£ ^^^ ja koristi delav-Ii plieg» Ijudaiva. UeUv-ct »o opravičeni do v(9gt kar produciralo. This paper is devoted lo the intereete of the working class. Work-irs ere entitled to all what they produce. •¡•oti-ela«« m*U«r, Dm. 6. IW7, »t tit« post off!»« ftiCbtoAgo 111. uur-«anizira. v zavesti .da je v združenju moč. V današnjem gospodarskem zi-stemu se pripisuje vsa produkcija kapitalističnemu razredu, ki si lasti pravico do nje. dasiravno jo izvršuje delavski razreti. Vzrok je ta. ker delavec, ki dela za mezdo. takoj, ko je bil najet pod po-rodbo plače, ki jo bo prijel za svoje delo, priznava, da postane ves njegov produkt brez ozira na količino in kakovost last njegove-m delodajalca. f'e se pojavi stavka. tetVij je to navadno vprašanje. koliko produkta je deležen eni •H drugi teh dveh razredov. Kolikor več produkta .si prilasti en razred, toliko manj ostane drugemu. Tako bijeta ta dva razreda v ; Človeški družbi neprestan boj za prvenstvo. { Ali je pa temu mogoče odpornost Da; popolnoma lahko, dasi-l favno je marsikomu to težko razumeti. Socializem je sredstvo zn rešitev te uganke. Delavski razred naj vzame v svojo posest mašine-\ rijo. zemljo in ostala sredstva za produkcijo in naj producira »i» «vojo pest. Ta sistem, kedar se u-^niči, bo uničil, da postane ves drufvba pridelovalcev. Delavcih nesporazumi jen j takrat ne ** več. kapitalizem bo dokončal «i svojega obstanka. ooeiali/rni prav gotovo nas * v prihodnji dobi človeške evo-^ije in svet se že pripravlja zn dobo. FAKTA O MC NAMARINEM PROCESU. Delavci še verjamejo v toliko a vedo pa le malo stvari Kronologičen pregled. . I. oktobra 1910 sta eksplozija in požar, kteri je sledil, razdejala poslopje dnevnega časopis^ "Los Angele« Times" v Los Augelesu, C,'al. lil oseb je izgubilo življenje. Vslužbenci, kteri so ušli »mrti, so takoj izjavili, c!*n je plin provzro-čil razstrelbo. Harrison (¿raj Otis, lastnik tiskarne in zaklet sovražnik linijskega delavstva, je obdolžil unijske delavce, tla so krivi razst reibe. 23. oktobra, 1910 je veleporota pod pritiskom Otisa in "Merchants and Manufacturers' Association" razsodila, tla je razstrelbo provzročil dinamit. Posebni odbor linijskega delavstva je predložil evidenco ,da je plin eksplodiral, ali veleporota je zavrnila evidenco, (¡lavni odbor strokovnih stavbnih organizacij v Californiji je razpisal $5000 nagrade za vjet-je dozdevnega dinamitarda. 5. jan. 1911 je veleporota v Los Angelesu poti pritiskom Otisa in "M. & M. A." glasovala za 23 tajnih obtožnic. 12. aprila 1911 je detektiv Wm. J. Burns s pomočjo dveh chicaških policajev aretiral .lames \V. Me Natnaro in Ortie Me MaiUgala v Detroitu, Mich., in ju od vedel v So. Chicago, kjer sta bila zaprta do 22. o. m. Detektiv Reed je oba jetnika neprestano "potil" in iz Me Manigala izvlekel "izpoved ". 22. aprila sta detektiva Burns in Hosick šiloma vdrla v glavni stan mednarodne železostavbne unije v Indianapolis!! in ugrabila tajnika omenjene unije John J. Me Namaro. Prevrnila sta vse shrambe v stanu in vzela seboj knjige organizacije. Governor Marshall je podpisal ekstradisijs-kc listine in oba brata z Mc Mani-galom vred sta bila naglo odpeljana v Los Angeles. Teilen pozneje se je vršila konferenca vseh mednarodnih odborov delavakih organizacij z glavnim stanom v Indianapolis!!, na kteri je bil izdelan načil za obrambo ugrabljenih in za proseku-cijo Burnsa in njegovih pomaga-čev radi ugrabljenja. Socialistični kongresnik Berger je zahteval, tla zvezina zbornica preiskuje celo afero. 5, julija 1911 je bila predobrav-nava. na kteri sta brata zanikala krivdo. II. oktobra 1911 pričetek ob-ravnave preti sodnikom Walter Borthvellom v "Hall of Records". Los Angeles. Obtoženci. . John J. Me Namara. tajnik mednarodne zveze mostovnih in žele-zostavbnih delavcev (International Association of Britlge and Structural Iron Workers) je v mlad»sti študiral pravo v večerni šoli in naretlil je tudi izpit. Pozneje se je pridružil boju za linio-nizem in je bil poznan kot jeden najbriljantnejših mlatlih bojevnikov v ameriškem delavskem gibanju. James W. Me Namara, brat prejšnega in član iste organizacije. Njega pta Otis in Burns obdolžila, tla je dejanski užgal dinamit po nalogu Johna J. MeNama-re. David Caplan. obdolžen po Otis-Burnsovi kliki, da je kupil dinamit za destrukcijo "Times"-poslopja. M. A. Schmidt, bivši chi-kaški lesni delavec, obdolžen kot sokrivec McNamare in Caplana. Ortie R. M c Man i ga) "Harry Orchard" v McNamarincm slučaju. Naredil je "ovadbo" zoper brata Mc. Namara in ostale obtožence, na kteri temelji vsa "evidenca" tožiteljstva. * Zagovomištvo. Clarence Darrow .odvetnik v ('hicagu. kteri je izvojeval znani proces proti Ha v wood u, Movern in Pettiboneju v Boise. Maho, pred štirimi leti. Glavni zagovornik. Job Harriman, socialistični kandidat za župana v Los Angelesu in večletni zagovornik linijskega delavstva ravnotam. Pomožni j glavni zagovornik. | Le Compte, Davis, glasoviti kriminalni odvetnik v Californiji. Pomožni odvetnik za govorništva. J os. Scot t iz Los Angelesa, pomožni odvetnik zagovorništva. Ostali pomožni odvetniki: Cyrus McNutt, bivši sodnik iz Indiane; Leo M. Rappaport iz Indianapoli--a in J. J, llanington iz Chicaga. Sodišče. Walter Bordwell, vrhovni sodnik v Los Angtdes County. V vseh dosedanjih slučajih je razModil v prid tožiteljstva. Poznan je jedno-stranski sodnik in osebni prijatelj Otisa in ostalih lokalnih kapitalistov. Tožiteljstvo, John 1). Fredericks, okrožni pravilnik v Los Angelca County. Osebni prijatelj Otisa in članov "M. & M. A." ter zagrizen nasprotnik linijskega delavstva. Karl Rogers, notorični politični zajedat" Southern Pacific - železnice in bivši privatni odvetnik ce-stoželezniške družbe v San Fran-eiscu. Pomožni tožitelj po nalogu Merchants & Manufacturers' As-socation. Walter Drew, glavni pravni zastopnik National Krectors' Association, ktera, je tlel American Bridge Co. W. J. Ford, pomožni drtžavni pravdnik v Los Angelesu. Charles (i. Sebastian, šef policije v Los Angelesu. Harrison (Jray Otis, notorični prijatelj graftarjev in zagrizen sovražnik linijskega delavstva. Lastnik lista "Times". F. J. Zeehandelaar, tajnik kapitalistične organizacije Merchants »K: Manufacturerrs' Association v Los Angelesu. W. IL Reed, član chikaške policije, kteri je "potil" Mc Manigala. James Ilosiek. detektiv v Los Angelesu in pomočnik Burnsa. G. Rav Ilorton. pomožni državni pravtlnik v I^os Angelesti. Splošen pregled. Turčija in Italija. Za ti nji teden se je izkrcala v Tripolisu druga ekspedicija italijanske armade. V nedeljo so Turki napadli i-talijansko posatlkt> v Bu Mellana in se po vročem boju zopet umaknili. Na bojišču so pustili o>em nifličev in jeden top. Iz Berli-na poročajo, tla je nemški cesar konferiral te dni z italijanskim poslanikom v priti' miru. V Tur eiji še vetlno vlada velika zmešnjava. Mladoturki hočejo nadaljevati vojno in hujskajo moslemanske fanatike v Tripolis»!. <|a proglasijo "sveto vojno" proti Italijanom. Turška vlada je proglasila izgon nad vsemi Italijani na turškem o-zemlju. Revolucija na Kitijskem. V prostranem 'nebeškem cesarstvu' je zadnji teden nanagloma buknila velikanska revolucija, ktera — kakor kažeja prva znamenja — bo najbrž pometla s kitajskim cesarskim tronom. Silni plamen upora \e je že razširil Čez vsa večja mesta kakor Vu Cang. Hankov, Ča-gosrt itd. VT Vir Cangu so ustnši v soboto proglasili republiko. Revolucionarne čete votli general Si Juan Heng. Revolucija je naperjena proti sedanji Manbu-dinasti in namen ustašev je odpraviti na sarstvo in ustanoviti republiko. Na tisoče oseb je že mrtvih v neprestanih bojih z vladnimi četami in mnoga mesta so v pepelu. Cesarske čete se manjšajo vsak dan: na tisoče vojakov je že pristopilo k revolucionarcem. Vlada je v silnem astrhu in brez moči. V glavnem mestu Pekingu.vlada pravi kaos. Ves promet in trgovina počiva. 