar zaporedoma; pa tudi del duhovščine je k probuji zdatno pripomogel, seveda večina pa je bila takih, ki so to probujo škila-vo od strani gledali in ni jim bilo po volji ta nastop ljudskih buditeljev. Migljaj iz škofovega tabora je podučil duhovščino, da ima vsake napredne struje zadrževate in kolikor mogoče ovirati. In to je zadostovalo.
Duhovniki naprednega mišljenja so se po škofovem ukazu radi ali neradi poskrili v svoje farov-že in ogromno delo probujevanja se je zvalilo na ramena naprednjakov.
To še ni bilo dovolj, da bi duhovščina samo neutralno stališče zastopala, temveč iz škofovskega urada se je nadalje komandiralo.
Porodil se je klerikalizem in boj se je pričel!
Gonja proti vsem, kar je bilo prostega in naprednega mišljenja je bila na mestu vprizorjena in se nadaljevala. Na eni strani se je slikalo nebesa in večno veselje v najlepših barvah, nasprotno so pa bičali s hudičem in peklenskim ognjem vse, kar ni bilo reakcionarno. Tresk za treskom, grom in strela so bili na dnevnem redu in ljudem so grozili kar z večnim pogubljenjem!
(Dalje prih.)
■Ne bodimo svobodomisleci samo v mislih in besedah, ampak tudi v dejanju! — Kdor ne sodeluje za napredek in svobodo ni upravičen zahtevati enakopravnosti. — On je iz dajica.
FR. SAKSER CO.
109 Greenwich St. NEW YORK
PODRUŽNICA
6104 St. Clair Ave. N.E. Cleveland, O.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnlh družb.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodaj« parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
109 Grreenwich Street,
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno seda pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z nami.

Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih
50.000
iztisov.
se zastou j razdeli med
Slovence.
’’ZDRAVJE”
Katero je Izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode iahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj roj alci, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
THE
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Sir. NEW YORK. N. V.
DOPISI IN POROČILA
Breezy Hill, Kas. Prosim priobčite ta dopis v našem priljubljenem' listu “Glas Svobode”, ki se tako vstrajno poteguje za naše delavske pravice in za dobrobit S. N. P. J.
Pri nas, na tem čarobnem holinč-ku Breezy Hill se dokaj dobro počutimo, ker imamo dovolj svežega zraka. 1. aprila smo vsi pre-mogarji odložili krampe in lopate za nedoločen čas. 'Kaši delavski zastopniki se pogajajo s kapitalisti za malo boljši in večji košček kruha, žal pa, kakor se sliši se bodemo morali zadovoljiti s staro mezdno'lestvieo, ker ta požrešna kapitalistična svojat se ne pomakne za pičico naprej.
■ Ker smo večinoma vsi brez dela imamo dovolj časa, hodimo jeden k dražemu, se pogovarjamo in poučujemo o tej in oni stvari.
Omenimo naj še to:
Društvo “Prvi Maj” št. 05 S. N. P. J. je priredilo 20. aprila zabavno plesno veselico. Čeravno imamo sedaj ta kritični čas brezposelnosti, udeležilo se je vseeno mnogobrojno število rojakov in rojakinj in veselica se je vršila v najlepšem redu in povse dobro izpala. Čisti dobiček te veselice je $50.50, ki gre v društveno blagajno. Bratje tega društva le tako naprej da bomo tudi v bodoče lahko rekli, da pri nas vlada red mir in sloga.
Društvo “Prvi Maj” izreka srčno hvalo vsem dragim, sosedskim društvom, ki so bila toliko prijazna, da so nas posetila in se vdeležila naše zabave!
Še nekaj:
Ponaključju nam pride v roke “Polentar” št. 29 in glej čudo! V istem je priobčen dopis društva “Celje št. 27 v Frontenac, Kans., ki se spodtika in brusi jezik nad našim društvom “Prvi Maj”.
Vprašamo Vas javno: “Ali smo se mi kedaj «podtikali nad društvom “Celje”?” Mislimo, da ne! To vam pove dovolj!
Kar se pa tiče homatij pri glavnem odboru, kedo jih je zakrivil. Ali ne delegatje, kojih večina je molčala pri sejah in potem glasovala v prilog par gostobesed-nežev-izarotnikov ?! Kje ste imeli pravila takrat! ? Ali ste sedeli na njih celih 11 dnij? V vsih slučajih ste bili tako natančni, vendar tega niste znali, da volitev mora biti tajna, nikoli pa ne javna. Znajte pa še to cela konvencija in vse kar se je tam sklenilo je neveljavno! Kaj ste mislili, da je g. Zavertnik svet odrešil, da si ni upal noben oglasiti proti njegovim predlogom.
Sedaj pa stočete v dopisu za svoje težko prislužene novce m Okoli “Polentarca” jokate za na še težko prislužene dolarje.
Društvo “Celje” svetuje, da se vsi drže gesla: Enakost, Bratstvo in Svobodo, samo pa temu geslu nasprotno deluje, čemu nam pred-bacivate črno zavist, ko je vendar Frontenac gnezdo zavisti.
Svetujemo Vam, da skrbite raje za napredek svojega društva in se ne spodtikajte nad onimi, ki vas na miru puste. Ali mislite, da si bomo mi očesne trepalnice s klinčki podprli, da nam bi Vi, glavni odbor in “Polentar lažje pesek v oči metali? Ne in nikoli ne!
Pozdrav vsem bratom S. A. P. Jednote.
Člani “Prvega Maja.”
Mi želimo tudi, da bi vsa druga društva izvolila može za delegate, katerim je Jednota pri srcu, želeč napredka. Nikakor pa ne volite takih mož delegatom, ki se bodejo dali voditi dragim v pogubo in škodo Jednoti. Zatoraj bratje na delo! Napravite mir in red. Kaznujte krivce tega poloma, to so oni, ki so z organizacijo tako globoko zavozili in skrivoma jo skušali ugonobiti.
Z bratskim pozdravom!
Za društvo:
M. Brunet, tajnik.
končno tudi radi denarja — ni bil prisiljen priti v Ameriko, kjer skuša sedaj zopet živeti na račun neumnosti naših rojakov. Na razpolago so nam gotovi izvlečki sodnih spisov, tičoči se imenovanega svetnika in te bi bilo treba objaviti, da bi ljudje spoznali s kakim človekom imajo opraviti. Vse to se lahko zgodi in potem zamorom rojakom v Penns.vlvaniji in drugod zagotoviti, da bode Gosarju za vedno minolo veselje izkazovati po slovenskih kolonijah svoje katoličanstvo.
