OKTOBER

St. 10

koliko

so

se

podražili

življenjski

stroški

OB NOVEM IZRAČUNAVANJU ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV V SLOVENIJI

V kolikšnem obsegu so se zla- sveti javi za 31 %,  piri pohištvu in

stanovanje za 6,1 odstotka, kur¬
jave in razsvetljave za 5,3 %, po¬
hištva itn stanovanjske opreme za
7,1 %, higiene za 3,9 %,  kulture in
razvedrila za 7,6 %  ter za promet
in PTT 7,5 %.  Navedeni deleži v

Četudi ne more biti dvoma, da skupnih stroških predstavljajo

siti po uveljavljanju gospodarske stanovanjskih opremi za 17 %, pri je novi izračun indeksa točen, povprečje, ki seveda ne more
reforme

povečali

življenjski stroških higiene 27 %,

ških za kulturo in razvedrilo 15%

pri stro- verjetno ne bo vsakogar zado- upoštevati razlik med posamez-

i,n pri stroških za promet in PTT jajo zlasti tisti, ki upoštevajo le

17 %.

stroški, je danes vprašanje, ki
zanima slehernega potrošnika.

Zato zasluži vso pozornost pred
kratkim objavljen indeks cen

življenjskih stroškov zavoda za dene cene s povprečnimi cenami ljave, ne pa tudi drugih življenj-

statistiko, ki je prvič izračunan v lanskem letu, ugotovimo, da so skih stroškov.

voljil. Do drugačnih cen priha- nimi kategorijami potrošnikov.

podražitve blaga dnevne nabave,

To je pač slabost vsakega po-

Računi jp|a kažejo, da

\/  •

vprecja.

Ce nadalje primerjamo nave- stanovanja, kurjave in razsvet- tvorijo npr. v skupini družin z

V • •

nižjimi
h rano 51

dohodki izdatki za

odstotkov vseh

pre-
izdat-

po novi republiški listi življenj- se življenjski stroški v tem eno-

Tako bi bili po tem indeksu in kov, v skupini s srednjimi do-

letnem obdobju povečali za 47,4 novo izdelani listi življenjskih

hodki 46 odstotkov in v skupi-

odstofka; vprašanje pa je, koli- stroškov v zvezi s .podražitvijo ni z višjimi osebnimi dohodki le

ko so se povečali naši osebni do- povečani stroški prehrane za 44,9 39 odstotkov. Tudi od tod izvi-

hodki, zlasti v javni upravi in odstotkov, tobaka in pijače za rajo pogosti dvomi o točnosti in-

šolstvu.

5,3 %, obleke in obutve za 12,4 %, deksa.

skih potrebščin.

Že pred reformo smo slišali
dvome o tem, ali je indeks živ¬
ljenjskih stroškov točen, oziro¬
ma ali je lahko zanesljiva pod¬
laga za ugotavljanje realnega
osebnega dohodka in življenjske¬
ga standarda. Tudi v političnih
in strokovnih krogih je bilo pre¬
cej kritike na račun tega indeksa
in glede načina, kako se izraču¬
nava. Razne analize so pokaza- in 'družbenopolitičnih organizaci- »majhnem izboru« sposobnih lju- meznike pred odgovornost.

vedno

imajo

posamezniki preveč funkcij

Kadrovske službe pri delovnih o strukturi in itako imenovanem vprašanju in postaviti tudi posa-

le, da lista življenjskih potreb- jah premalo pazijo na porazde- di za odgovorne naloge, ki jih
šoin, po kateri se računa ta in- litev odgovornih nalog posamez- imajo organi samoupravljanja in

deks, ne ustreza. To je bilo zla- nikom in občanom.

predstavniški

organi

vodstva

sti ugotovljeno tudi v našem ob¬
činskem merilu

se ukvarja z

pri referatu, ki
družbeno kontrolo

cen.

Posebna strokovna komisija, ki
jo je imenoval izvršni svet SRS,
je imela nalogo, da pregleda na¬
čine izračunavanja indeksov živ-

Do danes nisem zasledil v naši
občini kakih posebnih razprav
glede porazdelitve predstavništva
v vodstvih samoupravnih orga¬
nov niti v delovnih niti v druž-
benopol itiičn i h org ani za c i j ah.

Pri volitvah v samoupravne

d r u žbenopo! i t ionih

organizacij.

