6. bievilka.
Izdanje za četrtek 13.
<▼ Trstu, v totrtek	dne 13. janavarja 1898.)
Tedaj XXIII
„KOIlfOaT"
Uhaja po trikrat u »d« ▼ Anjib ob torkih, 6 "h »ol>ot»h. Zjmrnnje Udanje liha!* ob uri ijntraj, »eAerne p» ob 7. ari Te*er. - Obojno ladanje u, je Jen mesec t. 1.-. i«*"1 ^TitrlJ« f. M tri bm«<i . . . 3-— • " 3» pol lat* . . .	• »
a. r u lAt.fi	12.—	•	"	-
»tratita te plačevati aapra] aa uriiki fcrji priložen ■•TttalM •• i>wi M
•ilra.
t>u*atti6ne Številke dakiTajc r pto-
*4jiinioah tobaka v Irutu po S |x>pn Trsta po • »»4.
4.M 9,— 18,—
EDINOST
Oglasi raćan« po tarif- ■ '.-.^ra; s naslcro i debeli«! *r»ai«. se pla.3;. prostor, kolikor obtoka na»* liih Tri 1 Poslana, osmrtnice in jam* /.»hvale, iaa«i n*!asi itd.ee r»*nn*in t» > pcsrod o
▼•I dopisi naj poMlJaje u^ ioiSU o lio« Caeenaa it. IS. V«ako	m*
biti fraakoTano, ker nefrani^rutis *e
sprejemajo. Rokop'sl n« iiaftaj4'
SaEučaiDo, rekUnaoli« in OhIm* joiua upravniitvo uho* .dolitu pw oolo hk. 3, II. nadat. Naro6ul»u> in ogla«« je plaJetati lečo Trst. Odprto i eki««n eile to prosta poatnina.
lotilo tlovtHtkti« politi6n«a« iraAtva sa Primorik«.
r MMno»H Je
Po otvoritvi deželnega zbora triaikega.
V	ponedeljek bo otvorili deželni »bor tržaški. To ne bi bil« nič pesebnegn. Saj se dogaja redno ▼aako leto, Gospod zlatar je pozdravil naš zakonodajni zastop. Tudi to ne bi bilo nič posebnega samo na sebi. Kajti i to je običajno in se ponavlja redno, kjer se shajajo korporacije t posvetovanje. Toda letciuji nagovor g. deželnega glavarja vendar ni bil povsem navaden, marveč je vzbudil našo ?po-sornoat. Ne v tem, kar je rekel izrecno, ampak v tem, kar se daja izvajati iz nekaterih akcentov, leii telišče izvajanj g. dra. Dompierija.
Kdor zna čitati med vrstami, ta je zapazil gotovo, da ae nekako popolnjuj-jo apostrofe v govoru gospoda deželnega glavarja tržaškega in pa dejstvo, da zastopnikov naše okolice ni bilo v zbornico in da se isti sploh ne udeleže razprt* toga
V	zadnjem izdanju smo priobčili izjavo naših nastopnikov. Ista se ne spušča v podrobnosti, marveč označuje aa kratko in v lapidarnom stila vsroke, ki so bili odločilni o sklepanju, da l: naj se naši poslanci udeleže ali naj ae ne udeleže razprav tega zasedanja v dež zboru tržaškem ? 1 Le v par potezah je načitano položeoje naših slovenskih poslancev v tržaški zbornici:
Od nekdaj so izpostavljeni zasramevaajn pu-V.ft* na galeji, a zbornica sama je bila od nekdaj in je še danes tako nestrpna proti slovenski manjšini, ua biopa drzno preko najelementarnejih zahtev parlamentarne dostojnosti, kakor hitro bi bilo vršenje teb zahtev Slovencem v prilog. Večina zbornice prezira dosledno slovensko manjšino o volitvah v deželni odbor ia v posamične odseke in jej onemogočuje na ta način vsako izdatno sodelovanje na korist svojih velilcev. Publika aa galeriji pa — ki jo, mimogrede bodi povedano, v lahko vidni dotiki z večino zbornice - ume do-
PODLISTKK.
Prednja straža.
KOMAM.
Poljaki spisal Boleslar P m s. Poalorenil Psdraraki.
.Bedast kmet, btdaat km. t!... Kako jo bedast ta kmeti..." so klicali vrabci.
.Aha I* je zatnomljal Polž, mahaje z bičem. .Ko bi ubogal vas, gladovojake, p« bi cel6 vi počepali, za plotom. Oni pa tu še zbijajo šale, le-auhi t..."
.Gladiš me, oe daš mi pooitka..." ječala je zemlja.
.Bedak si, bedak*, renčali sti jezno sobasti ia leni rani.
.Hi I hi lu smejal se je veter v posušenem stebličju.
•Evo usode I* šepetal je Polž. „Ko bi te, bedni človek, le tako ozmirjal grajščak, ali vsaj oikrbnik, ne bilo bi ti žal. Toda nčma Btvar, tudi ta ti ne privošča besede..."
Segel si je prsti v lase, da mu je kučma kar zdrknila na levo uho, ter pridržal je konja, hot6 se razgledati ter pregnati tarobne misli s pogledom po polju.
Na prostoru med kočo in cesto j« Aadrejček kopal zemljo z motiko ter včasih pa včasih metal kameuje za ptiči in popeval:
,Uhl... kadar zaplešem Na podu urnih nog, Let6 mi cape s škorenj, A iveri izpod nog".
sezati se svojim zasramevanjem in terorizovanjem, da je iluzorna za člene manjšine vaakk svoboda govora — ona svoboda, brez katere ni parlamentarnega delovanja.
Vse to je lepo označeno v izjavi naših poslancev. V priprosti besedi, a v«ndar prepričevalno.
Sedaj pa si oglejmo nekatere odstavke v govoru gosp. deželnega glavarja dra. Dompierija 1 Videli bodemo takoj, da je isti indirektno potrdil zatotbe, ki so jo izrekli naši poslanci na adreso večine zborniee.
Uvodom svojega govora je povdarjal deželni glavar po„vsej pravici, da mestna občina trž. uživa privilegij, kaWšnjega nima nijedna druga občina v državi. Ugled občine trž^ke je nenavaden, ker se nje meje krijejo z mejami deiele, zastopane v tem dfželnem zboru, ali z drugimi besedami: ker je občina hkratu tudi dežela in torej mestni zbor zajedno deželni zbor, zakonodajni zaatop. Korporaciji, ki se navadno nirai baviti z d'Ugim, nego z upravo občine, nastaja hkratu velika naloga »klepanja zakonov, čim so sklicani deželni zbori. V tej prerogativi je izražen zgodovinski razvoj Tista, kajti to svoboščino si je ohranilo naše mesto iz vseh viharjev v minulih Časih Omenlvši te izredne pravice občine tržaške pa je gosp. deželni glavar izustil apoatrofo, ki je bila potrebna prav zares. Opozoril je namrei zbornico na nje dolžnosti, ki jej izvirajo iz opisane izredne svoboščine. Prva taka dolžnost pa je, da vladata v zbornico m i r in resni pomislek! Govornik je po?ebnim povdarkom izražal željo, da se zbornic* pokaže „tudi* letos mirno in trezno!