Z delom v tukajšnjih premogovih rovih gre še dokaj dobro, da-siravno bi bilo želeti, da bi bilo bolje.
Želeč Vašemu listu kar najboljše vspehe in napredek, ostanem Vaš Ferd. Nakič.
god
Clinton, In d. lenjeno uredništvo: —
Prosim, da priobčite par vrstic r naš cenjeni list “Glas Svobode.” Nar izvanredni seji dne 26. apri a je tudi naše društvo “Skala” it. 50 S. N. P. J. prišlo do zaključka. kako neobhodno je potrebna konvencija, da se pri tej glavni •eči napravi mir in red pri Jed-loti. Za delegata smo izvolili sobrata' Leo Prašnikar, kateri je udi predsednik našega društva
Forest City, Penn. Cenjeni gosp. urednik: —
Iz našega malega mesteca je le redkokedaj citati v Vašem cen jenem listu kak dopis, toda sedaj ko živimo v dobi splošne krize so postali dopisniki za vse slovenske časopise dokaj mnogoštevilni in tako smatram umestnim, da se tudi jaz oglasim.
Ravno tako, kakor se vsled kr ze množe dopisniki, množe se med našimi rojaki tudi oni ljudje, ki so baš vsled krize prisiljeni spre meniti svoj dosedanji poklic, kajt oni, ki so delali v tovarnah, koje so sedaj zaprte, so se poprijeli dražega dela, ako so ga sploh za mogli dobiti, dočim so ponekoliko tudi oni, ki so dosedaj živeli od dela in neumnosti dragih, morali pričeti hoditi dragim potom, da samorejo še v nadalje vztrajati Krizo je poznati tudi na takozva-nem katoliškem polju, ktero je dosedaj tudi med nami Slovenci preživljalo nekoliko parasitov, ki so živeli z pomočjo hlimbe in dozdevne pobožnosti, dasiravno so v resnici vse kaj dražega, nego to kar trdijo: in opozoriti rojake na jednega teh parasitov je namen mojega današnjega dopisa.
Rojakom v Forest City, kakor tudi onim v New Yorku in dra-v Pennsylvaniji je znan nek umetnik” imenom Ivan Gosar keri se je dosedaj preživljal s
tem.	da je tli pa tam kopiral ko j o sliko kacega svetnika in jo obesil na. žepe naših bramnih katoličanov. Ker pa slednji ne potrebujejo toliko svetnikov, kakor kruha in ker so se končno prepričali, da imajo vsi svetniki po imeno vanem “umetniku” naslikani, jednake fiziognomije, je pri njem to delo pošlo in tako mu ni ostalo nič druzega, nego pričeti rojakom naznanjati, da ima nekje v New Torku posebno tovarno za izdelovanje gumbov, o kterej pa nima niti sam pojma. Po tem naznanilu je pričel potovati po nekte-rih državah in delati reklamo z svojo “fabriko knofov” in trakov. Jeli dobil kaj naročil ali ne. to mi ni znano, toda tukaj se pripoveduje, da kupuje on vse naročene “knofe” pri nekej tvrdki v New York, nakar računa katoliškim društvom mnogo več, ne go je to “blago” vredno in trdi, da je njegova “tovarna” modernejša in bolj katoliška, kakor so ostale, kajti blago kupi jednostavno pri judih.
Ker pa tudi “knofi” ne neso sedaj v krizi toliko, da bi bilo mo goče pošteno živeti, skuša sedaj po Pennsylvaniji živeti na račun naših rojakov tako, da bi za nje rad pošiljal domov njihov teško prisluženi denar. Ker so pa roja ki svoje časno baš v Pennsylvaniji imeli z nekim takim pošiljav-eem denarja britke skušnje, ozi roma, ker mnogim rojakom po nekdanjem pennsylvanskem ban barju v domovino poslani denar nikdar ni prišel na svoj cilj, smatram si v dolžnost opozoriti roja ke na to, da dvakrat premislijo, predno izroče svoj denar človeku. čegar preteklost nikakor ni čista in čegiar katoličanstvo je več nego dvomljivo. Tako je imel imenovani “slikar'’, še ko je bil v starej domovini obilo posla z raznimi sodišči iin sicer vedno ve dno radi denarnih zadev, dokler
K IZVANREDNI KONVENCIJI
Bratje! Konvencija je toraj sklicana za dne 11. maja t. 1. Komaj je minilo pol leta od tretje konvencije v La Salle, 111. in že zopet je potreba konvencije. To gotovo ni ugodno za našo do tedaj tako lepo razvijajočo se organizacijo. Konvencija pa je potrebna, to je gotovo, ker dru gače bi jo gotovo glavni odbor ne sklical.
Da pa zamore konvencija kaj v resnici pametnega in koristnega storiti je, potrebno, da ista ob stoji iz skušenih in samostojno mislečih delegatov. *
Društvom toraj priporočam naj pošljejo za delegate svoje narbolj še može. Može, katerim je razvoj S. N. P. J. v resnici pri srcu jin kateri so svobodomiselnega mišlenja. Ker le kot taki zamo-remo v resnici kaj koristnega u-kreniti za našo svobodomiselno organizacijo.
Apelujem pa zajedno na vsa društva, da vsako društvo pošlje svojega delegata! Društva! čas je resen in zato je neobhodno po trebno. da vsako društvo pošlje delegata na konvencijo.
Z bratskim pozdravom S Živela S. N. P. Jednota! Žive li delegati!!!
Delegat III. konvencije.
SPOMIN
Sok. Ant. Kfepel, Kouto, Češko'
Yale, Kans. — Cenjeni urednik: —
Priobčite ta dopis v list “Glas Svobode”. Kar se tiče dela moramo reci. da je bolj slabo kot dobro. ker vse delo počiva in ne vemo kedaj se zopet odpre. Premo« garska skladišča so polna in kapitalisti se ne brigajo za to, ee smo mi zadovoljni s takimi počitnicami ali ne.
Na napade od društva “Celje” v št. 29. Proletarca pa le toliko odgovarjamo v kolikor si mislimo umestno.
Ali društvo “Celje” more dokazati. da je naše društvo “Bratstvo Naprej” št. 9. v Yale, Kans. protestiralo proti Jednoti ali kateremu posameznemu krajevnemu društvu? Ne! Mi smo protestirali proti nerednemu delovanju in u-radovanju glavnega odbora in zahtevali konvencijo.
Ali nimamo morda dovolj vzrokov za zahtevati konvencijo. Čo draga društva skličejo konvencije zaradi svote $70. imamo vendar mi več povoda v to, ko se gre za obstoj Jednote in tisočake.