Smatram pa, da )je t)aiko raz¬
pravljanje zgolj taktiziranje in
naša velika slabost, ko se v konč¬
ni fazi le izkaže, da so v večini
primerov v te organe in vodstva
izvoljeni eni in isti ljudje. Nato
velikokrat govorimo o preobre-

ljenjskdh stroškov. V komisiji so organe v delovnih organizacijah, menjenosti posameznikov, kar naj
sodelovali poleg potrebnih stro- v  skupščinske organe in v vod- bi bilo opravičilo za slabe usipe-

ikovnjakov še predstavniki po¬
trošnikov, sindikatov, zdravstve-

34. člen ustave SFRJ pravi, da
je vsak za opravljanje funkcije,
ki mu je zaupana, tudi osebno
odgovoren. Pred to dejstvo pa še
najbrž do danes nismo nikogar
postavili. Nasprotno: samo govo¬
rili smo, da se ljudje otresajo
funkcij. Res je, da se posamez¬
niki otresajo funkcij, vendar bi
bilo dobro pogledati, zakaj se jih
otresajo.

Praksa je (pokazala, da smo le

stva družbenopolitičnih organi za- he na vseh področjih družbeno- ožjemu krogu vsiljevali funkcije,
cij smo sicer vedno govorili o ekonomskega in političnega delo- Posameznike nismo niti vprašali,

nih ustanov. Navajamo le nekaj demokratizaciji volilnega postop- vanja.

ali opravljajo že kakšno odgo-

njihovih ugotovitev.

Komisija je sestavila rovo li¬
sto predmetov osebne potrošnje,

ka, o zajemanju širših množic v

Smatram, da bi morali v bo- vorno nalogo izven svoje zapo-

ar-

ki je obsegala 261
tdklov in stroškov (od teh 81 ar¬
tiklov s področja prehrane), ki
zajema vse tipične izdatke, ki v
strukturi potrošnje nekaj pome¬
nijo, bodisi, da gre za predmete
dnevne, mesečne, letne ali več¬
letne potrošnje. Pn tem ie tudi

te organe in vodstva, končno še doče temeljito premisliti o tem sliitve. Seveda je s »političnim

pritiskom« sprejel ta še eno za¬
dolžitev, čeprav se je morda za¬
vedal odgovornosti. Tako so se
grmadile zadolžitve. V velikih

j

Spomenik padlim prekomorcem

Na Brinškovem hribu sredi go. Doslej so bila opravljena več-
določeno, s kakšnim deležem v Ilirske Bistrice kljub slabemu ja dela pri izkopu globokih te-

vremenu dobro napreduje grad- meljev .in grobnice, ki bo pod
n ja osrednjega spomenika in spomenikom. Močni železobeton-

primerih so posameznikom


skupni potrošnji se upošteva po¬
samezni potrošni predmet. Pri
kruhu so npr. zajete razne vrste
kruha in peciva, kakor se po-

posi-

ljali samo pismena obvestila o
imenovanju za to ali ono funkci¬
jo, ali pa še to ne, ampak so bili
posamezniki kar vabljeni na prvo
sejo določenega organa.

S tem moramo odločno preki¬
niti, saj škodujemo v prvi vrsti
celotnemu družbenemu razvoju v

grobnice padlim borcem preko- ski temelji so že pripravljeni za občini, ker omejujemo samo-

vprečno trošijo, v skupnem :zra- morskih enot in borcev, ki so iz- gradnjo samega spomenika. Upa- upravni sistem; v drugi vrsti pa

čunu pa se kruh upošteva z 234
točkami od skupnih 10.000 točk.

V listo so tudi vključeni pred¬
meti trajne porabe. Tako je npr.
upoštevana nabava hladilnika s
predpostavko, da ga nabavi po¬
vprečno vsaka 20. družina na 15
let, kar daje delež 41 točk od
skupnih 10.000. Podobno je upo¬
števana nabava radijskega spre¬
jemnika, televizorja, pa tudi av¬
tomobila. Način izračunavanja
indeksa, ki velja za 4-člansko
družino, je po tej listi usklajen
z enotno jugoslovansko metodo-

primerjava
zavoda

logi j o, da je možna
z indeksom zveznega
statistiko, ki smo jo tudi imeli
v obravnavi v času gibanja cen
posameznih artiklov in proizvo¬
dov široke potrošnje.

Tako bi lahko iz teh prvih in¬
deksov in razpoložljivih podat¬
kov, ki jih imamo v trenutni
rabi, zaključili, da so \se živ¬
ljenjski stroški v mesecu avgu¬
stu v primerjavi s cenami v
tretjem tednu julija (pred uve¬
ljavljanjem reforme) povečali za

škodujemo posameznim kolekti¬
vom in tudi posameznikom, ki
postajajo nekakšni profesionalci
in zanemarjajo osnovne naloge
na delovnem mestu.