Ta .tudi" je zares kUsičen! Ali se jekedaj še katera beseda izustila na tako — nepravem mestu, kakor se je ta „tudi" spoštovanega gosp. deželnega glavarja tržaškega ?! Ta ,tudi" zveni kakor krvava ironija, ako pomislimo na to, kar ! pripovedujejo zastopniki okolice v svoji izjavi. Po
Ali pa je potrkal na okno ter vreščal Magdaleni na kjjubo :
„Vidi Bog, kajpada, Da te nisem poinala, Ker bila bi ti, Stanko, Odpreti ukazala!"
A ona mu je odgovarjala na to iz sobe:
„Dasiravno uboga, Sem hči revne matere, Vendar ti poljuba Se ne dobiš od mane".
Polž se je obrnil proti livadi ter zapazil svojo ženo, kako je sključena, v srajci in lahki spodnjici pod mostom prala perilo s peračo, da je kar odmevalo po dolini. Na livadi je bil tudi Stanko, ki pa je že popustil mater ter šel navzgor proti reki k jarkom. Včasih je pokleknil nad obrežjem ter je oprt na rokah, dolgo časa gledal in gledal v vode.
.Rad bi vedel, kaj on vidi tam?" jo šepetal kmet z nasmehom. Stanko je bil njegov srček, a zajedno kaj poseben fanti, ki je pogostoma videl reči, nepristopne navadnim očem.
Polž je zamahnil z bičem in konja sta po-tegnila. Vnovič sta zarenčaii brani, vrabci so mu vnovič »frčali nad glavo, veter je znova žvižgal v atebljiftju, toda kmetu so že druge misli jolo rojiti po glavi.
.Koliko zemljišča imam ?• je premišljeval. „Deset eralov, a med temi niti trohiea travnika. Ko bi obtajal na leto samo šest ali sedem oralov,
tem „tudi" bi morali sklepati, da je vladal vsikdar dosedaj angeljski mir, prava nebeška idil*, v deželnem zboru tržaškem. Okoliftanski poslanci pa opravičujejo svoj« nesodelovanje notoriikimi resni-cami: da v tej zbornici niso nikdar veljali zanje tisti oziri, kakoršnje nalagata vsaki večini parlamentarno načela in parlamentarni običaj, da se jim je žaljivim preziranjem onemogočalo parlamentarno delovanje in da se jim celo kratila svoboda govora in varnost oaebe.
Kako se strinja to? In to so vendar noto-liške resnice, zabeležene v nebrojnih zapisnikih o razpravah deželnega zbora tržaškega! Zakaj je torej povdarjal tako g. deželni glavar Dompieri ? 1 Ali je hotel p<>tajevati resnico, notoriška dejstva? Ali naj mislimo o njem, da ima — recimo iako — tako malo dobrega ukusa, da ne bi slutil, kako jo večina tržaške zbornice vedno do sedaj grešila ravno proti isti zahtevi, katero je proglasil ravno on minolega ponedeljka kakor najunjnejo in ne* izogibno?! Proti Zahtevi: da zakonodajni zastop bodi miren, trezen in resen! In da se ne daj zavajati nikdar od strasti!
Mi ne moremo verjeti ni v jedno ni v drugo pri njem: ni v toli slab uku*, da ne bi se zavedal, kako grdo je postopala večina zbornica l manjšino — ni v tolik cinizem, da bi hotel ve« doma tajiti vse to, kar je bilo. Marveč si apo> strofo deželnega glavarja tržaškega tolmačimo tako, da je hotel na lep način in indirektno opozoriti večino zbornice, naj bode odslej, kakaršnja ni bila dosedaj: trezna, resna in dostojna 1 Vsakako pa priča dejstvo, da je gosp. dež. glavar smatral za potrebno, da na tak način apostrofuje zbornico, kako tehtan je vzrok, ki sili slovenske poslance, da se ne udeležujejo razprav.
s čem bi se preživili ? A hlapec, on toliko poj6 kolikor jat in, dasiravno je Šepav, vendar dobiva petnajst rabljev phčila. Magdalena ne poj* toliko, pa tndi dela le toliko, kolikor bi pes naplakat Sreča samo, da me včasih še kličejo na dvor, ali ■i kak žid iiroča kako vožnjo, ali da žena prodaja kaj masla in jajec ter debeli prašiča. A, kaj imamo od vsega tega? Boga je teba zahvaliti, ako Čez celo leto petdeset rubljev shraniš v škrinjo ! A vendar, ko sva ae vzela, se niti stotakn ni čudil človek...
Kako daj zemlji gnoja, ko pa i miš komaj
i dovolj kruha za lastna usta, a sena in ovsa moraš kupovati na dvoru. Ako bi grajščjtku prišlo v glavo, da bi mi ne hotel prodati krme, ali ne hotel pozvati me na delo, kaj potem r Pa naj poginem od gladu ter živino odženem na aomeuj.
•Saj jaz", mislil je Polš, nimam toliko posestva, kolikor Gobar, ali Lukašek, ali Srnecki. To so gospodje. Jeden se vozi se svojo ženo v kočiji v cerkev, drugi hodi v kučmi z okriljem kakor sodar, tretji bi hotel vsako leto prekucniti vojda ter se sam poprijeti krmila. Ti pa človek, suši se na desetih oralih ter se še oskrbniku prlklanjsj do Ul, da ne bi pozabil na-te."
.Naj torej pojde, kakor je šlo doslej", zavr-lil je kmet.
(Pride šs)
Poiitiike v«Sti.
V TESTli, dne 12 januTMj« 1898.
0 vzrokih krizi v deželnem zboru goriškem je govoril posl. dr. Antua Gregorčič minole nedelje a« shoda t goriški čitalnici. Glavno delovanje je v odsekih. Toda Italijani nikdar niso držali sklepov v odsekih. V odsekih a« govorili tako, v zbornici pa drngata. Vsled tega zavrat-nega postopanja Italijanov so jeli zahtevati Slovenci, naj se ustanovi se jeden, četrti, odsek s slovensko večino. V te« bi ae formulovale slovenske lahteve in spravljale v zbornico. Pred 2 letoma niso imeli Italijani nič zoper ta četrti odsek, sedaj pa Be proti vi j o.
In kako je v deželnem odboru? Tu sedita S Slovenca in 9 Italijana. Ako so priili ti gospodje navskriž, potem odločuje deželni glavar svojim glasom, navadno v prilog — Italijanom! Tako tudi tu slovenski poslanci ne morejo doseči ničesar za slovenski del dežele. To jih je napo* tilo, da so izstopili iz deželnega zbora. S prva si je vlada pomagala s tem, da je ranjkega knezo-nadškofa zvabila v deželni zbor.