1'staši naskočijo mesto vsak čas, a cesarska possdka ni vredna nič, kajti vsako uro se lahko izneveri. Revolucionarji so v ITanko-vu poklali čez 1000 Manhuvcev in zaplenili vse zaloge orožja in stre-ljiva. Železniški promet je popol- noma ustavljen, razen kar ga rabijo ustaši za premikanje Čet. Evropejcem, kar jih je v prizadetih mestih, se do sedaj še ni zgodilo nič žalega. Večina se jih je zatekla v varstvo inozemskih konzulatov, a mnogi so ušli na parnike Vodja revolucije Li Hang je izdal proglas da inozemcem se m Treba ni česar bati dokler ostanejo neu tra.ni; jamčiti pa ne more za one ki bi pomagali Manhuvcem. Sedanja revolta se je pripravljala že dolgo časa. Načrti so bili izdelani v Ameriki, kakor poročajo listi, a nezadovoljno in zatirano kitajsko Ijudatvo je komaj čakalo, da se dvigne proti tlačiteljem. Glavni advokator prevrata je tir. Sun Jat Sen, kteri je bil prognan iz Kitajske in se pravkar sedaj mudi v Chicagu. Sun Jat Sen, kteri bo po izjavi ustašev prvi predsednik kitajske republike, če se revolucija posreči ,je baje nabral med ameriškimi Kitajci 25 milio-nov dolarjev za strmoglavi jen je cesarstva. — Iz Neapolja fmročajo, tla so ondotni pobožnjaki. tereiali in tercialke hudo vznemirjeni, ker se čudež — pretekanje krvi mestnega svetnika Januarija — vrši le počasi. Doba za čudež je že prišla, ali pretakati se je pričel le tlel krvi. Babjeverno ljudstvo pa vidi oznanilo za nezgode in ne-srečo. Ko je imel svetnik ob času Napoleona 1. enake muhe, je Napoleon določil duhovnikom čas, v katerem »e mora začeti pretakati kri. V slučaju, da duhovniki ne /.vršijo njegovega ukaza, jim je pa zažugal. da bo dal zapreti ves stolni kapitelj. In glej, nepokorni svetnik je takoj vbogal. Ne vemo kdo bo letos nepokorne-ga svetnika prisilil h pokorščini? • m * — Kardinal Gibbons v Balti-moru je povedal odprto. z vršili napade na orožniške častnike. Povabljenih je 5000 prič. Obravnava se bo vršila v nalašč za to na»jeti dvorani. Prepričani smo, da bodo obtožence obsodili, če tudi bodo dokazali svojo nedolžnost. Ruska sodišča so v tem oziru podobna japonskim. Iz polja delavstva. Železniški strajk. KiOO izdelovalcev vagonov v Burnside,' Clinton, Macomb in v Intiianapolisu se je pridružilo zad njo sredt» štrajkarjem Illinois Central železnice. To je bil odgovor na "injuelion" zveznega sodnika Otisa Huinphrega, ki ga je izdal proti štrajkujočira delavcem I. C. družbe. Izdelovalci vagonov so šli na štrajk, ker ne marajo delati v družbi neizkušenih in nezmožnih skebov. Sodna prepoved ali "injunction" sodnika Humphrcya prepoveduje štrajkarjem nastavljati "pikete" ali čuvaje na druž-binem posestvu in sploh stopiti na ozemlje I. C?, železnice. v Položaj v splošnem je zadovoljiv za štrajkarje. V Waterloo, Iowa, je od 7. okt. zaostal malone ves tovorni promet; skoro vsak vlak ima zamudo. Na stranskih tirih počiva vse polno pokvarjenih lokomotiv, kterih skebi ne morejo postaviti v red. V Maeombu. Miss., vlada popolni mir. Prebivalstvo je na strani štrajkarjev in importirani pretepači in skebi nimajo nikjer za-slombe razen pri miličarjih, kterih je 900 v mestu. V Memtphisu. Tenn., se je zadnjo sredo uprla večina skebov radi nečloveškega postopanja žeiezniških bossov in agentov. Neki agent je opTetal skehe z bičem, nakar so ga hoteli Iinčati. a se mu je posrečilo uiti. Na tirih Yazoo & Mississippi Valley - železnice stoji nepregledna vrsta vagonov napolnjenih z blagom, ktero se je — kakor meso in sadje — večidel že pokvarilo. Prizadete družbe hočejo potom kapitalističnega časopisja preslepiti javnost, da se je večje število štrajkarjev že vrnilo na delo. Vodstvo štrajka ne celi črti pa izjav-lja, da je to navadna laž. Straj-karji stoje trdno na svojem mestu. Družba Illinois Central je vsak dan bolj v stiskah. Vedno več lokomotiv je v slabem stanju, a skebje jifi še bolj pokvarijo. Štrajkolomce odpuščajo vsak dan radi nezmožnosti. "Boj ne vodi nikamor drugam kakor do zmage", izjavlja Reguin, predsednik sistem - federacije. Deset dni šele traja štrajk, a že je na železnicah vse v neredu. Delavci se trdno držijo." ITALIJANSKI DELAVCI PROTESTIRAJO. Meti tem ko se le buržoazija in tu|vatam par starokopitnih patri-jotov navdušuje za vojno s Turčijo, protestirajo velile delavske množice v Italiji proti vojni na shodih skoro v vseh večjih mestih. Vlada je razposlala okrog 90.(XK) vojakov v razna mesta s poveljem, da takoj udušijo vsako demonstracijo proti vojni. Socialisti so zelo aktivni. Njih protest, kteri odmeva iz tisočerih delavskih vrst proti nepotrebni vojni in krvolitju proletareev. tlela vladi največ preglavice. "Avanti", glavni organ soeiali-stične stranke v Italiji, neusmiljeno žigosa vlado, ktera zapravlja milione z,a pusto pokrajino Tripo-lis, med tem ko je ljudstvo v Italiji v neznosni bedi. "Avanti" piše: 44200.000 prebivalcev Italije stanuje v slamnatih utah in v pravcatih podzemskih brlogih, ker so. prerevni, da bi iineli hiše. 100.000 oseb je umrlo za pellagro radi pomanjkanje hrane in okrog pol mi-liona Italijanov mora vsako leto iti v tujino, ker doma ne morejo dobiti dela ne kruha. 1300 občin je brez prave pitne vode in 5000 občin brez odvodov za gnoj in nesnago. Pol milijona Italijanov je podvrženih malariji in f>0 odstotkov vsega prebivalstva ne zna citati ne pisati." In italijanska vlada, namesto da bi pniskrhels kruha in pošteno eksistenco svojim lačnim podanikom, pa jih votli na morišče v \friko. Ali je Italija res civilizirana! Ravno toliko kot Turčija! 2â PROLKTÀREC P D ■ £T "p A J^ EO dva nieseea 4,Oče odpustite jim, ker ne vedo ^^ predava bo samo porota sestavije- kaj delajo!" na. Tako se širi «trup laži, hinavšči- O procesu bomo natančno poro čali vsak teden. UST ZA INTEHESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK Lastnik in UdaJaUlJ: Jnfotlovanska dela vika tiskovna dru/ba v Chicafo. III. IfaročniiiA: Z« Air.tnco $1.50 » cslo lato, 7Sc za W»i i«ta. 2a Evropo $2 u c«lo leto, $1 s« pol 1«U. Of lati pa dnaoporu. Pri tprtmtnbi biralih'a m aoloç novtga Hamanili tudi ST A HI ma* lot. PROLETARIAN O«road mad published Evtar Tuesday by SoatS Slavic Workmen'» PublUhinf Company Cbicafo. Illinois. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki. «. sun fadllpec, 1'r^aldanti Frank Podboj, Secretary; Frank Janetlč. Treaaarer. Frank Petrič ) J os. Bratkovič j ¿»»fctorij. IVMcciption rates: United Stataa and Canada, UJO a year, 7Sc lor hali year. Foreign countries %i a year, $1 (or half year. apvaaroino batss on agreement. PUSTITE MALE K MENI PRITI. NASLOV «ADDRESS): "PROLET4,REC" 9146 Blue Island ave. Chicago, 111. McNamara pred sodiščem. Veliki boj kapitalizma napram organiziranemu delavstvu v formi sodnega proceaa se je pričel zad njo sredo v Los Angelesu. Sodna dvorana palače "Hali o Records", kjer se vrši obravnava je premajhna za velike množice ljudi, ki bi bili radi navzoči. Sko ro polovico vsega prostora za pub liko so zavzeli časniški reporterji is vseh krajev Amerike in celo iz Evrope. Oba brata J. in jaines VV McNamara pripeljala je četa po lieajev v dvorano — vklenjena. S tem je tožiteljstvo brez dvoma hotelo pokazati obtoženca kot največjega hudodelca. Obtoženca nista bila niti najmanj vznemirjena Cim je sodnik Bordvvell otvorit obravnavo, vložilo je zagovorništ vo formalni predlog za premembo sodišča. Sodnik je brzo odklonil predlog. Kaj takega je bilo pričakovati. Zagovorništvo je nato vložilo drugi predlog za separatno obravnavo bratov, to je. da »e vsakega toži posebej. Po kratki debati med tožiteljstvom in zagovorniki je sodnik dovolil separatno obravnavo. Po californskem zakoniku im» pa držhvni pravdnik določiti, kteri obtoženec ima iti prej na vrsto in pravdnik Frcdericks je takoj izjavil, da sc bo najprvo obravnavalo proti James \V. Mc-Namari. Zagovorništvo je bilo s tem zadovoljno in tajnik John J. Me Namara je bil odpeljan nazaj v ječo, kjer bo čakal, dokler se ne konča obravnava proti njegovemu starejšemu bratu. Obtožnica proti James W. Me-Namari — kakor tudi proti ostalim obtožencem — obsega 23 točk. Tožen je radi umora vslužbenca Haggertv v 4'Times" - tiskarni, kojega truplo «o našli najbližje tistega mesta, kjer jc bil 44položen" d»in a m it. Sodišče je za tem odredilo izbiranje porotnikov. Poklicanih je bilo dvanajst mož izmed prvih 125 kandidatov. Pri tej priliki je zagovorništvo izvojevalo prvo zmago. Prvi porotniški kandidat pod izpraševanjem je bil neki Z. T. Nelson. Ko ga je tožiteljstvo po par formalnih vprašanjih prepustilo zagovorništvu, prijel ga je lia Compte Daviš, pomožni zagovornik takoj v roke. Najprvo ga je vprašal, če ve, da se bije veliki boj med delom in kapitalom. "Da", odgovoril je Nelson. Okrožni pravdmik je takoj skočil pokonci in protestiral proti takim vprašanjem, češ, da ta proces nima ničesar opraviti z bojem med delom in kapitalom, linijskim gibanjem itd. Debata je bila vroča in trajala je več minut. Končno je sodnik razsodil, da zagovorništvo sme vprašati kar hoče. S tem je zago-vorništvo zadobilo svobodno roko pri izbiranju porotnikov. To je veliki udarec za tožiteljstvo, kajti Darrow je izjavil, da ne bo pustil nobenega kandidata na porotniš-ketn sedežu, kteri bo kazal količkaj nasprotatva napram organiziranemu delavstvu. S tem je bil končan prvi dan obravnave, ne da bi bil Nelson do kraja izprašan. Drugi dan v Četrtek je bil praznik "Kolumbov Dan" in sodišče je bilo zaprto. V petek, soboto in v pondeljek *e je zopet nadaljevalo izpraševanje porotniških kandidatov. Zvedenci Pred devetnajststo leti, ko ho vladali še pri vseh kulturnih na rodih tedanjega časa resni in ma lomarni bogovi mitologije, le pri Židih edini bog Jehova, — v onem času, ko je korakalo pošteno okri to barbarstvo zmagonosno po svetu; v onem času je rekel Krist na čigar naukih se dviguje nova doba, ki se imenuje človečatkska in civilizirana .— besede: "Pustiti' male k meni priti." Čudoviti prizor' V časih najsu rovejšega barbarstva. kt> vlada brez krinke pravica močnejšega sila, morija; v časih, ko je veljal rek: 44gorje ga premaganim": v časih, ko ni bilo najti sočutja, u smiljejija, človeške ljubezni ne pri bogovih, ne pri bogu: v onem ča su vstane ubogi sin ubogega židovskega tesarja in pravi: uboge, slabe in bolne, male pustite k meni priti. Orjaški boj sc je takoj vnel, mogočna borba med pravico močnejšega in vse spajajočo ljubeznijo. Kolikor si bodi naj gleda duševno oko nazaj v zgodovini človeškega razvoja, kolikor nam ve ta zgodovina povedati o pretresljivih bojih, vendar se najde samo eden, ki se da v svojem veličanstvu primerjati s tem bojem; to je oni. katerega je vodil kaos proti ideji: 44Bodi svetlo" — iz katere se je rodil novi svet. Devetnajst stoletij je trajal boj, dvajseto stoletje nam prinese — kakor vsa znamenja kažejo — odločitev. Tekpm tega boja sc je zgodilo da je prišlo earstvo sile na rol propad*. V onem času je vladal Konstantin veliki. Cezar, ki ic bil v umetnosti vladanja bolj izurjen kakor vsi njegovi predniki. zat< ga imenujejo ponarejevalci zgodovine 44 Velikega." Nezmožen, da bi se uprl moči vse spajajoče ljubezni, se je na videzno podložil: rešil je svojo vlado, povzdignivši laž na prestol. Od onega časa nosi vlada močnejšega krinko. Mi p« smo prišli, da strgamo to krinko raz njen obraz, da pokažemo njeno pravo grdobno prijazen. — Več ne potrebujemo, da jo uničimo. Kajti kakor razpadajo mrtvaške kosti v prah, ako se prineso iz starih razpadlih gomil na solnce. tako razpade vla-da sile v nič. ako >ade krinka in zunanja sijajna odeja s stare šare davno minolih •asov. Poglejte le v Francijo. CJlejte. en človek sam je izzival vso mogočno in tako ošabno moč države boj. Oromoglasno je klical svoj: 4obtožujem"! in velevlast-se ni lrznila moža. svojca smrtnega sovražnika razdrobiti. Strahopetno, hinavski, zavratno ga je skušala uničiti. To 44obtožujem" kličemo vsemu svetu, ki se nadeva ime krščanstva. Mi tožimo: laž! § Mi tožimo: hinavstvo! Mi tožimo: goljufijo! Mi tožimo : silo ! Mi tožimo v imenu onega, ki je ejal: Pustite male k meni priti! Mi tožimo v imenu vseh, katere izkoriščajo, zatirajo in ubijajo. Pisano je: "Znajte da Bog ne potrebuje žrtve in molitve, tem-ee miru in sloge." Vendar pokajo salve pušk. ven-nr rjovi irrom topov — krščanskih narodov proti krščanskim narodom. Zapisano je: ne in goljufije po vseh slojih službe, sirupeč jo in razdevajoč; na tako iiapojenih tleh rastejo potem moralne cvetlice, ki so veliko bolj gnusne, surove in grozne od onih, ki so rast le po močvirju v surovosti propadajočega Rima. "Po njihovih sadovih jih boste spoznali." Nekatere teh bridkih sadov sem pokazal. Zapustimo cartrtvo vladanja iu stopimo doli v carstvo Merkurja, boga trgovcev in tatov. Da je v tem earstvu edino zveličavnega profita vera ljubezni do bližnjega samo plašč, dokazujejo tovarniški (delavci in plačilno sužeit^tvo dovolj; toda tukaj veljajo res Kri-stove besede: Pustite male k meni priti! Male. polne, okrogle, lepe — s kako ljubeznivimi pogledi jih za sledujejo, hoteč jih ljubeče objeli, da jih puste potem v močvirju prostitucije propasti. — Podli, ogavni lažnivci. Poglejte v tovarne, kako sučejo in vijejo. vzdigujejo in vlačijo, dokler se ne okrvave mali nežni prstki, od zgodnjega jutra do poznega večera. — oh, tako dolgo in (di, tako težko! Malčki boljinbolj blede, boljinbolj se utriljejo, postanejo tenki — dokler ne ugasnejo. Pojdite v rudnike, poglejte tam fanta "huntarja" v krvavem mtu. kako vlači železni voz. obrnite svoj pogled v žveplene jame. videli bodete otroke s trepetajočim telesom, z navdušnimi prsi in »rezmočuimi nogami, kako nosijo težka bremena, vlačijo jih — lokler se ne zrušijo. Vsa ta srce trgajoča