Mnogi v več primerih na se¬
stanke in seje sploh ne hodijo,
ker so obremenjeni s funkcijami
ali pa si kratkomalo mislijo, da

jjm zaupamo
trehno hoditi

in da jim ni
nikamor. Celo

po-

ta-

ko daleč lahko pridemo, da fo¬
rumi nekaterih družbenopolitič¬
nih organizacij v občini niso bili
sklepčni že dobro število mese¬
cev.

D va škodi j i va elementa
dujemo v vsem tem, kar sem
povedal. Prvič kršimo ustavna
načela samoupravljanja, ker krči¬
mo krog samoupravljal cev na
peščico ljudi -in drugič onemo¬
gočamo tem tako imenovanim Iz¬
gubili življenja v zaključnih bo- mo, da deževje le ne bo preveč branim ljudem ustvarjalno delo.

jih za Ilirsko Bistrico.

oviralo gradnje in da bo odkritje Končno pa tudi zaviramo vklju-

Pri gradbenem podjetju SGP
»Gradnje« Postojna, ki je izva-

24 %,  pri čemer znaša podražitev jalec del, pravijo, da so zaradi

pri hrani 23 %, pri tobaku iin pi¬
jačah za 33 %, pri obleki in obu¬
tvi za 15 %,  pri stroških stanova-

slabega vremena Izgubili nad

rz

štirinajst delovnih dni, kar je

n ja za 65 %, pri kurjavi in raz- spričo kratkega roka zelo mno-

spomenika po pričakovanju na
Dan republike.

Kot smo poročali, je osnutek

za spomenik izdelal akademski

kipar Janez Lenassi, iprimorski

rojak, ob sodelovanju Žive Ba¬
raga.

čevanje mlajši generaciji. Za pri¬
mer naj povem, da je v vseh
naših (delovnih organizacijah za¬
poslenih 450 mladincev in mla¬
dink, da pa deluje v delavskih
svetih in upravnih odborih le 13
mladincev pod 25. leti.

M. S.

OKTOBER

St. 10

i

sem, da bo našla rešitev tudi tu.

Rezultati dela obeh komisij in
pa periodični obračun za III. tro¬
mesečje bodo ustvariti pogoje za
ukrepanje v zvezi z intenzivnej-

Sedaj, ko se je nekoliko pole- ja v juniju kot v juliju. V me- sod o notranjih rezervah, ali mi- šim gospodarjenjem.«

gel hrup okoli reforme in cen na seču juliju ni bilo opaziti nobe- šiite, da jih pri vas mi?«

trgu, nas je zanimalo, kako so ne mrzlice nakupovanja, razen v

Tak je njihov način iskanja

spremembe cen, višina marž ter
drugi ukrepi vplivali na uspeš-

manjši meri na vaseh (sladkor,
moka), kar pa ni povzročilo mo-

nost poslovanja trgovskega pod- ten j v poslovanju. Tudi dvigi na

»-Na padec razmerja med sred- za to v trgovski stroki pač dru¬
štvi za sklade in osebne dohod- gačna. Razumljivo je, da se o re¬
ke so vplivala predvsem linear- zervah težko govori tam, kjer sta

jetja Ilirija.

banki niso zaradi tega nič po-

Bifli smo priča naglemu dviga- rastli, kar dokazuje disciplinira¬
nju cen v sosednji Hrvatski že nost in zaupanje naših občanov.«

28. julija, dočim smo v naših »Kako in v koliki meri pa bo
trgovinah še vedno plačevali ve- vplival na vaš uspeh novi režim

cino predmetov po starih cenah. marž in odloki občinske skupšči¬

ne v zvezi .z maržami?«

»Dohodek podjetja je v veliki
meri odvisen od odlokov občin-

na zvišanja prejemkov v II. po¬
lovici lanskega leta, ki so se od-

v trgovini zaposlena le dva aili
celo eden, ti pa predstavljajo ve-

razila šele letos; to so bili doda- čiino zaposlenih v podjetju.

tek zaradi podražitve, korektura
osebnih dohodkov v korist sode-

To nam daje slutiti, da so naši
trgovci upoštevali navodila in v
tem /času Immogo pripomogli k

temu, da ni prišlo do mrzličnih ske skupščine, ki nam je določila
nakupovanj in brezpotrebne pa- zares minimalne marže in nas

nike med potrošniki.

tako potisnila ob steno. Od pod-

Zglasili smo se pri direktorju jetja samega oziroma od kolek-
Ilirije, tov. Alojzu Steguju in mu tiva je dohodek odvisen le v ko-
zaistavili nekaj vprašanj, na ka- Ukor zadeva stroške, ki pa so po

tere je rade volje odgovoril.