Trdimo in izjavljamo pa še danes, da sedajne Jednotno glasilo ne ^odgovarja konvenčnim sklepom in da bi bilo bolje, da je zopet, “Glas Svobode” za glasilo.
Mi vemo, da Zavertnik ne bo zastonj glasila sprejel, da Konda ne, niti Sasker ali pa kedo drugi. Vemo pa da Glas Svobode je nam dobro-služil kot glasilo v začetku, ko je dobival par borih centov v odškodnino in če smo možje, da tudi istega sedaj njemu damo, ko se je organizacija tako lepo razvila. Roka roko umije in to je naš princip.
Da Vam bi drugače in ojstro odgovarjali, je nesmisel, ker bratje morajo bratom prizanašati, in vedno paziti, da sloga, bratstvo in edinost vlada med njimi.
Anton Rupar, M. Dermota, Ivan Homec, Frank Šetina, Gasper Še-tina, John Sajovic.
na vsesokolski shod v Pragi—19.07. Tam so se sešli SLOVANI: R«usi, Cehi, Slovenci,
Hrvati,Srbi itd. in so pokusili slovenski izdelek
Triglav Bitter Wine Tonic in Ban Jelačič Stomach Bitters.
Tako piše g. Anton Kfepel, iz Kouta, Češko.
Isti gospod je poslal novo naročnino, ker mu u-gaja. G. Krepel je okoli 60 let star in še danes je delujoč Sokol. TRIGLAV ga krepi. Poskusite “TRIGLAV GRENKO VINO”.
TRIGLAV CHEMICAL WORKS.
1648 W. 22 St., CHICAGO. ILL.
1ZČEMO zastopnike zunaj Chicage. FRANK MIKLICH. Box 634 Salida,C«‘o.
-------------zastopnik za Colorado.
Rodovitna zemljišča v državi Mien Ogemaw County pr $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej ašet.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike-
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska ¡¡dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z W. 18th St., Chicago, 111.
Kedor želi kmetijo po ceni v najlepših krajih naj se obrne na . . . .
F. GRAM.
NAYLOR.
MO.
Delavci!
Kaj je lepše in koristnejše kot imeti tak nožič v žepu. Haywood ¡d Moyer-ova podoba na eni strrni ročaja, na drugi pa:	‘‘Workers of the
world unite.”
Sodrug J. A. Williams, veteran Socijalistične stranke bo dal $1000.oo od dobička Socialistični stranki v Ameriki prigodom narodne konvencije.
Cena nožicu navad- <£< ne velikosti..........vJJI.OU»
Za dame samo 75c. Pri nar -ćitvi po 10 ali več, nož $1-25.
Pri naročitvi omenite ‘Glas Svobode’ za večjo varnost pošiljatve priložiti je Se 10c za priporočitev poSiljatve.
Toraj hitro, dokler so še v zalogi! Vsak noi garantirani
Pri naročitvi je nasloviti:
J. A. WILLIAMS,
Box III Soldier's Home, Cal.
TEL. 'CANAL 5 97

1 RO JA EI ČITATELJ I
' i-
Pri meni dobite pohištvo, razno kuhinjsko opravo, porcelanasto in stekleno posodo; podobe, svetilke, žimnice in divane.Z eno besedo kar se pohištva tiče vse; od začetne črke. A do končnice Z. Proti plačilu ali na o-brek.
Dobro blago po uajnižji ceui. Edina polska, in sploh največja zaloga pohištva na severozapodni strani mesta.|
21 let v tej trgovini.
Prepričajte se.
Smrt in pogreb Jakoba Nesreče.
Spisal Ivan Cankar.
(Nadaljevanje.)
I.
I VELIKA PRODAJA Pohištva.
9	TA TEDEN.
«
«
«
%	* Če imate načrte preustrojiti svoje domače gnezdo s pohištvom, zavesami, novimi preprogami itd —• obiščite našo prodajalno v teku	
r	te prodaje. Skrbni pregled teh vabljivih cen, Vam kaže priložnost nakupiti blago po ceni pri KOLAČKU. Mi ne poznamo kredita, pač pa prodajamo vse za gotov denar in veliko cenejše kakor kje druge. — Oglejt esi in sodite sami!	Tf
m
«
Kompletno parlor pohištvo iz pet kosov, posebno lep obris kolonijalne ga vzorca, kosi masivni in fino izdelani, zgrajeni za najpri-kladnejšo ugoditev. Vse delo na tem pohištvu je mojstersko delo, noge in podstav so iz brezovega lesa mahagani poltirano, naslonjače in sedala so pokrita s temnozelenim verona. Cel set obstoji iz pet kosov in sicer:	zofa, dva
stola in dva rockerja, samo ....
$19.50
Parlor pohištvo, 3 kosi, divan, stol s naslanjalom in ročnikom in roc-ker, fino Sestavljeni, sedalo na feder, mahagani politura, navadna vrednost $20, dobite za....
$17.50
Velika ^ardroba iz topolovega lesa, posebno pripravna za obleko, 37 palcev široka 7 čevljev visoka, golden oak barva, velik predal od spodaj, posebna cena .........
$7.98
Soliden hrastov Dresser, s 3 velikimi predali in francoskim zrcalom 12 x 24 in.; golden oak politura, 34 palcev visok 37 p. širok in 18 pl. globok, navadna vrednost 9.98, za .....................
$6.98
Edina unijška prodajalna na jugo zapadni strani.
Kadar prideš v prodajalno povpraša po zastopniku Frank Slonich
9 9 9 9 9 9 9 9 9 9
9 9 9 9
*•
9 9 9
K 561,5639*363 ßW£	AVE. $
Zaprto vsako nedeljo celi dan.
Mizica za parlor 20 x 20 palcev pokrov, hrastov -ali mahagani les, težke noge s steklenimi nogami in malo stelažico, noge krasno izdelane, samo to prodaj po ....
$1.15
Velik divan (Couch) pokrit s močnim velourjem, jeklen sestav, in fin hrastov okvir, navadna vrednost $6.50, sedaj pa za ....
$3.98
Divan za odpreti kot postelj, ke-dar odprt meri 45 x 72 palcev, hrastov okvir, lepo zrezan, fina. politiran, jeklena zvita peresa, pokrit s najboljšim velorjem, figur ast ali brez figjur, navadna vrednost $12, posebna cena......
$7.98
Šivalni strogi po 12.50. Pridite in oglejte si ta najboljši izdelek šivalnih strojev, v ceni od.......