groza, vsa ta strašna beda — le zato, da se množi dobiček Toda ne le te ekonomske stavke j in praznovanje prvega majnika kažejo, koliko je ura bila. V organizacijah, ki si jih je ustanovila boržuazija in ki naj bi razdru-lile delavski razred, čuti boržuazija. kam vodi smer. Agrarno -kapitalistični elementi so ustvarili krščanske delavske organizacije v katerih službi opravljajo župniki na prižniei agitacijsko delo. Potom zabavnih naprav in hranilnic naj bi se delavstvo odvrnilo od "breuspešne politike" in vsa ka misel na ekonomski boj naj bi sc zatrla v njih vrstah. Toda hranilna propaganda, navajuje k igri in nazadnje povdurjano antiaemi-tst vo ni 'pomagalo demagogom krščanskih organizacij. V tem trenutku, ko ho se začele mase giba1-ti, so se začele krčiti vrste krščanskih organizacij. Nič niso izdale Dopisi. Glencoe, Ohio. Cen j. uredništvo Prule tarča: — Ko sem vam v zadnjič poslal do-piH sem sklenil, da vaH v prihodnje ne bom nadlegoval z dopisom preje, nego ko dobi list vnaj še enkrat toliko obliko ,kot jo inta zdaj. Toda te nade so ne izjalovile, ker kakor je videti, ne to še ne bo zgodilo tako hitro. Je pač tako na svetu, da nekteri sodrugi ravno v času največje potrebe stopijo za en korak nazaj, mesto dva naprej. Tem |H)tom javljam našim so-drugom v Ulencoe. da bodo v bodoče morali plačevati 25 centov mesečni ne v klub, kajti vsak lahko sprevidi. d«a se s temi prispevki ne da shajati. Treba je, da se opomore tudi blagajna, ki je sedaj bolj v slabem stanju. Klubove se- ne grožnje ne prošnje. Tudi to ne je «e bodo vršile v naprej ved bo nič pomagalo, da so se kaplani pričeli igrati z mislijo na stavke .. . Popolnoma enak razkrojevalni proces se vrši v 44 nacionalnih tlela vskih organizacijah." Te so nastale iz bojnih organizacij "naei-jonalne demokracije", ki mladim neizkušenim slojem rokodelske mladine iz dežele prihajajočim delavcem pritisnila samokres v ro- ti o po seji društva spadajočega k S. N. P. J. in je prosto vsakemu članu omenjenega društva prisusto-vati. Na ta način se lahko vsak prepriča, kakšen pomen imajo seje socialističnega kluba. Nedolgo tega so pristopili h klubu trije mladi fantje, če sc prav še ne dela tako. kakor se je preje ali kakor bi se moralo. Iz tega se zrcali, da je polagati največ 44Ne mislite, da najdete pravico pri sodiščih." Vendar Rodijo krščanski sodniki svoje krščanske brate in krš-anski krvnik vrši svojo grozno službo. Zapisano je: "Ljubite tujce kakor svoje rojake" in "ljubite svoje sovražnike." Vendar gomilajo grob na grob v Indiji, Afriki, na Kubi — krščanski podložniki krščanskih vlad. Kristjan biti in prisegati; Kristj an biti in soditi; Kristjan biti in ubijati; to vse je prav lahko mogoče v duhu Konstantina Velikega, ne, nikjer, nikdar pa ne v duhu onega, ki je Se v svojem smrtnem boin lrlinal«! ko proti njih lastnim hojujoČim važnosti na mladjino. Ona je naSa bratom. Bile so to organizacije bodočnost in spaaiteljica. ta se ne stavkokazov, ki so pozneje, ko so I zadovoljeva s starimi obrabljenimi tovarnarji pod varstvom bajone-1 formami sedanje družbe in njeni-tov znižale mezde in podaljšale de- ln' gnjilimi razmerami. Ona hoče lavnik. poizkusili majhen odipor. I "»prej, hoče dostojnejšega živ-Ta odpor pa ni odstranil Kajno-1 lj^nj«, pravičnosti in udobnosti, vega znamenja z njih čela, temveč I gre človeštvu za njegov trud. jim je na mnogih krajih oropal Kakor je videti, socializem v na naklonjenost izkoriščevalcev. Če-1sl državi vrlo dobro napreduje, mu torej so rabili te organizacije? sodrug Shinn. ki je organizator Prave delavske organizacije so bi-1 /M naš okraj, je v kratkem orga-crščatiskih gospodarjev. jle razbite, delavci povezani na ro- n"1™1 klubov. Na koncu poglejte še ono po i kah in nogah, kam torej s Ilintze- Razume se. da po večjih mestih mf jevo gardo? Tako so životarile 111(11 stare stranke ne počivajo, "poljske strokovne organizacije" I amP*k da so prav predne na delu da bi vodile kako akcijo. Njihl za nagtaV*ianje »tarih zanjk, v T __ • " - 1 ktere naj bi šli delavci. Ne da se tajiti, d a si boste drugo leto. pri nosno postavo, v purpurni sutani z zlatom okrašeno, v kočiji, ki je z atlasom izšita, pre*ti. John Moren, doma iz Sveržjakov kor tudi ples in prosta zabav« (V ti jf pn Metliki. Pred tremi leti je bi- Vstopnina je 10 ct. frsti dobiček na napret val v (ornucopia, Wis. Za nje- je namenjen za lokalni *oe list1" , gov sedanji naslov hi rad, zvedel Register.* Kdor želi vstopnico io John Molek. 2615 So. 40th A ve., dobi pri Filip Oodina 909 W Pearl Str. je pa v resnici kaj ležeč* predku kluba, se pa povrni v klub in povej kaj te teži. . Na posameznike, ki žele klubn vse dobro ne da bi spadali zraven, se mi ne bomo ozirali. Čivka in da- ■fc^svete 'M'l'io i//a VI» -tati v vrstah, to .)< J drugega. Sicer pa: kar te pe peče, ne pill $ socialističnim pozdravom, ( lau kluba. Alix, Ark. j. urednik Proletarea! Socialistična ideja se je razširi aadnje čase tudi v našem Alixu. lavno smo culi dva izvrstna >vora. Zadnji izmed teh dveh se ji vršil v linijski dvorani, (iovo-tfil je o socializmu M. Hogan. Slo-fepfoeev seveda ni !>ilo mnogo na Hem shodu. Oni se drže le bolj črne suknje, starih šeg iti navad. V akrbeh so le, da se godi drugim med tem ko na.se ne mislijo. ¡Brezdvomno se bo začelo pa tudi med Slovenci svitati. Ni druga f če. ako hočemo, da bomo napredo vali a časom. y Z delom se ne n>Arem pohvaliti; je pač tako, kakor drugod ; slabo. Vsled tega ne vabim nobenega semkaj. Želim Proletareu mnogo vapeha. Vaš za napredek John Prudih. So. Omaha, Nebraaka. f« Cenj. uredništvo Proletarea! Priloženo je naročnina za Pro-I letarea in sicer za pol leta. Naro-[ čil bi se ga za celo leto, pa sem ! se komaj dobro naselil po mojem večmesečnem potovanju. Potovanje moje vmte ui rič kaj prijetnega in nima na sebi nobene umer-jenoati. Tavanje za kruhom je to Vimanje, katerega se mora posluževati na atotisoče današnjih tlela vcev. Zboljšati si malce svoj položaj, je namen preseljevanja in izseljevanja. Med naseljenci in preseljevalci v deželi ni nobene faktične razlike; oba elementa vodijo eniinisti cilji (izboljšati si ~*voj položaj). Seveda je to velika zmota, če se jo pregledadiodobra od blizu. Toda razlika med tema dvema v očeh družbe je samo ta, da se gleda na novodošlece v Ncw Yorku z nekako zaupnostjo in veseljem — vsaj od strani buržoazi-je in srednjega stanu — med tem ko se zre na notranje trampe z nekakim zaničevanjem in prezi-ranjem. Ampak trempi so oboji. Za odpravo, to se pravi za fun-damentalno odpravo — teh "kulturnih" in nekulturnih, zaželjenih in nezaželjenih trempov, je edino socialistična stranka. Samo ona ima sredstva, s katerim je mogoče odpraviti nekoristno bumanje. Prav zato je pa tudi naša dolžnost. da se oklenemo te stranke vsi. ki se zavedamo svojega položaja. Pozdrav na vse zavedne delavce. Proletareu pa kar največ vspe-ha. J. Ortar. Dunkirk, Kans. Cenjeno uredništvo: — V prigibu Vam pošiljam celoletno naročnino na Proletarea. posebej pa še 50 centov za tiskovni fond. Tukaj je prav močna slovenska naselbina, vendar se o nji kaj malo sliši. Vzroki so, ker ni bas takih ljudi tukaj, ki bi se zanimali, da bi nas vpoznali s svetom. Tudi socialistični klub bi lahko imeli, da se kdo zanj zanima. Jaz sieer ne poznam dosti socializma, vem pa, da uči pravico in človekoljubnost, zato tudi ne vem vzroka, zaka j bi takim rečem nasprotoval, katere bi moral vsak pameten človek zagovarjati. Če se bodo kdaj uresničile be-•ede, ki jih je rekel tesarjev sin: bo takrat dobro na svetu, ko bo en hlev in en pastir, tedaj bodo imeli zato kredit socialisti, ki organizujejo maso in jo poučujejo. •Prav rad bi videl, da bi se tudi v našem kraju kdo zanimal za to delo. — Kdor je zmožen, naj pride na front! Za boljše razmere, Vaš Frank Žonta. Dolar; ostala svota se je nabrala dne 8. t. m., ko smo obhajali spomin veselega dogodka — štorkli-nega poseta, katera je obdarovala našega *odr. in taj. soc. kluba Fr. Stenipiharja z zalo hčerko. Darovalci, katere tukaj navajam, naj se objavijo na drugem mestu. Sodrugi! V boj za vrlega Proletarea, v boj za -— socializem! Od boja do — zmage! S. K. PAR GORKIH... Virden 111. 