naši oceni že sedaj realni. Rezer-

»iDnevi okrog uveljavitve no- ve, če naj že tako govorim, so v

vih gospodarskih zakonov so bili njih minimalne, saj predstavija-

razburljdvi za marsikatero gospo- j 0  največje postavke stroški obre-

darsko organizacijo. Kako ste pri s td kreditov, stroški oposlovnih
vas prebili te dni?«

»Po popisu blaga v dneh od
25. do 26. julija so se cene dvig¬
nile za povprečno 13 %  in to v
glavnem na račun zvišanega pro¬
metnega davka. Ogromno dela pa
so povzročili popravki in tolma¬
čenja v zvezi s prometnim dav¬
kom in maržami, 'ki so prihajali
še tnakinadno, tako da so nnši
ljudje delali noč in dan. Dokaz
o prizadevanju celega kolektiva
za čim pravilnejše 'poslovanje je
v tem, da ni tržna inšpekcija vlo¬
žila nobene prijave proti našemu
podjetju.«

lavcem z nižjimi osebnimi do¬
hodki in druga razmerja v pla¬
nu med trgovino na debelo in
trgovino na drobno.

Ker pa bo zaradi višjih pro¬
dajnih cen skoraj vsem artiklom

le nominalno porastel promet, n j

opravičila za nominalen porast
osebnih dohodkov. Tega se je
pravočasno zavedel tudi naš DS gradnjo velike blagovnice na-

in je imenoval komisijo, ki naj sproti občinskega bloka v Vojko-

ugotovi, kaj je pri tem porastu vem drevoredu. Direktor tov.

prometa nominalnega, kaj pa od- Stegu je pojasnil, da misli na to

raz dela sodelavcev.

Z druge strani pa je to usiuž-
nostna dejavnost, ki je odvisna
bolj od časa kot od količine. Mor¬
da bi prišla tu v poštev le me¬
njava delovnega časa, vendar tu¬
di to predstavlja problem spričo
dejstva, da so večina zaposlenih
ženske.

Pred nekaj meseci smo vSnež-
zapdsali, da so možnosti za

Druga komisija, ki jo je prav

niso opustili, vprašanje bo pač
rešil čas. Tako so morali sredstva

prostorov in ne nazadnje stroški
izobraževanja.

Cene, ki jih je nekaterim iz¬
delkom določila občinska skup¬
ščina, so tako nizke, da ne kri¬
jejo niti stroškov. Tako so ne¬
katere marže za 30% nižje kot

je obravnavala

tako imenoval DS, ima nalogo skladov, ki so jih za to name-
napravlti analizo plana in delov- nili, spričo novih meril preusme¬
ril h mest ter proučiti vpliv no- riti v obratna sredstva zaradi re¬
vi h okolnosti na posamezno trgov- strikcij pri kratkoročnih kredi-

prej,- ko jih
okrajna skupščina oziroma zbor¬
nica.«

»Razmerje med sredstvi za
osebne dohodke in sklade je lani
še znašalo 68 :32, sedaj pa je
padlo na 79 :21, kar je za vas
res malo. Če že govorimo pov-

sko stroko in določiti razmerje
med sredstvi za osebne dohodke
in sklade. Pri tem jo bo vodila
misel, da hi zaščitili sklade, pri¬
pravila pa naj bi tudi predloge
za novi pravilnik o delitvi čiste-

tih. Možnost skorajšnje gradnje
velike trgovske hiše se je s tem
precej oddaljila.

Trgovsko podjetje Ilirija je
vsem znano kot solidno in pre-

ga dohodka, ker je sedanji že za- pričan sem, da nas bo že v ne¬
kaj letih presenetilo z izjavo o

skorajšnji gradnji bistriškega

»supermarketa

starel.

Se najtežje bo verjetno komi¬
siji določiti kriterije za meritev
dela v upravi, toda prepričan

«...«

- ko

»Če primerjamo prodajo na

drobno v zadnjih treh mesecih,
ali ugotovimo kakšno razliko med
posameznimi meseci z ozirom na
podražitev in ali so bile tiudi pri
nas tendence mrzličnega naku-

delovnega kolektiva tovarne organskih kislin

V Tovarni organskih kislin so Trenutno pa se pripravlja in

Podjetje nudi svojim štipendi-

v zadnjem času zelo aktivno ure- usklajuje pravilnik o delitvi do- stom možnost, da najamejo brez-

jevaii notranjo zakonodajo in or- hodka, ki pa zahteva mnogo več obrestno posojilo za študij na

ganizacijo dela. Organi uprav- angažiranja članov delovne skup- vseh šolah in sicer na srednjih

milijona dinarjev manj kot v ju- Ijanija so sprejeli začasni pravil- nesti, ker je potrebno izvesti ana- do 35.000 din, na višjih in viso-

povanja v mesecu
»Naš bruto promet v trgovini
na drobno je znašal v juliju pol

niju, v avgustu pa celo 10 %  manij nik o medsebojnih delovnih raz-
kot v juniju. Zakaj je bil me¬
sec junij najmočnejši, ni potreb¬
no preveč ugibati. Ljudje so se
pripravljali na proslavo preko¬
morskih brigad, zato je bil tudi
naj večji porast prodaje v trgo¬
vinah z industrijskim blagom.