$12.50
V zalogi imamo raznovrstne preproge, vozičke za otroke, go-(jarts, chiffonirje, pisalne mize, omare za knjige, zavese sploh vse kar spada k pohištvu. Cene teh ne moremo navesti, ta teden je vse po najnižjih cenah.
f Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
asr — zz^po	----
^ najnovejši modi in nizki ceni. ^
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Aye.
blizo 18. ulice Chicago, lil.
(£^(£^<£^(£§3®
MED NAMA!
Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni.
'e bavim s tem poslom že 25 let in moj delokrog seje med1 tem časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k meni in bodi! prepričan, da ti izdelam po zmerni ceni fino sliko v najbolji| izdelovainici fotografij, kar jih je na zapadni strani (West ji Side) mesta.
=IzkuŠen fotografe
391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL.
ESTABLISH 1883	PHONE CANAL 287 *
Pridrdral je voz nasproti, zaši-bile so se ji noge od strahu in skrila je sveženj pod ruto. Šla je dalje s hitrimi koraki; če je srečala človeka, je povesila glavo; zamrmrala je nerazumljivo, ko jo je pozdravil kmet, ki je stal, na pragu: "‘Bog daj dober večer! Kam tako naglo ? ’ ’
V tistem trenotku, ko je kanila prva težka kaplja, je stala sredi tihe, somračne samote. Visoki črni jagnedi so se spenjali ob poti, na desno in na levo, do nočnega obzorja, mrtva ravan.
Slonila se je, pokleknila je in je položila sveženj na tla kraj jarka.
‘ ‘ Zaspi! Bolj mirno boš spal nego bi spal kdaj v življenju, in tudi meni boš dodelil, dobrotnik, mimo spanje!”
Odvila je drobno glavo in je pokrižala zgrbljeni, rdeči obraz n'a čelu in na ustnicah; tudi na prsi, na plehiee je napravila znamenja križa. Nato je narahlo v-zdigmila sveženj. Globok je bil jarek, umazana voda je tekla na dnu. Že so se razmeknili prsti, da bi izpustili, ko so se odprle rjave, še polslepe oči in se je izvil iz drobnih prsi tenek, bolesten glas. Pritisnila je k prsim živi sveženj in je vztrepetala od groze.
“Bog mi odpusti . . . samo hude sanje so bile ...”
Hitela je dalje; pajčolan se ji je odvezal na glavi in je frfotal v vetru.
“Hej, žena, noč je že in deževalo bo! Stopi na voz! ’ ’
Došel jo je bil težek kmečki voz; ni ga slišala in tudi bi ga ne bila videla. Voz je bil visoko obložen z vrečami, spredaj je sedel čokat, postaren kmet.
“Bog povrni, nimam več daleč!”
“Nikogar ne sili Bog v nebesa!” je odgovoril kmet, pljunil je zlovoljen na_cesto in je pognal.
Stala je trudna ob poti in je gledala za vozom s poželjivimi očmi.
“Vsaj do bližnjice, vsaj kolikor je še cesarske ceste, bi se peljala rada. Odpočila bi si in bi šla lažje. Ampak v tistem trenotku, ko bi stopila na voz, bi zajokal otrok. Kakor zapisano je, da bi zajokal. In bi vprašal kmet: Kaj pa nosite, mati? — Otroka prenašam; porodila sem včeraj, neomožena!”...
Niso padale več redke težke kaplje; nebo, vse sivo, se je bilo nagnilo globoko k zemlji in pršilo je enakomerno in zmeraj gosteje. Lasje so bili premočeni in so ise prijemali čela, ruta je ležala težko na trudnem, upognjenem životu.
“Zdaj si miren, otrok, zdaj molčiš ! Ampak komaj bi se ustavila, komaj bi te položila na to mokro zemljo, bi odprl oči bi zajokal, zato da bi z grozo presunil moje srce. Ne položim te na tla, ni treba, da bi odprl oči in da bi zajokal. Ponesem te do konca, tebi pa bodi zapisano v dušo na vse večne čase, kako sem te nosila to noč. Veliko je bilo moje trpljenje . zaradi tebe; vzemi še ti svoj delež!”
Sveženj se je zganil pod pozdu-ho, zvil se krčevito, kakor črv, ki stopi noga nanj. Duša, še ne zdramljena, je občutila težo križa, ki se je bil zvalil nanjo, vztrepetala je v slutnji trpljenja.
Bližnjica je bila ozka? blatna steza, ki se je vila preko močvirnega polja; čez široke, z umazano, čmo vodo napolnjene jarke so bile položene spolzke brvi, ki so se zibale pod nogo. Sredi brvi, nad jarkom, podobnim šumečemu potoku, je postala in je gledala v črno vodo; že se je zibala brv pod njo, zdelo se ji je, kakor da stoji na hitečem vozu.
“En sam korak in končano bi bilo moje in tvoje trpljenje. Pro-
strano je polje in tiho, ne vidi nič in ne razodene; spomina bi ne bilo za nama. . .”
Vdrugič se je zvilo in je zadr-getalo drobno telo, tenek glas je zazstokal izza plenic.
Pobegnila je z brvi, bežala je preko polja kakor pred zlim človekom, ki se je bil dotaknil njene rame z nečisto roko.
Pritisnila je otroka k prsim. “Ti si prosil za naju obadva; ti si prosil, da ostane križ na najinih ramah. Nosil boš svoj križ, kakor si si ga izprosil!”
Luči so se svetile iz teme; kraj močvirja je visela ob holmu blatna vas.
“Odprite!”
Potrkala je s pestjo na vrata. Tam ni bilo več luči; vrata so bila zaklenjena.
“‘Kaj si ti, Anka?”
Okno se je odprlo in zaspan glas je zaklical na ulico. “Odprite!”
' Potrkala je vdrugič; njene noge so bile kakor iz testa in so so krivile k tlom; tudi roke so omahovale in život je klonil globoko.
V oknu se je zasvetila Inč, copati so drsali po veži in škripaje so se odprla vrata.
“Kaj si ti, Anka?”
“Jaz sem!”
Stopila je v izbo, sedla je na klop pri durih in je položila sveženj poleg sebe.
“Kuhajte kavo!”
Za njo je prišla starikava ženska v platnenem -spodnjem krilu, zavita v dolgo ruto; njeni rjavi, zgrbljeni obraz je bil zaspan in zlovoljen.
“Pozno si prišla! . . . Jezus Marija! Kakšna si ? Odkod si prišla?”