10. okt. Tukaj gre z zaslužkom še vedno po navadi — slabo in sicer v celi okolici., Nekaj Slovencev nas je pa vendar še tukaj, ki kljubujemo ialostnim razmeram in se se sem in tja med sebojno zabavamo. Ob t*kih prilikah se pa tudi na naš list Proletarec spomnimo. Prigib-Bo pošljem $2.70 za tiskovni sklad, katero svoto smo nabrali pri skupnih sestankih poleg sodčka pive. $1.50 je kot prebitek domaČe zabave dne 30 m. m. zvečer pri J. i Socialist ve zakaj je socialist. Kdor ni socialist, pa ne ve zal^aj ni (razen kapitalistov). Socialist je delavec, kteri osvobodi možgane. • Delavec ustvarja bogastvo in bogastvo dobe Rockefellerji. Rockefellerji ne prodiucirajo ničesar in to dobi delavec. m Nihče ne bo uničil socializma s svojo neumnostjo. Nihče ne ustavi socializma,, pa naj stokrat postavi predenj svojo majhno postavo. • Liberalno in klerikalno časopisje v starem kraju belježi o ameriških Slovencih samo tele vesti: "Toliko in toliko Slovencev se je iz ljubljanskega kolodvora odpeljalo v Ameriko" ... in dalje: "Tega in tega rojaka je ubilo v Ameriki"... Kavno tako poroča dnevni buletin v chicaških klavnicah (» uvozu in pokolju klavne živine . . . Dandanašnja proslavljena in o-pevana civilizacija je — narobe svet. • — Strašna katastrofa v A ust i nu. Pa. dokazuje zopet da je kapitalistični sistem kriv vseli zločinov. Hila je javna tajnost, da je nasip v zelo slabem stanju. Mesto, tla bi nasip popraivili z vsemi sredstvi moderne tehnike, so pa krpa-rili in krparili, dokler ni prišla katastrofa z groznim včinkom. V tem slučaju so katastrofo provzročili lastniki papirnice in malomarni javni uradniki, si ima jo nadzorovati jezove in nasipe, da »o v dobrem stanju. Seveda ne bo zopet nihče kaznovan. Lastniki papirnice se bodo že izvili kot po navadi iz postavnega omrežja1. Saj do danes še nismo doživeli, da bi sodišče obsodilo kapitaliste v zapor, ki so radi dobičkažtHjnosti postali morilci. ¥ V Vlada je dala javno obglaviti štiri puntarje. ki so prišli policiji in drugim vladnim organom v pest. To je še bolj razkačilo vsta-še. Podkralj je zbežal na svojo privatno jahto, na kar so vstaši naskočili njegovo palačo in jo za-palili. • • * ..— Mladinska organizacija. Pod tem naslovom piše "Zarja" soc. dnevnik v Ljubljani: "Že nekaj let so besede "mladina naša bodočnost" nekako geslo naprej vseh tistih, ki uvidevajo zlo v tem, tla se mladina prepušča preveč takim vplivom, ki ne morejo dobro vplivati* na bodoči značaj mladega človeka - delavca. Živimo prav resnično v dobi, v kateri so se oprijeli tega gesla posebno klerikalci, ki vzgajajo mladino naravnost nemoralno. V posameznih podjetjih goje vohunstvo in po-surovelost ter mladostnim delavcem celo šiloma oMrgavajo prispevke in jih zganjajo v svoje protidelavske organizacije. Tam jim otepajo v glavo, kakšni gro-zoviteži so socialisti in kako ljubeče srce imajo delodajalci do svojih delavcev. Vse to kakor tuli poskusi drugih meščanskih strank, da bi pridobile mladino za se, tla bi se potem postavljali z naraščajem in z njegovo pomočjo kazale svojo moč, je nekaj, česar delavci ne smejo prezirati v bodoT-e. "Mladina naša bodoč nost" je posebno sveto geslo za delavca, ker je delavce zatiran, ker potrebuje značajnih tovarišev — mož. ki mu jih nobena meščanska stranka ne more vzgojiti. Delavci! Prvo delo v tem pogledu opravite vi, občujte z mladostnimi delavci in vzgajajte jih. Vse drugo bo naloga organizacij." Listnica uredništva. J. P. Alix, Ark.: Pišite še enkrat na omenjeni list po novce. Mogoče Vam sporoče, kaj je zadržek. Pozdravi MODERNI 008P0DARSKI RAZ VOJ. KONEC. Srednjeveškega plemstva ni več, plemiči tudi iz cesarskih in kraljevskih rodov «o dandanes podjetniki, fahrikanti. Malomcsčanje in kmetje ao tudi le razredni o-stanki iz preteklosti, oni so tudi del meščanske družb?. Včasih se sicer razjezijo na kapitaliste, toda v razmerju k proletarijatu se čutijo s kapitalisti eno telo. Ma-lomeščan in kmet ni prijatelj znanstvu, a je najboljši materijal za demagogijo narodnega in krščanskega socialista. II. Oblika in cilj proletarskega razrednega boja. Prolctarci se borč proti kapitalu pod trobojno zastavo strokovne, politične iu zadružne organizacije. Vse troje je pa eno: socialistično delavsko gibanje. In tudi cilj vseh teh organizacij Je eden in isti: odstranitev kapitalističnega gospodarstva, uvedba soeialistič nega proizvajanja (produkcije) in porabe (konsumpcije). Strokovne organizacije vojuje jo proletarski boj na strokovnem polju, to se pravi: delavski pri patlniki raznih strok ali stanov se med seboj združijo v svrho, da v okvirju današnjega gospodarskega reda izvojujejo proti kapitalistom - podjetnikom iste stroke raz na zboljšanja na mezdi, skrajšan je delavskega urnika, da dosežejo vpliv na obrtovanje in podobno. Politična organizacija druži de lavstvo vseh strok v bo;u za tlose go politične moči v državi. Moder ne države, moderna zakonodaja je ovladfiiia kapitalističnim duhom. Zakoni se sklepajo v korist bogatim, v korist kapitalistom, a na škotlo nižjih slojev. Hremena in pravice so krivično razdeljene to je tako: bogatim pravice, revežem bremena. Davčne postave, ki jih sklepajo meščansko - kapitalistične večine po državnih zborih, prizanašajo posedujoelm razredom. a <1 uši jo v obliki neznosnih indirektnih davkov na živila ne-posedujoče delavno ljudstvo. Kapitalisti se bahajo s svojimi direktnimi davki, a ta baharija je polna hinavščine; le poglejmo na enem vzgledu: Avstrija ima 10% miljard dolga (1 miljarda je tisoč miljonov). Obresti tega dolgoznal resnične razmere človeškega življenja, spoznal je v današnji kapitalistični družbi že obstoječa tehnična in gospodarska stremljenja človeškega razvoja iu je izvedel ta stremljenja, te tendence lo konca. Postal je z eno besedo znanstveni socijalizem. O njem bi lahko rekli, da ni nič drugega nego na vse panoge človeškega življenja aplicirano znanstvo. Moderni prolétariat, ki je postal nositelj tega znanstvenega socializma. ne pričakuje več kakega neznanega odrešenika, ne zahteva več le v imenu pravičnosti preureditve družbe, marveč spo-znavši svoje interese in pota razvoja se je strnil z modernim socializmom in pod njegovo zastavo