Tako je postal zbor sklepčen. Posebno pa •ti računili vlada in italijanska stranka, da se Slovenci spro med seboj. Toda zaračnnili sti se. Slovenski poslanci so danes bolj jedini med seboj, nego kedaj poprej. Na sedanji krizi je kriva ? prvi vrsti vlada. Ona je kriva, da so priili v deželni zbor taki laiki poslanci, s katerimi ni mogoče sodelovati; vlada je torej kriva, da so Slovenci izstopili iz deželnega zbora I
Na to je govornik opisoval na drobno raz« more na Goriškem, dogodke letošnje spomladi in v«a pogajanja, ki so jih prebili in vsled katerih še danes trpe goriški Slovenci. Potem je rekel: Spleh se je do sedaj o naših goriških razmerah posebej, i n o primorskih sploh tako poročalo na Danaj, da je bilo na škod« nam Slo-vencem. Upajmo, da »e z odstranjenjem oplivne osebe spremeni tudi nam škodljivi zistem na Primorskem, in da se bode odslej delila jednaka 1 pravica Slovencem in Italijanom.
Voditelj goriških Slovencev pa ni povedal ničesar ,o tem, da-li je nfde, da se skoro omogoči Slovencem zopetni vstop v deželni zbor.
Položaj na Češkem. Policijsko ravnateljstvo je razveljavilo naredbo, glasom katere so se morali javni lokali zapirati pred polnnočjo.
V isti hip ko Nemci izzivljajo narod čeiki ■ predlogi, kakoršen je oni za premeščenje deželnega zbora v kako nemško gnezdo, pa sesajo 1 češke stranke in vlada do skrajne meje spravili voati. Takov poskus v dosego sporazumljenja je predlog po*). Bouquoi radi urejenja jezikovnega vprašanja, kateremu predloga so brezpogojno pritrdili ta& narodni poslanci češki. 8ploh so pripravljeni Čehi — kakor čitamo v čepkih listih — iti do ■krajne meje popustljivosti.
Namestnik Češki pa poda te dni pojasnila o jezikovnih naredbab. Poleg tega pritiska vlada na češke poslance in veleposestnike, da naj store vse možno, da le Nemci ne ostavijo deželnega zbora.
Ta zares občudovanja vredna spravljivost Čehov, vzbuja občo pozornost, in ae pripoznava celo na najvišem mestu. Dokaz temu je dalo Njegovo Veličanstvo na dvorvem plesu predvčerajšnjem. V pogovoru z češkim učeojakom Rando — kateremu pogovoru pripisujejo veliko politično važnost — je baje izreklo Njeg. Veličanstvo svoj« zdoščenje na spravljivem vedenju Čehov in zlasti na tem, da se je otvorjenje dež. zbora češkega vršilo v popolnem redu.
Končno bodi tu zabeležena vest, katero pa treba čitati z vso rezervo, vest namreč, da je po zaslugi vlade prišlo do prijateljskega sporazumljenja med Čehi in Nemei. Vsled tega dogodka da se cesar Fran Josip povodom svojega jubileja pisti kronati v Pragi kraljem češkim.
Iz deželnih zborov. V deželnem zboru
Češkem se je včeraj nadaljevalo čitanje stvarij, došlih predsedništvu. Potem so ae rešili nekateri predlogi in tekoči posli. Posl. Bfežnavskj in tovariši ao predlagali, naj se dovole olajšave na dav-kih gostilničarjem in kavamarjem v Pragi, ki so trpeli škodo ob zadnjih dogodkih. Posl. W0M in tovariši pa so interpelovali namestnika, da-li j® pripravljen nasvetovati, da se deželni zbor odloži in potem skliče v kako nemško mesto, kjer bi
bili češki poslanci vsprejeti dolžuim spoštovanjem. Sicar niaia Wolf aikakih bolečin. Danes ni seje. Jutri, v četrtek, pride na dnevni red predlog pesi. grofa Boutiuoi za imenovanje komisije, ki naj bi se bavila z nočinom, po katerem bi se dalo srediti jezikovno vprašanje. Jntri pride aa vrsto tndi predlog nemškega poslanca Schlesingerja, zahtevajoči, da se odpravijo jesikovne naredbe.
V	deželnem zboru Nitje A vst ri jskem, je predlagal poročevalec deželnega odbora, da se zopet uvede dovoljevanje za ženitev. S tem naj bi se preprečeval konknbinat.
V	deželnih zborih Tirolskem in Solno g r a š k e m, se je stavil predlog, naj se odpravijo jezikovne naredbe.
V	deželnem zboru Štajerskem je stavil pos!. Walz nezmiseln predlog, da naj se ne volijo v noben odsek oni poslanci, ki so členi katoliike ljudske stranke v državnem zboru. No, zbornica se ni hotela osmešiti in je lepo odklonila Waliev predlog.
V	deželnem zbora Moravskem so vspre-jeli predlog posl. Sileny a, da je poročati do 20. t. m. o predlogu za podeljenje 100.000 golš. za zmanjšanje bede.
Ogerskih Slovanov in Romanov vodje sešli so se 11. t. n. v privatno posvetovanje v Budimpešti ter ao sklenili, da se sestavi poseben odsek, ki naj izda oklic, v katerem bodo protestirali Srbi, Slovaki in Romuni zoper sedanjo politiko o-gerske vlade, ki je njim toliko krivična.
Vojno sodišč* v Pariza je sinoči proglasilo razsodbo v pravdi proti majorju Esterhazjju. Soglasno je spoznalo E«Urbazyja nakrivim. Vsled te razsodbe so današnje Židovske novine j tko — nahodne. Tudi naš .Piccolo* ne more skrivati svoje jeze.
Velevlasti v Kitaja. Anglija osamljena.
Iz Petrograda javljajo lista ,Snuday Special", da se vrše dogovori med Rasijo, Nemčijo, Francosko, Avstrijo ia Italijo za skapno in sporazumno posto* panje v Kitaja. Še-le potem ae prične pogajanje z Anglijo.
Različne vesti*
Boj proti laiki ioll v Sv. Krilu. Minolo nedeljo je zboroval lahonske Leg« — tržaški odsek. Mej raznimi dragimi točkami je bilo tadi mnogo govora o laški šoli v sv. Križu. Zadnje mesece minolega leta, potem ko so se obdržavali razni shodi po okolici (tako pišejo oni) z namenom, da se osnuje v okolici okrajno glavarstvo, začeli se se napadi na to šolo, oziroma na učitelja, otroke in na Lego (1), kar ae je dogajalo popred le redko-kedaj. Liberalni Italijani da so prosili ustanovitve več žandarmarijskih postaj, toda brezn^pešno (Škoda). Sovražtvo, ki se je pripravljalo delj časa, je vzplamtelol Poročilo našteva razne napade na Legino šolo v sv. Križa, mi pa prosimo, da nam toliko Križani kolikor tudi Nabrežinci poročajo o vsem, kar se je dogodilo proti om. lahonski šoli in proti otrokom, ozir. učitelja iste, da po vrednosti zavrnemo nesramne obrekovalce. Poročilo pravi, da vsi ti napadi bi bili le h k o mnogo škodili ome njeni šoli, a največjo škodo bi bila trpela ista la-honska šola po nekem odloku nabrežinskega krajnega šolskega sveta, ki je zaukazal, »klicaji se na § 16 mimsterske naredbe od due 16. avgu-sta 1870. št. 105, du morajo vsi otroci, ki so dovršili kako zasebno šolo, napraviti preskušajo na kateri javni šoli istega okraja, kjer ae nahajajo otroci zasebne šole. Vodstvo da se je pritožilo na okrajni Šolski a?et v Cesiano (to mora biti nekje v Abesiniji), ki pa je potrdil ukrep krajnega šol skega sveta. Toda oni so šli na deželni šolski svet v Abba carima, pardon, v Trst, od katerega še vedno akajo — odgovora! 1
Tu je na kratko posneto vse eno, kar je vredno, da vemo tudi mi, toda trebalo bi i nekaj komentara. Pred časom mi je pravil neki zagrizeni lahonski Žid, da ono šolo v sv. Križu niso zidali zaradi šolskih namenov, nego le zato, da imajo predstražo na tižaški meji, kar da jim je trebalo najno, ker ao napadaoi od vseh strani po slovanskem navalu (taarea slava).