Sklenila je roke in je strmela na hčer, ki je sedela sključena na klopi, komolca uprta oh kolena, obraz v dlani, premočena in blatna do pasu, v lica bleda in upala kakor mrtvec, mokre črne lase globoko na čelu.
“Nate!”
‘ ‘ Kaj si prinesla! ’ ’
“Otroka!”
Mati je strmela molče, z velikimi očmi in odprtimi ustmi. Naposled je sklenila roke nad glavo in je zakričala.
“Jezus! Jezus! Jezus!”
Anka se ni zgenila; njen glas je bil miren.
“Ne kričite, mati, da ne bodo slišali ljudje!”
Mati je hipoma utihnila, iz oči pa so se ulile solze.
“Tudi ne jakojte nikar! Lačna sem in trudna, kuhajte kavo!” In • solze so hipoma usehnile. Globoko je zavzdihnila mati, zavila se je tesneje v rnto in je šla v kuhinjo.
Ko se je vrnila v izbo z vročo dišečo kavo, sta sedli obedve za za mizo; molče sta srebali kavo in strmeli na sveženj, ki je bil ostal na klopi in se ni genil.
“Zdaj spi!” je izpregovorila mati.
“Mislim, da ne spi! Zmirom je tako miren, dokler —”
Anka ni izgovorila do konca; umolknili sta; lomili sta kruh in pili kavo.
“Kaj boš zdaj, Anka, kaj boš z njim?”
“Storite po svoji misli; nesite ga v hribe. Do polpota sem ga nosila, nosite ga dalje!”
Obedve sta se ozrli nanj s sovražnimi, zlovoljnimi očmi.
“Zakaj ni umrl?” je izpregovorila mati počasi in tišje in je gledala na mizo.
Anka je povesila glavo. “Mislila sem, da bo umrl.” Mati je postavila čašo na mizo; govorila je zelo tiho, toliko da so se premikale ustnice.
“Lahko bi bil umrl . . . Lahko umrje tak otrok ... še ne živi, ni še izpregledal . . . zanj še smrti ni .. . Lahko bi bil padel v jarek . . . tam na polju ...” Anka je nagnila glavo do mize, trudna je bila, zatisnila je oči.
“Tudi jaz sem imela hude sanje ...”
Mati je izpila kavo, naslonila se je ob zid in se oprla ob dlan.
“Hude sanje ... To niso hude sanje, 'dekle! Nocoj ne bi bil greh, ne to noč . . . tam je košček mesa, košček živega mesa ... brez krsta, brez vere in duše . . . Jutri bi bil morda greh ; . . zares bi bil greli čez mesec dni ...” Trd in miren, kakor iz grče izrezan je bil njen obraz.
“Ali si hodila peš?”
“Vso pot.”
“Po cesarski cesti in čez polje?”
“Sama.”
“Zakaj nisi storila, da bi bil konec nesreče?”
Počasi je vstala Anka.
(Dalje prih.)
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju za reumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pair Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let.
V vseh Tekarnah, 25 in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga aaia producira.
Rojak!, kiaten-emu si včeraj dal “Glas Svobode”, dieu je citai, je dames pripravljen naročiti se nanj. Pojdi 3d njemu in prepričaj se. —
“Glas Svobode” ni edini slovenski časopis v Ameriki. Ce čitaš driige, čitaj tudi “Glas Svobode.”
“Severova družinska zdravila so res najtolši leki, jaz nikakor ne morem biti brez njih. Vedno jih hotem imeti pri roki.” Mrs. Mary Gregorčič Box 101 p.00" run
Prodajajo se v vseh lekarnah.	Pazite, da dobite “SEVEROVA”
Pomanjkanje rudeče barve v krvi kaže po žilah zele-nobarvno tvarino in to pospešuje slabost, nervoznost in in zgubo okusa.
SEVEROV
KRIČISTILEC
je posebno za to pripravljeno zdravilo, da odstrani vse nečistosti iz krvi, daje kri lepo rudečo in močno,
Cena $1.00
“Sem in ostanem Vam hvaležna za tako dobro pomoč Vašega Kričistilca. Povrnil mi je prejšno zdravje in moč.”
Mrs. L. Tobolska, Box 13, Edgeley, N. Dak.
DOBRO MILO.^>-
Nič bolj ne jezi človeka, ki želi imeti lepo obrazno bravo, kot kakšna kožna bolezen na obrazu, ali roki, ali vratu. Odstranite take sitnosti in rabite
Severovo Zdravilno Milo za Kožo.
To zdravilo vas bo ozdravilo, kakor je Ano Pavlin, Halletsville, Tex., ki piše:
“Severovo Zdravilno Milo je res izvrstno zdravilo. Imela sem rano in razne druge odrgine, po rabljenju enega kosca tega mila se je koža lepo obelila in odrgnine in rane so izginile. Tudi priporočam to milo za kopanje posebno pri otrokih.’!	Cenr 25c.
Zdravilni nasvet pošljemo na zahtevo zastonj.
ZELENICA___
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS
278—92nd Street
Chicago, III.
Nekatere prodajalne trde, da
cena tega ali onega je za polovico...
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za maške obleke.
56^* Oglejte si našo zalogo OBUČE. “@6
Kloboučnid a obchodnid zbožim vypravnym
2AKAZK0VE PRAČI VERUJE SE	S08-6OO
ZVLAŠTffl POZORNOST	BLUE ISLAND AVENUE
Kako pride Vaš denar
najvarneje v stari kroj
Pošljite ga po Mohor Ml 617 So. Center Ave., Chicag :. On je v zvezi z g. Sakserj- J New Torku in pošilja dena no, točno in zanesljivo na lončeni kraj.
Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem kupite vozni listek istotako pri Mohor Mladiču. On Vam presrkbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ.
572 Blue Island Ave. Chicago.
Dobra unijska gostilna, kjer se dobi mrzel in gorak prigrizek.
POD VODSTVOM
Jos. J. Stastny,
na 650 Blue Island Ave., Chicago
Velika dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte ženitbe in domače zabave TEL.1023 CANAL
Kasparjeva držav-na banka.
823 Blue Island Ave. Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $3. na leto.
Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojnje na posestva in zavarovalne police.
RAZNO IN DRUGO.
Ljubljanski škof Anton Bonaventura stoji pred konkurzom. Na svoji grajščini v Gomjemgra-du je dogospodaril. Gospodarstvo vodi sedaj ljubljanski stolni kapitelj. Zavožeho ¡pa je vse, in polno tožba ima škof na hrbtu, tako da pride posestvo pod kladivo ! Katoliško gospodarstvo!