se bori za svojo boljšo bodočnost. IV. Končni cilj socializma. Karakteristični znak moderne kapitalistične produkcije je ta, da producirani izdelki niso nastali po individueln«m, ampak po kolektivnem delu, to se pravi, da jih n» ustvaril en sam človek, ampak velika skupina ljudij. Lastnina posameznega izdelka pa ne pripade oni skupini ljudij, ki ga je naredila, marveč enemu poedincu, ki ni sploh ali pa je samo normalno prispeval k proizvajanju kot vsak drugi; to je očividno nasprotje, to je. izkoriščanje množice tlela vcev po poedincu. In to nasprotje in izkoriščanje hoče socializem odpraviti in sicer odpraviti na edino mogoči način t. j. s tem. la postavi celo človeško družbo za lastnico proizvajalnih sredstev in proizvedenih izdelkov. S tem dobi razredni boj svoj naravni zaključek. s tem je dosežen končni cilj aoeijalizma. Socializem si je pa v svesti. tla svojega končnega cilja ne doseže naenkrat, zato si je postavil na svoji dolgi poti razne postaje tzv. minimalni program. Ako se socializem seda? bori za dosego splošne in enake volilne pravice, tiskovne svobode 8-urnega delavnika itd., se s tem ne bori za svoj končni eilj, marveč h- za tktf postaje, ki ga vodijo k cilju: podru-žabi jen ju proizvajalnih sredstev. Tako nastala osvoboditev ' delavnega ljudstva, proletarijata, ki je sedaj zadnji razred človeštva, bo pomenjalo osvobojenje cele človeške družbe. V. Socialistična družba. Kako si bo aocijalistična družba konečno uredila svoje življenje, kaj bo vse počela — s tem vprašanjem se ne moremo podrobno pečati, ako nočemo zaiti tudi mi v sanjarjenja, v utopizem. Pač pa lahko trdimo o socialistični družbi z vso gotovostjo sledeče: Prva njena naloga bo, da uporabljajoč najnaprednejšo delavuo metodo in vse pridobitve moderne kulture (posebno na tehničnem polju) po razumnem načrtu organizira tlelavui proces in uporabo izdelkov. Le tisti izdelki in le toliko se jih bo proizvajalo, kolikor jih bo treba. Ta potreba se bo morala seveda ugotoviti. Če se pa skladišča napolnijo, tedaj ne bo to nikaka nesreča za ljudi< kakor dandanes, ko nadprodukeija provzroča krizo, brezposelnost, bedo), marveč polna skladišča in bogastvo socijalistične družbe bo pomenjalo skrajšanje delavnega časa, več prostosti. Učenjaki, ki niti ne stoje v socialističnem taboru, so preračunali, da bi naša družba po primerni razdelitvi dela in dohodkov potrebovala za pokritje vseh potreb komaj 5urni delavnik, nekateri govore celo o 3 - urnem delavniku. Naravno je, da bo socialistična družba zahtevala, tla bodo vsi delali, ki so sposobni za delo. Tudi bo skrbela, tla se premosti ona velikanska propast, ki tako poniževalno deli danes ročnega delavca od inteligenta. da se po možnosti združi ročno in duševno delo, česar ji s primerno vzgojo že od mladosti ne bo težko doseči. Nevedneži in hudobneži strašijo ljudi s socialističnim bau-bau -- oni, češ, zadnje novce boš moral dati in jih razdeliti med so-Iruge. Ne glede na to, da denarja v socialistični družbi sploh ne bo potreba, so take trditve neresnične: socijalizem noče deliti, marveč združiti lastnino, on hoče povzdigniti vse ljudi v lastnike. Ta skupna lastnina bo veljala le za proizvajalna sredstva, porabna obleka, živila itd., ostanejo pač v zasebni lastnini. Tudi v svojem stanovanju in v svoji družini se >o človek lahko prosto gibal. Če si kdo več zasluži, bo imel tudi večje užitke. Socializem in prostost posameznika se ne izključujeta, ampak se le izpolnjujeta •). Soeijaliatična družba bo kar največ štedila s svojim najdragocenejšim blagom, s človeško de-avno močjo. Vdobi se več prostega Časa in s tem več prostosti. Duševni in etični užitki bodo pristopni vsem, ker bodo vladale popolnoma demokratične uredbe. Vse človeške moči bodo služile skupni blaginji. S socijalistično družbo se bo še - le začela zavedno razvijati človeška zgodovina. prvih treh mesecih tekočega leta je število poskočilo na 80.000. V jednem samem letu se je torej število članstva več kot podvojilo. Ta orjaški korak socialistične stranke, ktera zbira pod svoj prapor razrednozavetlne delavce v Ameriki, pa. je komaj še le začetni korak. Prave zmage in triumfi šele pridejo. Prihodnje leto, leto predsedniških in kongresnih volitev, bo brez vsakega dvoma zopet zaznamovalo nov napredek. Bodočnost pripatla socializmu. In bodočnost ameriškega delavstva je v socialistični stranki, stranki, ktera 1m> pod svoj mednarodni rdeči prapor združila proletarec celega sveta. Ali si ti že član te mogočne stranke, dragi čitatelj? ZA CLEVELAND, OHIO. Vsi člani jugosl. socialističnega kluba št. 27 se uljudno vabijo, da prisustujejo dne 22. t. m. ob 9. uri do|»oIt!«ie (solnčjii čas) klubovi seji. Ta seja se vrši kot obletnica u-stanovitve kluba. Na dnevnem redu bodo važne stvari, kakor poročilo o celoletnih dohodkih in stroških. poročilo o agitacijskem delu itd. To bo gotovo zanimalo vaacega aktivnega člana. Dalje se naznanja vsem našim prijateljem in sploh vsem Slovencem v Clevelandu, da se vrši ravno isti dan t. j. 22. oktobra ob 8. ari zvečer velika veselica z igro: "V boju za vsakdanji kruh." katera je vzeta iz resničnega delavskega življenja. Ker je čisti prebitek veselice na-menjen v izobraževalne svrhe slov. socialističnega kluba v Clevelandu, je dolžnost vsaeega zavednega slov. delavca, da se te veselice udeleži. Veselica se vrši v Fr. Korčetovi dvorani. —- Računamo, da ne bo manjkalo nobenega jugosl. razrednozaved-nega delavca na tej veselici! Vsi na krov! M Petrovič, tajnik. »»♦»♦oooesosoeoooooeoooeo< Stran Ka 1 '»m»»»»»»»»»»»»»»»^*»»' lOO.OCO ČLANOV. Socialistična! gtranka v Zedinjenih državah danes šteje čez 100.-000 članov. Pravkar ob zoključku meseca septembra je prišlo iz Vnnsvvanije naročilo za 8000 znamk in s tem je število članstva prekoračilo 100.000. Znamenito je to število če pomislimo, kako mlada je še soeia-istična stranka v Zedinjenih državah. Stranka pravzaprav ekse-stira šele od znane 44združitvene konvencije" v Indiamapolisu leta 1901 — torej deset let. Lansko jesen, ko je število glasov naraslo na G07.000. je imela stranka nekaj čez 50.000 članov. Od tega Časa je članstvo rapidjno raslo; v Za Milwaukee, Wis. Po sklepu zadnje seje se vrše seje socialističnega kluba št. 37. v naprej vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu in sicer popoldne ob 2. uri. Po seji se vrši tudi vedno javna debata, h kateri se vabijo tudi vsi izven socialističnega kluba stoječi slov. delavci. Sodrugi! — Vdeležujte se pridno sej. Nas čaka še mnogo napornega dela. Samo od dela socialistov je odvisno, ali bo ostala socialistična trdnjava v Milwaukee tudi naprej v rokah socialistov. Med drugimi sodrugi se že živahno giblje; tudi mi ne sinemo držati rok križem. Agitirajte med rojaki, da se bodo udeleževali javnih debat. Neštetokrat imate priložnost slišati — in to celo iz ust takih, ki se štejejo, da socializem razumejo dodobra — kakšne čudne pojmp v resnici še posedujejo o njem. Dober socialist zamore biti le tisti, ki pozna ta nauk temeljito. Ta temeljitost se pridobi pa le na ta način, če se prisustuje javnim predavanjem in debatam ter ako se pridno čita socialistične časopise. Zato pa vsi na sejo, kteri žele biti