Da ne porečete, da omenjeni Žid govori ali je govoril le ono, kar je sam mislil, to je, da je povedal le svoje lastno menenje, povem naj vam, da dotični igra važno ulogo v društvu „Minerva",
vsled česar je lahko pogoditi, da kar je govoril, ni samo njegovo menenje, ampak vseh naših nasprotnikov.
Dragega komentara menda ne bi trebalo. Dovolj bode, ako konstatujemo, da je ona šola na slovenski zemlji, da so otroci po večini slovenski, ker je nemogoče, da bi bilo Um 199 otrok drage narodnosti I
Če pa je tako, je pa tndi jasno, da nismo mf tisti, ki izzivljajo, marveč oni, ki vsemi motnimi sredstvi tržejo otroke iz naročij slovenskih matjr, da le morejo ngrabljenimi dušami graditi svoj — baluardo, ki naj bi spajal tržaško ozemlje, preko Križa in Devina z — obljubljeno deželo. Zato trdimo, da Legina šola v Križn ni vzgojevalnioa mladine, ampak le postaja znanih političnih name« nov. Seveda bi bil skrajni Čas, da bi dotični ata-riši,Jki se *a Judeže* grpš dajo zlorabljati sa t alte namene, prišli k zavesti, kam vodijo pota, aa katera jih vabi Lega 1
Koliko časa bodemo morali ie govoriti o tem in svariti ?! Koliko časa ie, ko je vendar vso tako jasno, kakor beli dan ? I
Sprava na Kranjske« Graška .Tagespost", list torej, ki je poznan kakor jedno najbolj Slovanom sovražnih glasil, izraža svoje zadovoljstvo aa tem, da se pogajanja za spravo aa Kranjskem nikakor ne vršt gladko. Zadovoljstvo tega lista aa tem, de se mi prepiramo med seboj, bodi asm f ponk in svarilo ter povod za trezno premišljeva* nje. Čessr s« vesele nasprotniki, to pač ne mora biti dobro za nas! Ta reanica je vendar tako jednostavna, da jo more umeti vsakdo.
^ ,Občinske volitve * Pulju. .Dasi je vsa k mesta spadajoča okolica hrvaška, ia ukljub Uma, da J| v samem meBts veliko število Hrvatov in,Sl<>{M~ cev, si je obratila občinske vajeti tndi po letošajib volitvah italijanska stranka. Hrvatje okoličani sa volitev do malega niti adelelili niso, tadi niso^ islibog, kar nič organizovani, ne okoličani ne oni v mesta. Značilno je posebno dejstvo, da je paljsU sdmiralat izdal razglas, seveda samo v italijanskem jezika, v katerem se ukazuje volilcem pripadajočim mornarici, da morajo aa volitvi glasovati za italijanske kandidate. Sploh je anauo, da ho« dita ptiljs i admiralat in vodstvo vriskih iuli«*-nadev roka v roki In da puliti admiralat ie eele vrato let podpira italijanske tešnje. Spominjame le, da je imel najatrastnejši slovanožrc poljski, kadarkoli svoboden ustop pri gozpsj admiral ki Pitt-ner, ki menda vsa vodi v Puljo. Kaj čada torej, j da se je v Polja izd:<l tak ukaz t Delegat Kaftaa j je prijavil v soji avstrijske delegacije od doe 99. min. dec. admirala Spauaa, da aamerava interpo? lovati vlado zaradi Uga, kar pa je izostalo, k«r je obljubil admiral Spaan, da prepove paljskeom admiralata vtikati se v volilne boje in se zavzemati za Labe. Prepoved je izdana — mi pa mislimo, da bi bile treba radikalnejšega sredstvs, in to bi bilo: — prestaviti gofpo qd m 11 a 1 k o iz Polja kam drugam I Je pač zopet ta veljavea oni: Cherchez Ia femme!	.Soča".
Slaba letina! V .Mattinu* stoji črno na belem, da so se odpovedali svojemu odvetniškega poklicu dr. Frane Crevato iz Boj, dr. Jurij Franko iz Buj in dr. Emil Reier iz Trsta!
Trije gosp. odvetniki manj! To ni kar e bodi. Mi sicer ne vemo nič pozitivnega o vzrokih tej resi g naciji, mislimo pa, da je temu kriva — slaba letina I!	B r e j s k i.
Doneski za mežko podružnico družbe sv. Cl* rila in Metoda v Trstu. G. Gregor Bartol je daroval 2 kroni v oslobodite v voščil za novo leto. Na Silveatrovem večeru Težaškega Sokola se je zdražilo za tobačnico 11 kron 30 st. Na Silvestre« vem večeru v Zgoniku se je nabraalo 3 krone, na 2/11.1. se je nabralo tudi v Zgoniku 4 krone 90 st. Mohorjani v Sežani so darovali 'i krone, v gostilni g. Pupisa v Tomaju se je nabralo 3 krone 36 st Bobek je dodal 4. st. Veleč. Anton Petelin, kaplan v Planem, je nabral pri razdeljenju knjig sv. Mo-hora v Planem 3 krone. Mohorjani v Barkovlisk so darovali 10 kron 60 stot. G. Ćebovin je nabral na Silvestrov večer in na novega leta dan v gostilni g. Babiča 5 kron, g. Ivan Škerl je podaril 40 stot. G. Franica Markon je darovala 10 kron vsled dobljene pravde z Željo, da ae ustanovi v Barkovljah nova ženska podružnica družbe sv. Cirila iu Metoda kot pomnožni steber Narodnega
doma ter dU >i olučn« ome vkrenil« v kratkem potrebno. Pri časi vina je nabral g. F aa Marte-lanc v Jalovcu v Birkovljah 4 kron', oi katerih je daroval g. Ntkolaj Škerl 1 krona. G. Fran Vidmar, c. kr. poštni komisar t Sarajevu, je poslal 6 kron; veleč. g. I. Schifrar, duhovnik na Barki, je daroval kakor odkupnino novoletnih voščil 2 kroni 40 stot. G. Benedikt Godina pri c. kr. glasbi p. p. št. 21 in g. Ivan Pire prostovoljec pri istem polku v Zadru sta poslala 9 kroni.