mer jih, ki podrobneje urejujejo
pogoje in način pridobitve ter
uveljavljianja dolžnosti in pra¬
vic delavcev v podjetju TOK.
Nova s istemati z ac i j a delovni h
mest je ipostavljena na ostovi
zahtev delovnega mesita glede

litično oceno delovnih mest in
pa individualno oceno. Zato se
je delo na tem področju neko¬
liko zavleklo.

Važno je omeniti še pravilnik
o strokovnem izobraževanju in
štipendiranju. S tem pravilnikom
je urejeno redno in izredno šo¬
lanje članov kolektiva ter ostale

kih šolah do 40.000 din. Posojilo
vrača štipendist po končanem štu-


Ijetje

diju, ko se zaposli.

Za izredno šolanje plačuje

svojim članom stroške
šolanja, potne stroške, stroške
prehrane in prenočišča ter daje
določeno število dni dopusta za
opravljanje izpitov. Do povračila

Tako je bila prodaja blaga samo pr.aikse, ki naj Jo ima delavec na *

v poslovalnici Metal za 25% več- posameznem delovnem mestu. vrste in načini izobraževanja v stroškov šolanja so upravičeni vsi

podjetju s posebnim upošteva- tisti, ki dopolnjujejo osnovno šo-

njem že zaposlenih članov ko- lo. Podjetje bo skušalo organizi-

lektiva, ki nimajo ustrezne stro- rati seminarje za kvalificirane

kovne izobrazbe ali kvalifikacije. delavce v tovarni, s katerimi bi

V tednu boja proti TBC, ki je enkratno pomoč. Ravno tako so Tem naj se da prednost in mož- dosegli interne kvalifikacije, ka-

organizacije Rdečega križa

bil od 20.—27. 9. 1965, je orga¬
nizacija Rdečega križa uspešno
izvršila zastavljeni program. Ta

obiskali 24. 9. 1965 bolnike naše nost, da v določenem času to do- kršne se na osnovi sistematiza-

občine v bolnici Sežana. Trenut¬
no se nahaja na zdravljenju v

V •

sežejo.

oije delovnih mest tudi zahte-

mate-

je bil delno objavljen tudi v zad- tej bolnici 14 oseb s področja
nji številki »Snežnika«. Izjemno občine Ilirska Bistrica. Srečanje

z njimi je bilo zelo prijetno dn
koristno. V večurnem pogovoru
so se marsikaj pomenili bodisi
o življenju v bolnici ali o no¬
vicah iz domačih krajev.

Ob slovesu so se zahvalili

ni uspelo realizirati le predvaja¬
nja zdravstvenih filmov, ker niso
pravočasno prispeli iz Zavoda za
zdravstveno varstveno vzgojo iz
Ljubljane. Toda tudi to nalogo
bodo izvršili v kratkem, ker ima¬
jo tnamen nadaljevati s tečaji prijetno presenečenje ter dodali,

prve pomoči, nege bolnika in z da je lepo od organizacije RK, da

zdravstvenimi predavanje med se je v tednu TBC spomnila svo-

prebivalstvom. Ob tej priliki bo- jih članov, ki trenutno živijo iz¬
da prikazani tudi obljubljeni ven domačega kraja, ločeni od

filmi.

Pravilnik urejuje tudi
riailno plat tistih, ki se izobra¬
žujejo oz. šolajo in sicer takole:

Za učence v gospodarstvu
znašaj o mesečine nagrade od
18.000 do 29.000 din. Ker pa so
stimulirani tudi za učni uspeh,
lahko doseže v I. letniku 21.000
in v III. do 35.000 din mesečno
za oceno odlična.

Za štipendiste v srednjih

vajo.

Ivan Šuštar

Glasilo SNEŽNIK izhaja enkrat
mesečno. Izdaja ga občinski odbor
SZDL II. Bistrica — urejuje ured¬
niški odbor. Glavni in odgovorni
urednik J. Keuc, člani uredništva:

Med najbolj pomembne dogod¬
ke tega tedna je vsekakor šteti
obiske bolnikov na domu iin v

svojih družin.