“Slovenski Narod’’ iz Ljubljane piše, da social-demokrate na Goriškem organizuje sedaj sod-rug dr. Henrick Tuma, odvetnik v Gorici in bivši načelnik tamkajšnje narodno — napredne stranke. Shode sklicuje v goriš-ki okolici.
Duhovniško sutano je odložil
na shodu svobodomiselcev v Pragi duhovnik Zvejn. Ko se je oglasil za besedo, so vsi pričakovali da bo začel polemizirati proti svobodomiselnosti, a na splošno začudenje si je iztrgal ovratnik, odložil sutano ter izjavil, da s tem izstopa iz katoliške cerkve, ker mu je vest že davno očitala hinavstvo.
Zastonj iz Amerike v Evropo je
prišel Ivan Šušteršič iz Trsta, ker se je v Buenos Ayresu vtihotapil na ladjo “Oceania”. Zato so ga zaprli v Trstu, ko je prispel tja.
Zanimiv železnični projekt. Že-leznično ministrstvo je dovolilo dunajskemu odvetniku dr. Grafu tehnične priprave za normalnotir-no železnico od postaje Matulje do zaliva Preluke. Od tu hi vozile ladje med otokom Cresom in Krkom. Preko otoka Pag hi zopet vozila železnica, potem zopet ladje do Zadra. (Na ta način bi se prišlo z Dunaja v Zader v 17 urah- Obenem se napravi iz Preluke trgovinsko pristanišče, za kar je določenih pet milijonov.
4 osebe za 40 rubljev. Blizu Kieva so roparji navalili ponoči na železnično '¡čuvajnico, razbili vrata, zvezali čuvaja, ženo hčer in očeta. Ker so zvezani odgovarjali, da nimajo denarja, so jih roparji grozovito trpinčili odre-zavši jim ušesa, a ker tudi sedaj niso hoteli izpovedati, kje imajo denar, so jih roparji libili, nato pa preiskali vso hišo, toda našli so le 40 rubljev.
Velika elektrarna v Hercegovini. V Jablanici zgrade veliko e-lektrarno ter izrabijo kaskade Neretve in Rame za 49.000 konjskih moči. Za koncesijo se potegujeta dva dalmatinska konzorcija v Spljetu in Zadru. Elektrika se porabi v prvi vrsto za gonilno moč na železnici preko Ivanove planine, a ostane še vedno mnogo električne sile za razne tovarne in industrijska podjeta.
Atentat na smodnišnico. Na po, lotoku Lapadu pri Dubrovniku je velika vojaška smodnišnica. V noči 9. apr je nekdo trikrat streljal na vojaško stražo. Vojak je streljal nazaj, nakar je več mož zbežalo v bližnji gozd. Vrata v smodnišnico so bila že vlomljena. Oblasti imajo na sumu italijanske anarhiste ter so ukrenile obširne varnostne odredbe.
Iredentičen duhovnik. V Arsu na Južnem Tirolskem je župnik Mansuy govoril na prižnici proti cesarjevemu jubileju ter poniževal vladarja. Obsojen je bil v 14 dnevno ječo.
Dvanajstletna mati. Pred budimpeštanskim sodiščem je bilo pred kratkim razprava prot 45-letnemu trgovcu glasbil Lengye-lu, ki je bil obtožen da je oče sina, ki ga je rodila na kliniki 12-letna deklica. Priče so dokazale, da je res izvršil ta čin. Tudi mlada mati je bila navzoča pri o-bravnavi in prisotni se niso mogli dovolj načuditi, da je to majhno, suho dekletce, ki nosi že kratko krilce in ki je videti komaj 8 let staro, moglo dati življenje človeškemu bitju. Lengyel, ki je oženjen in oče petero otrok, je bil strogo kaznovan.
Papež je velik revež. Tako kričijo po cerkvah in po farovškili listih. Ali papež se ima dobro, njegova “ječa” je cela deželica, obleka njegova pa je strašansko draga. Papež ima najetih več šivilj in postrežnic, ki skrbijo za
njegovo obleko. To delo stane na letto 250.000 K. Lepa svota samo za zdrževanje obleke. Kristus ni imel kam položiti glave, papež pa nosi take r1 age obleke. Ni slabo biti tak revež!
Kako se živali same zdravijo.
O tem je dr. Müller v znanstvenom listu “Die Natur” napisal veliko razpravo. Kadar žival zboli, leži mirno na senčnem, račnem mestu. Pije mnogo vode ter se koplje. Kadar izgubi pes apetit, išče neprestano travo, ki mu je za prebavo in čiščenje. Tbdi govedo in ovce iščejo zdravilne bilke, kadar zbole. Kadar se mačka prehladi se gre solnčit. Pisatelj je mravlji odtrgal tipalnici ter jo spustil na tla zraven mravljinja-ka. Okoli ranjenca so se takoj zbrale druge mravlje ter mu škropile rano s svojo tekočino Ranjenec je kmalu ozdravel ter naprej opravljal svoj posel. Ko si je njegov pes ranil oko, odšel je v temni hodnik ter se ni prikazal na svetlo več dni. Od časa do časa si je oslinil šapo ter si gladil oko. V sedmih dneh je ozdravel.
Kaj se vse dela iz starih škornjev. Navadno se skorji zavržejo, ko niso več za rabo. Industrija ,pa, ki ne zavrže sploh skoraj ničesar, zna uporabiti tudi že usnje starih škornjev. Tako usnje se namoči za nekaj dni v kaki kislini, tako da postane trdo in krhko. Potem se usnje omije, posuši in nazadnje smelje. Temu prahu se primeša lim in iz tega nastane neka gumiju podobna zmes, iz katere se izdelujejo glavniki, gumbi, platnice za nože in slične stvari.
Zopet eden. Že lansko jesen je bil pred olomuškim okr. sodiščem obsojen katehet Kozalek zaradi velikih zločinov, ki jih je izvršil nad šolskimi deklicami.Zadnji tre-notek pred obravnavo je poslal škof sodišču poziv (?), naj razpravo odgodi, ker je Kozalek slaboumen. Kakor povsod, se je tudi v Olomucu sodišče uklonilo škofovi volji. Ko se je sedaj hotela razprava odgoditi, pozvalo je sodišče zopet kateheta, toda prepozno. S škofovo pomočjo jo je sedaj pripihal sem v Ameriko.