O razdeljevanju knjig druibe sv Mohorja v To maj u se je nabralo 14 kron. — Drnžba v gostilni gospoda Vodopivca „pri petelinu" je dtrovala po primernih nagovorih gg. Kamaščiča in Cot ća SV kron. Med drngimi ao prispeli k tej svoti gg: Dolenc 2 iu Križaj 9 kr., Vodopivec in Sirk po 4 kr., Mečnik 2 kr., Kružić Ivan, Humer Va-lenčič, Valenčič po 1 kr., vojaki 1 kr. 20 st., finančna straža 1 kr. 30 stot., 2 vrla Nabrežinca 1 kr., Vodopivec v popolnilo ie 1 krono. Ganjeni beležimo ta čin požrtvovalnosti za vzgoji naše mladine, kajti to lepo svoto 37 kron so nabrali kar v hipu večinoma le priproati ljudje, ki si mo-raj« trudom slutiti vsakdanji kruh. Narod, ki ima taljp ljudstvo, ne pogine. Taki pojavi pa so v resnici: vox populi 1 Živeli darovatelji t Bog jim ponlati stotero I In daj jim tndi obilo — posne« malce v !
Za podri|2nieo jv, Cirila ,in Metoda pri sv. Iv^nn kot preostanek veselice Miklavževega večera 6 gld. 15 nvč„ ,gospodičlua Čargo je nabrala 4 gld. Za druibo sv Cirila in Metoda na Greti.
Med narodnimi veterani in mladimi vojaci pri ru- j meni hiši v Barkovljah, nabral je narodni ekseku- i tor 4 krone in štiri stotinke.
Za podruinleo sv. Otrila in Metoda na Greti se je nabralo v pušici — nabiralniku v zadružni krčmi v Rojanu 1 gld. 19 nč.
Pevskemu društvu aAdrija" v Barkovljah so darovali nadalje: Rodbina Kovačič-Reoek 4 in Iv. Mar. Ferluga 2 kroni. Srčna hvala blagim rodoljubom l	ODBOR.
Kopoort, ki ga je priredila ženska podružnica,-druibe sv. £trila io Metoda v rrdotnj dvorani gledališča Politeama Rossetti, je dosegel svoj namen j polni merif Dvorana je, bila poln« rodoljubnega občinstva, zlesti ženatvo je prihitelo y velikem števila. Dohodkov je bilo 228 gld., stroškov pa 74 gld. 80 nvč.; čisti dohodek znaša torej 163 gld. 20 nvč. Hvala torej vsumu radtiljubnqmu občinstvu, ki je prihitelo, da položi svoj dar na oltar narodove bodočnosti I
Odbnr . Kmetijske in vrta. druibo zo Trot In okolico" bede imel svojo redno sejo v petek dne 14 t. m. popoludno ob. t«/« uri, in ficer v svojem novem uradnem prostoru v ulici G»ppa hiš. št. 14, I. nadstropje. Na to sejo so povabljeni tudi poverjeniki kmetijskih podružnic v tržaški okolici.
Bralno druitvo .Zarja" v Koprivi vabi na svoj letni redni občni zbor ki bode dne 13. februarja ob 3. pop. v društveni čitalnici in sicer sledečim dnevnim redom: pozdrav predsednika, tajnikovo in blagajnikovo poročilo o računih, volitev novega odbora in dveh namestnikov.
Odbor.
S Prošeka nam pišejo: V nedeljo duš 16. t.
m. priredi nekateri pevci pevskega društva ,Haj-drih" v dvorani g. Marina Lnkše plesni veček, K plesu bode svirala Mavhenjska veteranska godba.
Veliko veselico pa napravi pevsko društvo „Hajdrih* (kakor je bilo že objavljano v Vašem cenjenem listu), dne 13. februvaija. Na tej veselici nastopita prvikrat 35 glasov močan pevski zbor e prekrasno, premirano ,,Juyančevo" skladbo.^ .Pastir", ter mešani zbor, Bestoječi iz 46 pevskih močij, v divnih Hubadovih uarodnih pesmih.
Priprave za slavnost razvoja društvene za* t stave, ki bode baje letos v juniju, so se tudi že pričele.
Božič v Riomanjlh. Pišejo uaui : Gosp. urednik I Marsikaj bi ae dalo pisati o naši srečni in nesrečui vasici. Toda stvar je že taka, da ni mor goče obelodaniti vsega in o vsaki stvari, kajti* viem se ne more vstreči. Tako menim, da se mi utegne zgoditi tudi sledečimi vrsticami.
Letošnji božični prazniki so bili pomembni za nas Ri um,tujce. Toliko v narodnem, kolikor v Verskem pogledu. Teli praznikov imeli snu priliko
slišati marsikaj lepega in srce pretresujočega, in to iz našega sicer malega, a vrlega mešanega pevskega zbora.
Takoj zjairaj pri prvi maši izvajal je naš pevski zbor krasno sv. mašo sa mešani zbor tako precizao, da nismo še kaj tacega slišali pri nas. Istotako dve božični pesmi se soprauom in alt-solo. Posebno pa na blagoslovu smo slišali po gospoda ValeoU&JL.novosloiene litanije M. B. To vam je bil trenutek veselja, slišati toli mile melodije. To je vzbujalo resnično pobožnost.
Po blagoslova zbrali so se pevci in pevke v gostilni g. Kureta ter krasno prepevali narodne pesmi. Hipoma je bila polna dvorana prijateljev slovanske pesmi. Te zabave udeležilo se je tadi par bratov Škedenjcev. D&, teh praznikov se je mogel uveriti vsakdo, kako koristno je, podpirati narodna društva! Teh praznikov ie gotovo sleherni ud rad pozabil na one bore novčiče, ki jih je irtvo-val društva v podporo. Tudi pevci so menda pozabili n§ ves trud o pevskih vajah. Vsi pa smo se zlagali v vskliku: Slava gosp. pevovodju Valen« tiču t Slava pevcem/ Pa da bi še nasprotovali kakor je menil naš župan, rekii: Nasprotovali bomo,j}udi če pride k nam učitelj vseh učiteljevi A hvala Boga, da se mu ni posrečil ta načrti In tako naj bi se izjalovil vsaki načrt, ako je nasproten napredku naroda.	S t en č en. , * . , v
Iz Brozovoke faro nam pišejo: Precej časa že nismo čitali ničesar v cenjeni .Edinosti*
iz tukajšnjih krajev. In poročati bi bilo vedno marsikaj. Nočemo reči, da so naši dogodki zanimivi za širšo javnost, ali za napredek našega ljudstva so pomembni. Javnim narodnim glasilom pa je dolžnost, da ne prezirajo ni najmanjega kotička domovine naše. Zato Va« prosimo, da nam dovolite priliko spregovoriti par besed o naših razmerah.