dobri socialisti! Prihodnja seja se vrši dne 22. oktobra. Za socialistični klub Edinost, št. 37, Fr. Novak, tajnik. Za Conemaugh, Pa. Seje jugosl. socialističnega kluba v Conemaugh se vrše vsako prvo netleljo v mesecu ob 10 uri dopoldne v prostorih slov. izobr. donia na Franklin - Roro. S socialističnim pozdravom. Fr. Zaman, tajnik. Priporočajte in širite jugoslovansko socialistično časopisje v Ameriki: 4'Proletarec", "Radni-čka Straža", "Svjetlo", "Narodni Glaa". JUGOSL. ZADRUŽNA TISKARNA SOUTH SLAVIC COOPERATIVE PRINTERY INCORPORATKI) Delnice se prodajajo po $10.00 en« in jih je moči odplačevati po $1.00. Priitopajt« k temu zadružnemu podjetju, ki bo nosilo dvojno korist in ki bo trdnjava delavske pro*v«te. ■ s Vsa pisma je nanloviti na FRANK PETRICA, 1830 Sa. Ceilre Ave.. C.HICAOO, IL L. è PBOLKTARKC MATI. Socialen roman v dveh delih. Spiaal Maxim Gorkij. (Dalje.) Kihin je šel do Vlasove in jo pobožal po hrbtu. — Ne vznemirjajte se mati ! — Kako naj anamem klobuk z glave, ako me držijo za roke? je vprašal Nikolaj. Častnik je vrgel listino na mizo. — Podpišite! — je rekel kratko Mati je videla, tki je vsakdo podpisal listino in pomirila se je. V njenem srcu so se pa nastanila milejša čustva. Njene oči so se napolnile s solzami — žgoče solze žaljenja in nezmožnosti — solze, kakeršne je jokala dvajset let v zakonskem življenju, katere je pa kasneje že pozabila. ('astnik jo je opazoval ves čas. Na čelu so se mu nabrale gube in pripomnil je: — Vi plakate pred časom gospa. Pazite, pa vam ne bo treba jokati v prihodnje! — Mati ima dosti solz za vse, za vse! Ako imate mater, ona to vé! ('astnik je papir hitro vtaknil v svojo novo listnico. — Kako neodvisni so vsi pri vas! — in obrnil se je proti polica jskemu komisarju. — IVedzna sodrga! — je godrnjal komisar. — Stopajte! — je zapovedal častnik. — Srečno, Andrej. Srečno, Nikolaj ! — je rekel Pavel mehko in toplo in stisnil je roke svojih tovarišev. — To je! Dokler se zopet ne srečamo! — je zarcžal častnik. V.vesovščikov je tiho stisnil ro ko Pavlu s svojimi kratkimi prsti. Sopel je težko, kri mu je zalila vrat in oči so mu iskrile. Na- obrazu Malorusa se je prikazal srečen smehljaj. Zibal je glavo in reke nekaj materi. Mati je naredila nad njim znamenje križa. — Bog vicli pravične, — je za mrmrala. Počasi so ljudje v sivih jopičih odšli v vežo. Njih trdi koraki so odmevali, ko so se zgubljali. Zadnji je šel Ribin. Pogledal je Pavla bistro s svojimi temnimi očmi: — Srečno — srečno in ka šljal je v brado, ko je odhajal v vežo. Pavel je prekrižal roki na hrbtu in počasi hodil goriudol po sobi. Stopal je preko knjig in obleke, ki so ležale križem na sobi nem tlaku. Končno je pa dejal brit ko : — Vidite, kaj so storili! Z ža-ljenjem — ostudno — da! Pustili so me. Ogledaijoč si izbo, ki je bila vsa narobe, je mati otožno zašepetala: — Zakaj je bil Nikolaj tako grob z njim T ... — Prestrašen ... — je tiho de jal Pavel. — S temi ljudmi ni govoriti ... ni govoriti ! . . . — Prišli so, zgrabili in odvedli ... — je vzdihovala mati in vila roke. Sin je ostal doma. njeno srce s«' je umirilo, a njena misel je nepremično obstala pred dogodkom in ga ni mogla doumeti. — Smejal se je, grozil . . . — Dobro, mati! — je odločno dejal Pavel. — I)aj, da pobereva to . . . 'Mater" jo je imenoval in tikal jo je le tedaj, kedar sta bila blizu. Sklonila se je k njemu, pogledala mu v obraz in ga potiho-ma vprašala: — Ali so te razžalili, kaj? . . . Da ! — je odgoVori 1 Pavel. — To je zoprno — to je težko ! . . . Boljše bi bilo ž njimi , . Zazdelo se ji je. da so mu solze stopile v oči, in i!« ga potolaži, ker je čutila njegovo bol, je dejala: — Kar Potrpi ... saj te vzemo seboj ! . . . — Seveda me vzemo! — je odgovoril. Nekaj časa je mati molčala, potem pa je žalostno pripomnila: —- Kakšen si. Paša,%ti neusmiljeni! Namesto da bi me potolažil . . Sama govorim strašno, a tvoje besede so še st rasne jše. Ozrl se je na njo in tiho spregovoril : — Ne razumem te. mama! Ne morem lagati . . . Sprijazniti se mora« s tem. Mati je vzdihnila in nekaj tre-notkov molčala; potem pa je za-držujoč svoj atrah dejala: — Ali zibaj mučijo ljudi f Telo jim trgajo in kosti jim lomijo... Ne gre mi iz miaii . . . Paša, moj miljenec, strašno je! . . . — Dušo trgajo, ae n:i zdi, a ne telo . . . Hujše je — če grabijo du&o s svojimi blatnimi rokami .. TISKOVNI FOND. Preje izkazano.......... J. Zupančič, McComas. W. Va.........r..... .26 (1. Salomon, Alix, Ark. .. .25 Fr. Mazek, Alix, Ark .. . .25 J. Prudich, Alix, Ark. .. . .25 Leop. Stok, Pa.......... .25 I/. Virclen, IU.: Matt Strmee........... .25 Joe S»»Ka............... .25 .lolin Rnpnik,....... 14 John Klajs.............. .11 Frank Komar. . . ln Joe Jurak,............. .10 Ant. Mravlje.......... .10 John Dolar............. o;, David Peisobly,........ .05 Joe Turaii, ............. .05 Prebitek domače zabave pri J.„Dolarju dne 'M), sept. 1.50 J. Janešek, Kenoaha, Wis. .25 Fr. Žonta, Pittsburg, Pa. .50 F. Bogataj K. Palestine O. 1.00 J. Kranjc. K. Palestine. O. .50 F. Dolenc, K Palestine, O. .50 Xeimenov. K. Palestine, O. .10 F. Kavčič, E. Palestine, O. .10 Johana Kavčič, K. Palesti- ne, O.......... .10 Kenosha. Wis.: Jug. socialist. fJdruženje 5.00 Tamburaši ............. 1.65 II. Stonich, Vami 1 in f?, Pa .50 Skupaj do danes $267.82 ake e. iu k. mornarice, kontre admiral vit«» Kuhe», grof Atteim v z h nt o | »t vu cen. iiameatuika pri m-a llobfiilolir trt pred«edniki moraariikegH urad»». Prin fii)h Matilda tutkuoiiHka je priAla na vladiiiem puruiku a avojiiu Mprt*ui*t\um dvorni kom I »a ro» Kosnneritz iu dvorno damo l>aront»*o Hrboubern Hotne bon herg iu drugimi go«ti nadvojvodinje Marij» Jo/.efe—iz Miramare. (iOH)i. t'altinto ('onulfrcb je vodil nad* voj vodili jo Marijo Jouefu do paviljona ki j« bil |>o«tavljeii na jed nem kon<«u parnika, kjer je bil pOMebtii pro.tor pripravljen /a zastopniks domačih iu tujib liNtov in /a pontne iu brzojavne uradni k», tako da «o /amogli naravnost it Tržiča odponlati »vojn poročila. Ob 10. uri je prevzviienl Dr. Frane Sedej, oadAkof tforiiki, blagortlovil novo btdijo v spremstvu mnogih cerkvenih do ¿tojaurttvenikov. V to «vrbo .je bil na pravljeu na Ladiji poaebeu altar. Po končanem opravilu je gonp. Callisto t'o «ulieh pozdravil nad vojvod i njo i*to ta ko dr. Hchenker Anjferer ter je pronila da izvoli novi jMtrnik krstiti. Nadvojvodi» ih je zelo lankavo odgovorila ter dovrAila nlavnost * tem, da je z malo «rebrno sekirico, ktero je ji uročil Callinto t'ottulich in na kterej je bil upwan dan «lavno«ti, prenekala zadnjo vrv, na kterej je bil privezan parnik ter zdrobila običajno steklenico kun panj<'a ob novo krfcVntMn parniku, ki »e je /Jičel počasi ali kmalu hitreje po mikati iz ovojih podat a v proti vodi, ob iiavduAenem ploskanju množice in avi-ranjHm cesarske himne. Parnik ae je v daljini ene dolžine ustavil in topovi m oddali 21 strelov, (»osp. ('. Cosulich je potem predstavil n-ad vojvodi nji ne ktere inženirje in uradnike, ki w> bili upotdeni pri zgradbi parnika <4CV*ar Franc Jožef 1." dospe je predstavlja la grofinja Atteiro». Koate je bil pripravijo« («arnik Austro Amerikane *4Franceacaoso bito /ai