Mislim, da je ta ugotovitev
povsem na mestu in naj nam bo
v spodbudo, da bomo v prihod-

šolah znaša mesečna štipendija F. Munih, M. Lavrenčič, F. Fatur,
od 20.000 din v I. letniku do T. Guštinčič, I. Šuštar, H. Debevec
26.000 v IV. letniku. Možno pa je in M. Princ. Tehnični urednik: J.
z odlično oceno doseči do 27.500 Novak. Tisk Kočevski tisk, Kočev-

dinarjev.

je. Letna naročnina za tuzemstvo

Za višje in visoke šole zna- 240 din, za inozemstvo 1,5 $ ali 800

bolnici. Člani sekretariata Občin- nje še bolj pozorni na svoje čia- ša štipendija od 22.000 do 30.000 din. Tek. rač. pri NB v II. Bistrici
skega odbora RK so tako obiskali ne, kadar so le-td naše pomoči dinarjev mesečno in še tisoč di- št.: 602-141-608-96. Rokopisov in

nekatere družine bolnikov na do¬
mu iin jim ob tej priliki izročili

in i'


masti najbolj potrebni.

Ivan Šuštar

nar jev za vsak nadaljnji seme- risb ne vračamo. Naklada 4.000 iz-

ster.

vodov.

OKTOBER * ST. 10

V prejšnji številki »Snežnika«
je bil objavljen razpis šol in te¬
čajev, ki jih bo naš zavod odprl
v šolskem letu 1965/66. Ker v
razpisu nismo mogli zajeti vseh
podrobnosti glede potreb po to¬
vrstnih šolah in tečajih, kakor
tudi glede pogojev za sprejem v
posamezno šolo ali tečaj in stroš¬
kov šolanja, smo se odločili, da v
tej številki obvestimo bralce v
razširjeni obliki o vzrokih, ki so
vplivali, da smo se odločili za
razpisane šole in tečaje. Prvi
vzrok je vsekakor potreba po
višji izobrazbi, ki mnogim pri¬
manjkuje, da bi zadovoljili stal¬
no naraščajočim zahtevam delov¬
nega mesta v proizvodnji, sto¬
ritvenih dejavnostih in družbe¬
nih službah. Potrebe so tolikšne,
da bomo z razpisanimi šolami
krili komaj petino vsega. Tako
nam primanjkuje lesnih, kemič¬
nih, strojnih in drugih tehnikov.
Vendar zanje rednih šol ne mo¬
remo odpirati, ker nimamo za to
pogojev. Potrebe po tovrstnih
kadrih se bodo vsekakor lažje
pokrile s šolanjem na rednih šo¬
lah, saj je pomanjkanje tovrst-

• V

nih kadrov precej manjše
mer j avl s potrebami po kadrih
ekonomsko solo: le-teh nam

z

trenutno primanjkuje 144. Prav
to pomanjkanje je drugi vzrok,

ki

vplival

odločitev glede

razpisanih šol. Če hočemo iz po¬
vedanega izluščiti kratek povze-


tek,
odločili

mo povedali, da smo se
takšne šole in tečaje,
katere so potrebe naj večje in

10  število

imamo zan j e zados
predavateljev in zadovoljive
prostore.

v

je temeljni pogoj za vpis
šole II. stopnje uspešno kon¬
čana osnovna šola, se bomo ne¬
koliko dlje zadržali pri njej in
pogledali, kako je z dokončano
osnovno šolo pri zaposlenih v na¬
ši občini. Iz treh različnih sta-
ističnih pokazateljev, ki se med
seboj sicer nekoliko razhajajo,
moremo vendar le ugotoviti, da
je kar 48 %  zaposlenih brez kon¬
čane osnovne šole. Večina od teh
je starejših od 40 let. Med 16. im
35. letom starosti je zaposlenih

pre-
1 od-

šoie

brez končane osnovne
cej nad 400. Ce bi odprli

delek na leto, bi potrebovali naj
manj 12 let, da bi

vsi

osnovno šolo in 6 let bi po¬

trebovali

oddelka.

bi

odprli dva

Naj bodo statistični pokaza¬
telji še tako sporni, naj odsto¬
pajo, grobo vzeto 100 navzgor ali
100 navzdol, problem je vseka¬
kor tu, najgloblje razmišljanje in
treznega ukrepanja. Ob tem se
odpirajo najrazličnejša vpraša¬
nja. Ali morda ni res da so vsi
ti zaposleni nosilci nadaljnje mo¬
dernizacij e proi z vodn j e

produktivonsti? Ali ne
od njih odvisna uspešna bitka za
boljšo gospodarnost, smotrnost in
rentabilnost? In še, ali morda
res ni boljša kakovost upravlja¬
nja funkcije samoupravi j alca z
višjo izobrazbo in obratno manj¬
ša z nižjo?