'II	-i	'	ir ' i
Žalostno je bilo pri nas, ko toliko časa nismo imeli učitelja. Saj vedte, kako hudo je, ako nam rase mladina brez šolske vzgoje! Kadarkoli
rase miaaina orez soisae vzgoje I kadar koli smo	—
vpraševali našega občin.kega glavarja, K. Kastetca, bavo tudl partlj0 kvart ali pa preč. g. župnika, zakaj da nimamo šole toliko časa, vsikdar smo dobivali odgovor: da ačitelj v Brezovici dobiva manje plačila, nege drugod! Res je, da se je gosp. kapelsn trudil s poučevanjem. Toda on ni mogel storiti Bog ve kaj, ko ima mnogo drugega posla. Popred je moral hediti v Slivje, sedaj pa v Rodik. No, hvala Boga, sedaj smo vendar dočakali, da se nam dovršuje Šolska zgradba, Prav lepa bo. Nadejamo bo, da bode novi trž. namestnik skrbel tadi za našo>občino in da bodemo imeli odslej reden šolski poak in da bode poskrbljeno tudi za cerkveno petje. Sreča ie, da imamo dobre pevce in pevke, sicer bi bilo žalostno brez učitelja. Te božične praznike so peli prav lep 3. Bog nam daj ^oljših časov I
Šo o drugem o otoklom psu. Poroča se nam: Dne 11. t. m. bi se bila labko pripetila aopet velika nesreča. Že na vse zgodaj pritepel se je pre« cej ve»ik pes na dvorišče hiše št 39 v ulici Ginlia. Ker so ga od to spodile neke ženske, zbežal je pod lopo mizarja Josipa Rožeta. Tu je čepel kake dve uri Gosp. Rože je sumil takoj, da je pes stekel, iu posebno, ker ni hotel ne jesti kruha ne piti mleka. Rože je šel radi tega na policijski ko-misarijat v ulioi Scuaa ter tamkaj javil vse. Gosp. viši komisar Bacher je takoj poslal na lice mesta inšpektorja Vrbica v spremstvu še jeduega stražarja, da si ogledata psa. Gosp. inšpektor je takoj pomiril revolverjem in ustrelil dvakrat na psa. Čeravno zadet v glavo, pes ni crknil takoj, marveč tekel je kakih dvajset korakov, kjer pa ga je stražar usekal sabljo po glavi. K«r pa žival tudi sedaj ni poginila, jo je stražar zopet zabol, toda žival mu je agrabila sabljo ter jo je tiščala z vso močjo tako dolgo, da^ je poginila.
Odhod ugrUnJenih. V torek zvečer odpeljalo se je na Dunaj $7 oseb, katere so bile ugriznjene te dni 'od- bt«4ilegA*pea. • ^	>
* Parižani Čehom- Češkim listom javljajo it Pariza, da so se tam priredile velike ovacije češkemu naroda- o priliki,.umeščenja novega predsednika aFtaneoikega zavoda" v Perizu.
Na banketu napivalo se je razvoju in na« predkiipl^t^egrt češkega naroda.
Navzoči bili ao vsi eninsijazmirani ter so objemali in poljubljali navzočega Čiba Brozika.
Žalostna obljuba. Alojzija udova B., «tanu-
joča v ulici Solitario št. 17, zaobljubila je na grubu pred kratkim umrlega jej brata, da stori tadi ona konec svojemu življenju ▼ kratkem. To je skušala tudi v torek opoludne. Izpila je namreč nekoliko žveplene kisline ter sela na klop bliau postaje Sv. Andreja. Zapazil jo je neki stražar, ko je že bila v hudih bolečinah in jokala. Sproveli ao je t bolnišnice, V drugič jo ie to, da je hotela usmrtiti samo sebe.
Veliko orofie moral je moral imeti Nikolaj Mihanovič, bivajoči ▼ Buenos Ayres. Govori se, da je on najveći bogatin Srednje Amerike. Rodom je Dalmatinec. Leta 1867. zapustil ie svoj rostni kraj kakor priprost mornar. Danes poseduje razven drugega 812 ladij, t. j. parnikov in jadranic. Zajedno je avstrijski konzul tamkaj. Za tako srečo mora biti človek res rojen ,pod posebno zvezdo.
Drobno novico. Nekega Alberta A so spravili na varno, ker je predsinoči «b 1. uri popola* noči preveč razsajal, ne da bi mu bil kdo naročil tako. —
Stražniki so sproveli, ne morda v bolnišnico, ampak v temnico neko služkinjo Frančiško P., ker se ga je preveč nalezla ter hotela prenočiti bres-plačno na nlici.
Pod isto streho se cahaja sedaj Ivan Fnrlani. Ker bi bil rad pil kavo brezplačno, si je med delom .prigospodaril* lv« kilogr. kave. Toda podvzetje mu je izpalo slabo, kajti zasačili so ga.
Nsprijotua kopni]. Anton Živec is ulice Rivo št 4. šel je ob obrežja. Prihajal je menda ravno ia krčme in ker ni prav dobro pazil, padel je v morje. Štražar Škrlovaj pomagal mu je na suho. Ker ga je pa hudo zeblo, spravili so ga na sdrav-niško postajo in potem v bolnišnico, kjer se mn je odpomoglo.
Nočno službo so menda opravljali predsinoči oni nepoznanci, ki so odnesli iz neke krčme f ulici delle Scuole št 2 nekaj steklenic pita, vina, prtov, slanine, maBla. Da jim ne bode dolg čas o uživanja teh jedil in pijače, privoščili so si za za-
Rojakom na uvažavanje 1
tSoči" je došlo iz Brazilije (Porto Alegre)
nastopno poročilo, ki je res vredno vsega uvaže-vanja od strani onih, ki še nočejo verjeti, da je doma vendarle najbolje.
Poročilo se glasi:
Cenjeni gospod urednik I Večkrat bi Vam že poslal kako poročilo iz te Čudne dežele, a nisem nikdar našel nič posebno zanimivega za Vaše čitatelje. Ker že ne morem govoriti o tukajšnjih Slovencih (doslej namreč še nisem dobil nijedaega) in se nahajajo tudi drugi Slovani tu v tako ne* znatnun številu (edino le Poljaki tvorijo malo izjemo, teh je v glavnem mestu naša južae države kakih 400 rodbin), da se o njih nič ne čaje, še manj pa je opaziti kako gibanje v narodnem po> gledu, sem si mislil: pa priobčim pismo, došlo mi od prijatelja Hrvata iz Santos-a (Oržava S. Paolo). Isto se glasi: Pred kakimi osmimi dnevi zspočel je tam štrajk delavcev v luki in skladiščih sa kavo in bombaž. Stvar sama na sebi ni nič nenavadnega, a zanimiva je v toliko, ker se zadeva nekaj Hrvatov in Čehov. Večinoma so ti delavci Portugizi, Španci ia črnci, začasno pa so nastavljeni tndi nekateri Avstrijci — sami Hrvatje 11 Dalmacije in Čehi. — To so oni siromaki, ki so vsled Kleparskega nagovarjanja brezvestnih agentov zapustili svojo lepo domovino ter bili namenjeni v takozvano .belo robstvo", t. j. prodani bogatim lastnikom kavinih plantaž, kateri potem ravnajo s preslepljenci svojevoljno v vseh stvareh. Pra* vočasno pa so spoznali svojo zmoto, ter so izjavili v pristanišču Santos, da nikakor nočejo iti na plantaže.