zastopnike tujih in domačih li »tov, ki »o bili (»ogorčeni na parniku z velikim banketom. Načelniki vojske in mornarice, ka kor tudi drugi visoki dostojanstveniki »o bili gostje Austro Amerikane pri ai jajnaiu ¿ajutrku, ki ae je vrSil v Kzcel »ior Palače Hotel ob 1. uri popoldne. Nobeno riziko, Kiziko meni igro za dobiček ali zgubo j kdor se poda v igro, riski ra, tla cV>bi ali zgubi, na svojo lastno odgovornost. Nikomur pa ni treba riskirati svojega zdravja ali življenja, dokler to ni do cela potrebno in neizogibno. Vendar pa poznamo ljudi, ki v slučaju bolezni uživajo zdravila, o kterih ne vedo ničesar, kterih sestava jim je neznana in ktere ni nikdo od njihovih prijateljev kedaj poskušal. Uiskirali so mnogo iu nepotrebno, ker niso vetleli za prava dobra zdravila. Ko se počutite slabe in največ v slučajih želodčnih in dro-bovnih bolezni ni vam treba riskirati nobenega sredstva, ker ne za-morete dobiti boljega, kot je Tri-nerjevo zdravilno grenko vino. Ono je v javnosti že dvajset let in je vedno zadoščalo. Ako imate slab okus v ustih, pokrit jezik, slab tek, zabasanost, izgubljate moč, postajate bledi, nervozni — tt c bode te ničesar riskirali, ako rabite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah Jos. Trincr l.TO— 1339 S. Ashland A ve. Chicago, III. NAROČITE SE NA DNEVNIK "ZARJA"! Kdor žeU čitati podučne članke o socializmu in novice iz starega kraja, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik 4 ZAR JA." "Zarja" izhaja v Ljubljani, delenburgove ulice št. 611 in stane za Ameriko $6 za celo leto. Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevze, ma v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220% Grove St.. MILWAUKEE, WIS. Sodrngi! Nas list je naše naj močnejše orožje! Njegujmo ga! Podpirajmo in širimo gal Agiti rajmo, da bo "PROLETAREC" še večji in močnejši I Delavstvo brez svojega časopisja je kakor življenje brez »olnca. L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago. Zli ▼•*)© salo go ar, roriiie, prvto nov in dragih drmgotin. Isvrtnje to* rsskorrstna popravila v t«j stroki p« zslo nizki essu. Obiičtt« gal 8PU8ČENJE V MORJE parnika "Cesar Frane Jožef l." Austro •Amerikanske jtarobrodne družbe, dne l*. sejrtembra 1911. V zgodnjem .jutru je mnogoštevilno izletnih čolnov iu vkikov pripeljalo veliko množico ljudi iz Trsta iu okolice Trn bidjertebiTrtr r T-ritč- t Mo«t aWiuM. da so prisotni pri spuAčenju največjega in najhitrejšega parnika avstrijske trgovske mornarice. Austro Amerikaua je ob tej priliki najela druge parnike poleg svojih lastnih da so pripeljali povabljene goste; isto tako je naročila «posebni vlak iz Trsta. Pred 9. uro zjutraj so bili v ladjedel niči vsi gostje, velika množica, elegantno opravljene gosj»e, blesteče uniforme visokih uradni kov so naprav l jali krasen praznični utis. V sredi ladjedelnice «e je za mogel videti veliki jmrnik, na kteran so mnogi delavci delali zadnje priprave |»od vodstvom stavbenih i»ženi rjev. Nj. V. bojna ladija "Panther" se je usidrala ob ladjedelnici že na vse zgo-laj s podadmiralom vitez pl. Kohen na čelu pomorskih častnikov, v zastopstvi-admirala grofa Montecuceoli, da pozdra-vi cesarske goste. Njih prihod je na-znanilo 21 strelov iz topov. Ob 9. uri zjutraj se je pripeljala visoka kumira novega |M»rnika. Njena ces. in kralj, visokost nad vojvod i nja Mari ja Jožefa na vladnem parniku "Pe-lagosa '. V njenem spremstva je bil njen sin nadvojvoda Maksimilijan, višji lv orni k grof Avgust Salm, Keiffer scheidt in dvorni dami grofinji Attem* n Pallavicini. VojaAka go«lba je »aigrala cesarsko |»esem. Med tem časom sta prišla na most gg. (.'al I isto iu Alberto Oosulieh ravnatelja Austro Amerikane. da sprej meta cesarske goste. Bili «o ž njimi gg. A. Kuffler in Dr. Bchenvker Angerer ►redaednika ravnateljskega zbora, pod-admiral vitez pl. Seemann iu grof I^eo-pold (Joess. Poleg teh gospodov so pozdravili nadvojvodinjo načelniki voj "ke in mornarice, minister notranjih zadev grof NVickenburg, «Ir. Mataja načelnik trgovinskega ininisterstva, de-»utacija c. in k. armade, generalni ma jor vitez [d. Kraus. ]»ovel jnik ."»">. pehot ne brigarugs nove parnike, ki bodo vozili 10 milj na uro, gradijo.—Par ni ki odpluje-jo iz New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi par-niki imajo brezžični brzojav, električno rszsvetjavo in so moderno ursjsni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije, esne in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & C0 Gen'l Agt's, 2 Washington St., New York. Zastopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chicago, 111. Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje po rti rane cigare in cigarete' Vs pristno in po zmernih cenah VAC. KROUPA 1225 W.lSthSt. Chicago, ^ Jako važno vprašan|e? "Ali sem it poslal zaostalo a*, ročniuo n» ^Proletarca"? | 6« net — ^Podpiriju ¿^ pitje! Naročajte, čitajte in ^ •Proletarca»! Priporočajte hrvu •kim delavcem 'Radničko Strala», JESEN IN ZIMA 1911 — 1912 Popolna zaloga ^lovih, najmodernejši* Obleke za odrasle in mladeniče Naše obleke ho dobro krojene in šite z vso vsebino, ki spada v Dobre Obleke od $25.00 po dol do $7j$ Površnike za odrasle in madeni*. kroja." V " ^ naJuoveje«i4 "Prestio IAWNDalb Vmclothing HOUSE SWCorner 26 * ¿Central PaZht, Rudolph Layer, lastnik. prva slovenska Vinarna in Gostilna v Kaliforniji, kjf>ni£ ^U06™ V Plini« olalAaj« _ t2ie. «1| vv ) ' I L ........................................, Ce bi začeli hraniti pred petimi leti. in bi djali na stran vsak dan 50 c., bi imeli danes $1000. Začnite danes, da boste imeli to avoto vsaj čez pet let INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 B|ue Island Ave., Chicago, IU. lk% hi pil «iljfso dolarjev. • * Idprto ? soboto od 8 do 8 iro zvečer ......... ........ ...........i CARL STROVER Dober Advokat Attorney at Lan St. sobe 1009 140 E. WASHINGTON STREET. CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 ROJAKI v Waukc«anul — p _• ^e kočete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k B. Mahnich-u, 714 Market Street, Waokfgan. Vri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjame, nnj se prepiča. dobra, domača gostilna v Clevelandu, Oblo J. SVETE po domsče pri ZALARJU 6120 St. Clslrave toil rlno. piv. In Ivan), prr* vr»u» MmnHk. po*t m pripori, rojakom v C^JH^^ potniV«n Lsatntk. POZOR! SLOVENCI! POZOR1 s A L o O N s modernim kegljisČen 8veis pivo v sodškib is bataljksft i« drug. rasno vrst ne pijače ter onijsŠM «w>dks. Potniki dobs «»dno prm* čiMe za nizko ceno Postrszbs točna in labsraa. Vsem Slovstnesra is drugim Slovsassi se feopio priporoča MARTIN POTOKAR, 162S So, Centr» Ave. Chica«* Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St.. La Salle. III T«>čl gostilni pndrejons pijO» pri poroČs rojako« u obiUa nhtal M. A, Weisskopf, M, D, Izkušen zdravnik. Traduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer, 1842 So Ashland Ave., Tel. Canal 476 Chicago. I1L i. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, Čiati, lika in popravlja. Cene zmerne. J. Kosirnik, 3708 W. 26tli St. Tel. I^anwdale 1761. Chtcaf«. | LOUIS RABSEL moderno urejen salun U 4(0 «MID m.. KINU, Si . Telefon 119».