Anonimno pismo vzrok samomora. V Lionu se je dogodil slučaj, ki naj bi bil piscem anonimnih pisem v svarilo, da ni dobro pisati takih pisem. Neki ondotni trgovec, ki se je oženil pred par leti, je bil zadnji čajs zelo potrt. Nihče ni vedel vzroka tej melanholiji, niti njegova žena. Nekega dne Se je pa trgovec ustrelil. Zdaj šele se je dognalo, zakaj je bil tako pogosto nerazpoložen. Med njegovimi papirji so našli ononimno pismo, v katerem je bilo zapisano: “Vaša žena Vam ni zvesta”. Trgovec je pripisal: “To pismo sem dobil 6. februarja. Vse sem storil, da doženem pisca tega pisma in da pozabim vsebino njegovo. O vsej stvari ne verjamem niti besedice, toda pozabiti je ne morem. Ako bi mogel najti pisca, bi ga ubil, tako pa ubijem sebe”. Ženo njegovo je ta dogodek tako pretresel, da je zblaznela.
Tolstojeva osemdesetletnica se
proslavi na slovesen in dobrodelen način. V Berolinu, Parizu in Londonu so se osnovali pripravljalni odbori v to proslavo. Petro gradski mestni svet se tudi pripravlja na slovesno praznovanje. Zgraditi mislijo šolo, ki bi nosila Tolstojevo ime; napraviti hočejo za 40.000 učencev v petrograd-skih ljudskih šolah berila z izvlečki iz Tolstojevih del; slika Tolstojeva se ima obesiti po vseh šolah; hoče se napraviti tudi celo vrsto humanitarnih in filantro-pičnih zavodov, kakor ljudske knjižnice, ljudske kuhinje, ogre-valnice, azili za reveže brez strehe, vse to povodom jubileja.
Wahrmudova brošura se tako pridno kupuje, da se mora skoraj vsak dan tiskati nova izdaja. Založnik sedaj naznanja, da bo jubilejno izdajo posvetil papeževemu nunciju na Dunaju, ki ima največ zaslug, da gre knjiga tako v denar.
Delegatom
*) prex)dareKJ
p,o preteku pol leta zapet nova konvencija, čemu? Zakaj? Je-li bila ona III. konvencija veljavna ali nel INI bila! Ker pravila so neveljavna. Konveneni sklepi v zapisniku so nepravilni in v popolnem nesoglasju s temi v zapisniku. Zapisnik je neveljaven. Izvoljeni odbor je neveljaven — ergo konvencija neveljavna ! Ta konvencija bo še le pravomoćna in jemlje mesto one v La Sallah. Da je konvencija veljavna mora biti cela konvencija vojena po predpisih in pravilih pravomoćnih pravil in ustave S. N. P. J., a zapisnik pa mora biti stenogra firan in popolen.
Ali si se vprašal, svobodomiselni član, čemu nova konvencija, komu v ko ris: in komu v škodo?! Si-li premislil in prevdaril v tem kritičnem času, kako pride do te konvencije?!
Še enkrat ti odgovorim. Lahkomiselno postopanje delegatov, prezaupna vdanost do nekaterih kričačev in molčečnost delegatov, kadar je prišlo, da bi ugovarjali proti iz zarotniških ust došlim predlogom, oni kričači pa opijanjeni zmage niso hoteli premisliti, da vsako nasilje povzroča si-
lo.	S silo in nakano so hoteli do ? črto, kar se jim je sedaj ponei srečilo. Postopanje kričačev se je maščevalo nad njimi samimi — na račun Jcunote. Kaj nad samim seboj! ? ¡Saj isti člani, ki vladajo sedaj Jednoto, niso še nikdar storili ničesar v prid Jedri ote zato jih tudi ta slednji udu rec ne boli, češ: dosežemo lahko veliko, zgubimo pa ničesar.
Sedaj pa pride vrsta na prizadete člane Jednote, ki so in bodo trpeli za Jednoto in kateri je zlobni udarec namenjen bil. Člane, ki imajo srce za korist in napredek teptanega našega naroda, boli in razgreva tako hinavstvo. Na članih je sedaj ležeče, ali bodejo pustili, da bodejo vladali slovenski parasiti zasnovano, edino, narodno Jednoto ter trgali raz nje cele kose mesa iz živega telesa, kakor v času najhujše spanske inkvizicije. Da puste nadalje, da ta ponos naprednih, svobodomiselnih slojev počasi hira in umira v korist nedelavnim slojem, da čim več odnesejo iz prizorišča narodnega zavetja. Zavedni člani, za vas je koristno, da spregledate čisto resnico, da uzrete kriva pota, na kojih se nahaja Vaš in naš ponos, da ob zadnjem trenutku stopite tem Jrotom in izkoriščevalcem na pot, ter jim zakličete:
“Do tu in ne več dalje, vi tihotapci ! Na-zaj narodno posest!”
Akoravno so mreže nastavljene zavednim članom vse povsod, vendar naj gledajo, da se ne puste vjeti, sebi samim in slov. narodu v Ameriki v škodo. Podali so se sicer načelniki, kolovodje, nepravilno izvoljeni voditelji na pot, da ohranijo s nezavednostjo članov svoje dosedajne sedeže, ter počasi lezejo iz svobodomiselnega tabora v gnezdo nekaterih slovenskih kapitalistov.
Že danes je gotovo dejstvo, da so v kratkem času zlezli najpo-nižnejši sluge slovenskih kapitalistov v Jedno!ino jedro, da na migljaj od “zgoraj” zasekajo novo rano v malo bitje svobodomiselnega delavstva. Že zopet dru-vslužbenci slovenskih magnatov, gi sluge lezejo na površje, to so da počasi, a gotovo priplovejo z narodno, svobodomiselno ladijo v kapitalistični pristan, seveda le v škodo trpečega zavednega delavstva. ki si je znal ustvariti nekaj, po čemur hrepene koristolovci, ~edeč po tem narodnem posestvu nevtešne sline.
Vi delegatje, Vi zastopniki krajevnih društev, ohranite zavest in ponos, da presojate iz lastnega nagiba stanje Jednote in stopite v naš krog po prepričanju za korist, procvit in napredek S. N. P. Jednote. Ne dajte se omamiti sladkim besedam priliznencev, ker iz njih govori laž in sebičnost ter njihovo lastno dobro, ki bi
radi paševali na naš račun in živeli razkošno na žuljih ubogega delavca — da živeli bi kakor srednjeveški aristokrati, po nas bi pa plesal bič preziranja, bič zamičevanja.
Zastopniki! Opašimo uma svitli meč in hajdi v vroč, neizprosen boj za pravice in koristi delavstva v boj zoper pogubno delovanje koristolovstva. Zatrimo kali aris-tokratstva in hajdi v ljuti boj za pravice delavstva s devizo: “Delavcem nazaj njihovo posest!”