Ker so ostali trdni pri svoji izjavi, so bili izkrcani in se dalje nobeu človek ni brigal zanje. Po največ rokodelci iu kmetovalci niso mogli v mestu dobiti nikakega dela, za vožnjo nazaj iu dalje pa niso imeli potrebnih sredstev. Nekateri so bili tako srečni, da ao konečno dobil: začasao delo v laki, kjer vlačijo t<ižke vreče in zaboje is ladij v skladišča in obratno, vse to za tako nizko plačo, da se človeku, ki pozna tukajšnjo draginjo, nemogoče zdi, da oni sploh morejo Živeti s to plačo. Vendar so siromaki mirao trpeli, dokler se jim ni
ponovila prilika, izjaviti svojo n^iadovoljstvo in ogorčenost n*d bogttinai trinogi. Dn* 20. oktobr* je v$l*d nebrižuosti nadzoru kov počila cev parnega »troja v laki ter je mnogo stotov teiko blago (železni drogi in razni zaboji) padlo tako nagle na drtavee, da se niso v«i mogli umakniti in je nekaj delavcev popolnoma mečkalo, nekatere pa bndo poškodovalo. Med poškodovanci ho 3 Hrvatje, katerih imena pa, žal, doslej ni«em mogel zvedeti. Ti reveži leže doma brpz vsake poaioči in morajo še gledati, kako pojemajo denarna sredstva io preti glad v družinah. Njib sočutni tovariši so so obrnili do prometnega vodstva s prošnja, da naj se namili teh siromakov in jim pomore iz bede. Členi vodstva pa so jim odgovorili nekako tako-le ; .Saj pUčamo vsakega za njegovo delo, drngo nas nič ne briga". Ta brezsrčnoft delodajalcev je tako razjarila delavce, da so vsi piMtili delo ter zagotovili, da ne počno prej, dokler ne bo ne samo pomagano po-nesrečencea, temveč tudi njih stanje sploh zboljšano. 8icer pa se vedeje mirno in zanpljivo čakajo na zmago, katera se jim zdi gotov«.
Večja nevarnost, nego to početje delavcev, pa preti mestu in trgovini od vojakov, ki se v ogromnem ćtevilu dovažajo od severa in jnga. Po progona cesarja Dom Pedra II. in od proglašanja Ijndovlade (1889.) ne mine leto, da ne bi bil v kateri dvajsetih državic ostanek a!i politični poboj. Povsod vi6, vse zahteva drugo vlado ali v.*aj zboljšanja finančnega stanja. Domačinom ni tak ostanek nič neljubega. Za delo, kakor ga ratome naseljenec, preleni, se pridružujejo močnejši borečih se strank ter pod plaščem patrijotizma ropajo po v.®eh naselbinah in zlasti tujcu jemljejo vse, kar si je pridobil z mukopolnim delom, Take čase s strahom pričakujejo stanovalci države San Panlo (v kateri je glavno pristanišče Santoa). Vedno zbiranje vojakov, po noći konjski peket in rožljanje orožja, elektr. luč, vojno križarke v luki, vse to silno vznemirja aelčone in zajedno podpihuje bližajočo se revolneijo. Poleg tega pa se vojaštvo vede nasproti ljudstvu tako osorno in izzivajoče, da se zdi. da hode na vsaki način razburiti isto in potem pod pretvezo, da rabi orožje le v obrambo, more streljati in ropati. Vse govori, da je katastrofa ako blizo. Tako se godi človeku v deželi svobode. Pa res, svobodui smo kakor ptiči pod nebots, dokler imamo orožje in srčnost, samega sebe in svojce braniti, država nas pač ne brani.
Dragi rojaki! Za dane« ne bom dalje razkladal položaja v Braziliji. Sprejmite pa nujen svet, zlasti oni, ki se pripravljate iz kakega koli uzroka na pot v Brazilijo. Počakajte vendar vsaj tako dolgo, da se poboljšajo tukajšnjo razmer. Povsod vrš, vse se briga za politiko, vlada je izgnbila kredit pri vseh evropskih državah, naš denar nima v inozemstvu skoro nikake vrednosti (n. pr. 1 milreis velja po imenu 1*20 gld a. v., a v istini 90 kr.), tu pa je vse dražje, kolikor pada veljava de-.narja. Bankerot braziljske Ijndovlade je neizogiben; bodisi da pride isti po i evolucijah, bodisi mirnim potom, dolgo ne more iti tako dalje. V splošnem pa je bolje biti doma reven delavec, katerega čuvajo pametni zakoni, nego tu bogat trgovec, ki ni nikdar varen imetja in življenja.
Vam pa, gosp. urednik, in Vašim Čitateljem telim veselo novo leto|! Vaš
Dragotia Štrucelj.
Rojaki! Hpomnlta
družbe tv. Cirila in Metoda.
Najnovejše vesti.
Gorica 13 L;sti javljajo, da so ne prrdvče* rajnii-m iu včeraj vršila pogaianja med voditelji Slovencev iu Italijanov v ta namen, da so sestane deželni zbor; ter da je nade, da pride do spora-inmljenja.
Lvov 12. Včeraj so priredili poljski poslanci banket aa čast načelniku poljskega kluba, v-tezn Jaw »r-*kemu. Deželni mar*al, gr..f Stanislav Badeni, je napil vitezu Javrorskemu. V svojem ?o-oru je kazal na tradicije poljskega kluba, katerim pripada tudi zmerno ;t. V zahvalnem govoin svojta je menil vitez Jaworski da v politiki sti potiebui zmernost in pravičnost.
Atsne 12 Dogo-or z sapniki drža -a je sklenieo. V oficijelnih hrugfli s* kaže zadovoljstvo na dojenih png.ij h.
Ledvood 15. Državni tajn k za B ^tianje stvari, Bidlej, je imel včeraj govor v katerem je povdarjal, Ja Anglija ima zadostno močno brodo-vjo v kitajskem vodovju. da ro.re šč.titi Hvoj« in terese in da je močneja proti vsakemn združenju vlasti. Je Ijndij, ki trd*, da velevlasti brijejo norci iz Anglija, toda te vlasti vedo, d* ima An-glija klinč v rokah. Ako pride do ap^pada, bode i"ti na morju. Kdo piidobi, to ve Angl ja natanj-čno.
t i dane« 109.36 108.30 121 70 102.70 358.— 120.— 0.63 11.76 45.40
6.30 predp. 8.30 „ 4 40 popol. 7.30 „
Lokalni 9.16 popol. t Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. U Ljubljane, Divače. 9.45 „ ii PuLja, Rovinja. 11.15 „ is Hnrpeij, Ljbljuano, Danaja. 7.05 popok iz Palja, Rovinja, Ljubljane, Danaja. 9.45 , kriOTlak Diva Palja, Rovinja,
(Jain» ialaanloa (Postaja jaino ieleanice.) Od d»4 1. maja 1897. ODHOD:
7.45	predp. 8.25 „ 9.- . 9.56 „
12.50	popol. 4.40 „ 6.95 „ 8.06 , 805 „
8.46	. 10.- „
I" a 4.95 ,
7.60	popol.
obrestuje tudi po novem letu u-loge po Sn0 brez odbitka novega rentnega davka.