, višje
bo tudi

Kaj torej storiti

odlaša

n ja in po načrtu usmerjati mlaj¬
še proizvajalce v oddelke osnov¬
ne šole za odrasle! Za vse hkrati
nimamo prostora ne predavate¬
ljev, pa tudi proizvodnja vseh
hkrati ne more pogrešati. Zato
smo za letos razpisali I. oddelek

osnovne šole za vse, ki še nima-
majo priznanega 6. razreda osn.
šole in II. oddelek za 7. in 8.
razred. Stroški za posameznika
znašajo 5.000 din mesečno. V oba
oddelka sprejemamo tudi neza¬
poslene. Toliko o večerni osnov¬
ni šoli za odrasle.

In sedaj še o srednji ekonom¬
ski šole v Ilirski Bistrici, ki ji je
članek, pravzaprav namenjen.

Kako občutno je pomanjkanje
popolne osnovne šole pri zapo¬
slenih, smo se prepričali ob vpi¬
sovanju v ekonomsko šolo, ki
zahteva kakor vse ostale šole II.
stopnje uspešno končano osnov¬
no šolo. Prvi rok za vpis v eko¬
nomsko šolo je bil 25. september.
Do tega roka naj bi zbrali naj¬
manj 40 prijav. Do roka bi daleč
presegli število 40, če bi vsi, ki
jim je ta šola namenjena, imeli
dokončano osnovno šolo, t. j.
osnovni pogoj za vpis.

Ekonomska šola traja štiri le¬
ta in je namenjena zaposlenim
na delovnih mestih, ki zahtevajo
ekonomsko šolo, a te izobrazbe
nimajo. Kakšne so potrebe po to¬
vrstni šoli v naši občini? Iz ana¬
lize o potrebah po kadrih s sred¬
njo, višjo dm visoko šolo lahko
razberemo, da imamo v občini
176 delovnih mest, ki zahtevajo
srednjo ekonomsko šolo. Toda le
32 uslužbencev ima ustrezno iz¬
obrazbo, 144 delovnih mest pa
ustrezne izobrazbe nima. Nekaj
tovarišev in tovarišic, ki nima¬
jo ustrezne izobrazbe, je starej¬
ših, med 40. in 50. leti. Njihova
doba do upokojitve je razmero¬
ma kratka. Kaj pa vs(i ostali
mlajši zaposleni, ki si bodo pri¬
dobili pravico do upokojitve šele
čez 15 ali 20 let? Ali bodo vzdr¬
žali do upokojitve na sedanjih
delovnih mestih brez ustrezne
izobrazbe? Med njimi je precej
žena in tudi mater; ter so v di¬
lemi, naj se vpišejo in si nalo¬
žijo novo breme, ali pa naj se
prepustijo usodi? Mimogrede naj
omenim, da bo samo ekonomska
šola v Kopru dala letos nad 100
absolventov in tako vse ostale
redne šole. Čez nekaj let bomo
že videli absolvente rednih šol
pred vrati sleherne naše delovne
skupnosti.

Tako kot za osnovno šolo, ve¬
lja ugotovitev tudi za ekonomsko
šolo. Naj bodo statistični poka¬
zatelji za skeptika še tako spor¬
ni, naj odstopajo za 20 %  navzgor
ali navzdol, problem pridobiva¬
nja ustrezne izobrazbe za delov¬
no mesto je tu in ga moramo
vsestransko reševati z velikim
čutom odgovornosti.

Ko je padla odločitev o usta¬
novitvi oddelka ekonomske šole
za odrasle, smo v prvem dopi¬
su obvestili delovne skupnosti, da
bo pouk vse dni v tednu v popol¬
danskem času. Zaradi visokega
rizika ki nastopa pri podobnih
oddelkih, so bili izračuni dokaj
visoki: 19.439 din mesečno za po¬
sameznika. Ko smo proučili pri¬
jave in pomisleke prizadetih,
predvsem gospodinj, smo spora¬
zumno z upravo matične šole v
Kopru, ki je z velikim razume¬
vanjem sprejela naše probleme,
uredili, da bo pouk na šoli na¬
mesto 6 'dni le 4 dni na teden.
Tako bosta prosta dneva sreda
in sobota ter seveda tudi nede¬
lja. S tem so dani pogoji, da se
pridobi čas za šolske vaje, za

in računovodskih službah. Tečaj
je dvostopenjski. Program za I.

stopnjo zajema osnove knjigo¬
vodstva, katerim bo dodan novi
kontni plan, ki bo v veljavi 1. 1.
1966. Zato bo tečaj zaključil z
delom koncem decembra. Tečaj¬
niki bodo že v naslednjih mese¬
cih delali po novem kontnem
planu pri izdelavi zaključnega
računa.