Zapodimo našega najhujšega sovražnika tja, od koder je prišel, da ne bodemo redili strupenega gada na naših lastnih prsih, da nas s časom ne podavi in uniči!
Zato je pa neobhodno potrebno, da društva pošljejo svoje delegate brez izgovora, da zberejo take može, ki se ne boje spregovoriti resnice, se za isto potegniti in za njo glasovati. Delegati naj bodejo treznomisleči in zavedni možje, ki se tudi ne bodo dali uloviti letečim “netopirjem” in sovam “u-haricam.” Za to je skrajni čas
Vi delavci, ki si služite vsak danji kruh z žuljavimi rokami in potnim čelom, ki pa v sedajnem kritičnem času stradate z vašimi ženami in otročiči ne pustite, da se bode Vaš sovražnik mastil s tem. kar ste si pritrgali od svojih ust, da ste napravili in sezidali to . . . krasno stavbo. ¡Ne dajte se ugonobiti, ne dajte se kupiti za par čaš pive, ne postanite narodni izdajalci, da Vas ne bo narod pro klinjal z zaničevanjem in pljuval za Vami: “Imeli smo nekoč svo bodomiselno, narodno Jednoto dalaveu-trpinu v korist, a naši zastopniki niso spolnili 'svojih dolžnosti, delali so proti svojemu prepričanju in sad našega truda je zagrabil ugrabil zakleti sovražnik — kapitalizem. Izdajice ..
Glejmo, da ta rek se ne uresni či! Ne dovolimo, da se bi rimski prijatelj našgga kapitalizma mas til s našim imetjem, pač pa sle herni deluj z vsemi močmi in podvojeno silo, da se ohrani de lavstvu to, kar je njegovega. Ne otežkujte si vesti z narodnim gre hom in zapodite ošabne sluge slo venskih lhogotcev tja, kamor spadajo — v njihov brlog.
Ne vdajmo se!
IN SOLLO AMICI.
Da. da. tako. tako! Babilonski “turn”v Clevelandu. O., se je porušil, in sicer zaradi dopisov v “Glas Svobode” katere je “Ami-cus” doposlal. —
Jaz sem imel. za. časa mojega 2 mesečnega bivanja v Clevelan du, dovolj priložnosti, naše slo venske rojake temeljito spozna vati in se o njih značaju poučiti Do zaključka sem prišel, da z redkimi izjemami, so rojaki tu v Ameriki tisto kar so v stari domovini bili. Zavist, obrekovanje, napuli in lažnjivost jih odlikuje, da se jim raz obraza zrcali. Pa, kakor rečeno so izjeme, akoravno, žal. da redke.
Da bi pa se prijatelja hlinil, za hrbtom pa ime prijatelja v ta na men zlorabil, da. bi tovariša natol cevaje napadal in napad, na tret je osebe, ktere o vsej stvari niti pojma nimajo, opiral, — tega pa se nisem nadjal!
In to je čez vse meje sramotno! Gospod Jakob Kočevar iz Cle-velenda, O., piše. da je bil pri neki seji društva “Naprej” napaden, češ, da je on dopisatelj pod “A-micus” v “Glas Svobode” in g. Anton Benedikt, je' baje ta napad stem podpiral, da sem mu, jaz podpisani, povedal, da g. Kočevar pod “Amicus” dopisuje. — Dalje, da sem jaz g. A. Benediktu povedal, da je gospod Avgust Kužnik od g. Kljun-a 50c za podporo lista prejel, a da ni svoto namenu odposlal. —
Gospod Kužnik je takoj M. V. Kondu, kteri se je takrat v Clevelandu nahajal, vročil; torej ni bilo Kužniku potreba denar odpošiljati, in jaz sem o vsem tem šelej sedaj zvedel torej v stvari z g. Benediktom sploh nisem mogel govoriti!
Jaz sem g. A. Benedikta dokaj
čislal a kakor hitro mi je počel stvari pripovedovati, ktere sem jaz za nesramno obrekovanje tolmačil in še tolmačim, sem to podlost na rovaš alkoholičnim duhovom prišteval in g. Benedikta svaril, da o tem naj molči kajti, tako obrekovanje vsebuje djanje hudodelstva. —
Jaz izjavim, da jaz nisem ne g. Benediku ne komu tretjemu nikoli povedal, kdo da je dopisatel “Amicus” najmanje pa, da bi bil to g. Kočevar, in ravno tako o g. Kužniku zaradi omenjenih 50c nikoli govora ni bilo.
Jaz proglašam to za nizkotno in izmišljeno obrekovanje in svarim g. A. Benedikta še s takimi in enakimi stvarmi na plan stopati, sicer bi jaz bil primoran druge strune napeti. —
Sicer pa ne urnem, kako se morejo člani S. N. P. J. iz gol sumnjičenja napadati, in Clevelandske zamorce prati, ko vendar dejstva nobena reč s sveta spraviti neraore in ne bo!
Clevelandski zamorci so si ta ponesrečeni zagovor zmislili in naj bi bili raje odkrito nastopali ne pa, da sedaj v razkritju tajnosti sej upijejo «komur le potrjujejo. da so resnično zarotniki S. N. P. J. bili!! —
L.	Maver — tudi — Amicus.
Delegate za konvencijo.
'Sledeča društva so prijavila imena delegatov:
Domovina št. 29 — Jos. Rus.
Skala št. 50 — Leo. Prašnikar.
i Bratska Sloga št. 62 — Leo
Junko.
“Uboj” št. 53., Josip Kunčič. “Bratoljub” št. 7., Jos. Matko.
| Pijte najboljše pivo fj
Peter Schoenhoffen Brewing Co.
PHONE: CANAL 9	CHICAGO ILL.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in imj ortirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
KRITIČNI MOMENT.
Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih ne-prebavnostL ali ne slasti do jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim momentom, in to tudi vemo.
Vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da
JOSEPH TEINEE’S
OF
r^ER
REGISTERED
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
je najpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi se tro in zamesljivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje na želo-ečne vce in pospešuje aktivno vse organe, tako, da vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da
nimate slasti do jedil, se počutite utrujene,
imate teški glavobol,
uemorate mirno spati,
ali da ste bledi je
čas, da upotrebujete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse prebavi jenje zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo mižljenje.
RABITE G-A V VSIH POTREBAH.
NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATEL JU
Jože Triner
6»6 So. Ashland Ave.,
CHICAGO, ILLINOIS.
Trinerjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Uprašajte trgovce po njih.