Trflovlnak« bviajavH« in vn«l.
Ujiliap-iitt PAonio* *»je*eii	9 37 Pienica ia
■pomlad U08 11.90 do 11.92 Oval ™ spomlad 6.35—6.39 Ki rw spomlad 8.69 8.70 K ornu *n maj-jnni IB97. 5.29 5.30 Pftem^a nora od 78 kil. f. :3 05-13.15 od 7« kita 18 90 18 26 od 80 kil f. 13.30-13 35., od 81. kril. f. lgJb 18 W, oH 8« kil. for. —.— —. Ja^men 5*80 9,— proso i> 15- 6 4»
Pienica: ponudbo in porpraieranje jak« slabe. — Predaja 10000 m. st. Vreme : lepo.
Havra. Kara flantoa gooii »Torage t a dec. 87.— ta april 87.60
Siakvi, Santos food amrn^« u mesec mar« 39.6o
za mq 10 75 za septamber 31.50 za d-cember 32.—. ,
0<maj«ha >.ovm 1S Januvarja
včeraj
DH.avat <1olir » papirju	. 102.30
* • < »rebru .... 102.35 Atstrijslia renta r zlatu ... 121 70 „ „ » kro-.nh . . . 102 55
Kreditna akeije....... 366 80
London 10L«t........ 120 05
Napoleoni..........{».53
KO mark	11.76
100 it al 1 Ii-	...	45.40
►
i £
i *>
i S
I S
jž *
i s 'g
Podpisani odt»>r -e zahvaliuje aajiskreneje vsem onim gospom in go-^poličnaai ter gospodom, ki so sodelovali na koncertu na*e polružuice dnu 6. januvarja. Osobito zahvalo pevo vodju gospoda Bartelj-uu, ki je i*vei»>al ženski kvartet; go-spem in gospodičnam B a r t e 1 jnovi, B o g d u n o-v i 6 evi, V i n š e k ovi ter M a k u c ovi. Srčna hvala igralcem : g. P o n i k v a r j«fi g.gnj ^ m j rtovi, gosp. Grebene« in g. Stoki, kakor tudi tamburašema gg. B o g a d i j u in K o b a 1 u ter g. V o g r i c u. Bo« plat!! ODBOR
tržaike lanske podružnice av. Cirila hi Metoda.
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
(Postaja pri av. Andreju) Od dni 1. maja 1897. ODHOD:
v Herpese, Ljubljano, aa Danaj, v Beljak, v Herpese, Rovinj, Putf. v Herpefje, Divačo, Dunaj PQU in Rovinj. ▼ braovlak v Pali, Divačo, Beljak na Dnna^ ▼lak ob pracnikih
braovlak na Dunaj, ivesa z Reko.
brtovlak v Nabreiino, Benetke, Rim.
omnibna v Nabreiino, Videm, Benetke in Yerono.
peitni vlak na Dan^j, i?e«a a Peito in Zagrebom
omnibna v Eormin.
omnibna r Nabreiino, Videm, Rim.
poštni vlak na Dan^j, sveza i Reko.
brsoTlak na Dnn^j, sveza a Peite, Reko
braovlak ▼ Kormin.
meiani vlak v Nabreiino, Yidem, Rim.
meiani vlak do Miirsznichlaffa.
Lokalna vlaka ob praanikih. v Oorico, Kormin, Čerrinjan. t Nabreiino.
Tedenaki vlak: (aredaj eksproa t Oatende.
DOHOD:
6.55 predp. meiani vlak iz Miiraznschlaga, Beljaka, Itd. 7.30 „ meiani Tlak iz Milana, Vidma, Nabreiine. 8.86 „ brzovlak iz Kermina, 9.25 a brzovlak z Danaja. 10.25 „ poitni Tlak t Danaja, zveza t Reko. 10.87 „ brzovlak is Rima, Benetk. 11.20 „ omnibna iz Rima, Benetk, Nabreiine. 5.40 popol. poitni Tlak s Daaaja. 7.46 „ omniboa iz Varane, Komina, Nabreiine. 8.30 „ brzoTlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabreiine 8.66, brzorlak z Danaja sreza z Reko.
2 Hotel Volpioh J
j,pri črnem orlu' (Aquilanera)j
X Via 8. Spiridiene, Cerio, Via 8. Nieelb,
V	najbolj v središču A popolnoma sms nooo apraitfm.
JKOPELJI, VOZ K VSEH
V	v pritličja .Restavracija Pilaen' A od F. Volpicka.	A
•*><><><>4><>4X><><><><><+
lllica D nota §tev. 9.
Mehanična delavnica
usta n ovijenu leta 1869
Petra Braido in sina
prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vneli mehaničnih del. Dela izvršuje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec.
Ulica Doiiota fttev. 9.
?
B l
!
ZAVOD
za uniformiranje in civilna krojačnica
FRANA JIRAS
ulica Cttterma ti. 9 priporoča «e za naprnvo uniform in civilnih eblek. Poatraiba poitansk
Zaloga vseh vrat za uniforme po originalnih tovarniških cenah.

O
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL

<3> Rafaela Italla «£>
<3>	Via Maloanton it. I.	<?>
<3> Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in <3> sprejemilice, zimnic in peresnic, ogledni in
^^ relesnih blaganj. po cenah, da se ni konkurence.
bat

a
r^i (v> '/i
Sloveča vina iz Visa
t zalogi vin Vja S. Lazzaro St. 4.
Opolo iz Visa po 34 novč, liter,
„ „ fino n 36 * * belo sladko ,, 40	„
Kakor tudi najfinejša desertna vina.
Prosto na dom od 5 iit. naprej.
iz Visa.
*
I*
Zdravljenje krvi
Saj „Tleeier a I cvet- (Mltleflerl).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, 6e pe&e t želodca, kakor proti slabomu probavljanju in bemoroidam. Jeden omot ca oz-drarljaiye, stoji 50 n6, ter ne dobiva v odlikovani lekarni
PRAXNMER „Ki in Mori" Trst, veliki trg.
m

Zaloga pohištva
tvrdke Al e 8 »ari dr o Levi M in z i Trat, Via Rlberge, 21 in Plazza Veoohia št. 2
Zaloga pobiitva in tapetaru vseh alogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in Taakorrstnih slik. — Na aahtevanje ilustrovan cenik aaatonj in franko. Naročeni blago ataTlja ae parnik, ali na ielezniiko postajo, ue da bi ia to računi! atroike.
>	Pri4letnih časihBarrieravrtaš. 11
Prilika za praznike in novo leto. Velika zaloga zimskih ogrinjal (ijalov) t vseh barvah po gld. 8.60 in gld. 1.20 Zbirka frstanja v raznih risanjih od 20, 80 in 37 nvd. Hoike srajce bele in barvane od 90 novi. naprej. Maje iz pliia za gospe po 65. 75 nvč. in več samo v prodajalnici
>	Pri 4 letnili časih Barriera vecchia š.7 c
Lastnik keasoreii u^u .Edinost1-. Izdavatelj in edjjovorn! nr«onik : Fmn Gadafk. —
l^iskaiMii i
"A'iun..