Druga stopnja tečaja bo tra¬
jala od meseca aprila do junija.
Program II. stopnje vsebuje tu¬
di analitiko. Tečaj priporočata
letnik priznati stroške tekočega društvo knjigovodij v Ilirski Bi-

letmika (zaradi osipanja se stroš- strici in združenje knjigovodij

razna osebna opravila in kar je
najvažnejše, nekaj časa bo na
razpolago tudi gospodinjam.

Končno smo (določili šolnino
11.200 din mesečno na posamez¬
nika (8.139 din nižje od prvotne¬
ga izračuna. Razumljivo, da tako
znižanje /terja določene obvezno¬

sti. Tako štipenditorji

pod¬

jetja, kakor posamezni plačniki
bodo morali za vsak nadaljnji

ki na posameznika povečajo).

Slovenije. Cas nas priganja in

V izračunu so zajeti tudi stroš- moramo pohiteti s prijavami. Po¬
ki za učbenike in skripta ter uk bo v 'popoldanskem času. Ko-
stroški izpitov. Slušatelji bodo Mkšni bodo stroški na posamez-

vplačali sami enkratno vpisnino
5.000 din in stroške popravnih iz-

nika, bo določilo število prijav-
ljencev. Vsekakor ne bodo višji

piitov, ki niso visoki, pa vendar od 10.000 mesečno na posamez-

krepko opozorilo za resno delo.

Ko smo obiskali delovne orga¬
nizacije posameznike spra- I

sevali o njihovih odločitvah za bralcem, tovarišem in tovarišl-

vpiis v ekonomsko šolo, smo na- cam, ki so zaposleni v naših go¬
na različne pripombe. spodarskih organizacijah, stori-

nika. (Po pravilu: več slušateljev,
nižja šolnina.)

Tokrat smo nekaj več povedali

leteli

Vsem, ki so v dilemi in se še ni- tvenih dejavnosti in javnih služ¬
bah. Kaj pa o fantih in dekle¬
tih na naši vasi, o kmetijskih

so odločili, lahko ponovimo sa¬
mo to, kar smo jim že povedali.

Vlak odpelje 4. oktobra ob 15. proizvajalcih? Tudi zanje se od-

uri; kdor bo vanj stopil, bo ver¬
jetno prišel do cilja.

Pa še sorodnika ekonomske šo¬
le bi radi opisali. To je tečaj za
knjigovodje. Namenjen je izključ¬
no zaposlenim v knjigovodskih

pirajo inove možnosti in nove
perspektive. Njim bo namenjen
poseben članek v prihodnji šte¬
vilki n ašega »Snežnika«.

Iz uprave
Delavske univerze

b v

s tilo

Občinski odbor Združenja ZB NOV obvešča vse bivše
borce o uveljavljanju posebne dobe:

Iz 178. člena temeljnega zakona o pokojninskem zava¬
rovanju je razvidno, da je čas uveljavljati posebno dobo
še do konca leta 1966 (uveljavljanje dvojnega štetja let).

Poleg tega opozarja še na tole: Preden je izšel zakon
o zdravstvenem zavarovanju kmetov-borcev, kmetje po
večini sploh niso uveljavljali dvojne dobe, sedaj po dvaj¬
setih letih pa težko zberejo dokaze. Nekaterih partizanov,
s katerimi so sodelovali, sploh niso poznali s pravim ime¬
nom, ali pa so le-ti že umrli. Takim upravičencem ni
potreba iskati prič za uveljavljanje dobe, ker lahko zanje
izda potrdilo krajevna organizacija ZB NOV, ki ga nato
občinsko združenje potrdi in pošlje komisiji, da ta izda
odločbo. Kmeta-borca pa zaradi oddaljenosti v hribovskih
krajih iahko obišče komisija na njegovem domu m mu
uredi za to potrebne listine.


Zanimiv pojav — gobe pod asfaltom. Te dni so opazili na dvorišču
hotela Zmage, da se asfalt iz neznanega vzroka dviga. Ko so ga
previdno dvignili, so v veliko začudenje ugotovili, da so asfalt dvig¬
nile gobe — kukmaki, ki so hoteli na vsak način prodreti na svetlo.

Bilo jih je 80  dkg in v kuhinji so napravili okusno večerjo