Andrej Fekonja: Celje in okolica.
177
govoril stražarjem nekaj besed, na kar je tudi njemu, kakor preje velitelju, trikrat zaorilo: živio!
O celjski narodni straži se nam pripoveda znameniteje še to, da je dobila od generala barona Nugenta pohvalno pismo iz Velike Nedelje z dne 4. listopada 1. 1848., od generala Weldena pa 240 pijemontskih pušek za vrlo svoje vedenje, da ni hotela iti na pomoč upornim Dunajcanom zoper bana Jelačiča, kakor je Celjane vabil neki dijak po noči 9. vinot. 1. 1848.
Črnogorski knez Nikola I.
„Po kratkem razgovoru je pa velitelj Gurnik stražarjem izustil svoje mnenje, da bi Celjanom ne bila Čast udariti nad sosede, verne Hrvate, ki so svoje meče za cesarja potegnili. Tako so tudi menili skoraj vsi tukajšnji stražarji."
Leta 1849. )e celjska narodna straža po zapisniku z dne 20. vel. travna štela 204 može. Dnč 15. vinotoka leta 1851. je pa po ukazu okrožne vlade od 30. vel. srpana i. 1. izročila orožje mestni županiji, katera je je 24. vinotoka i. 1. oddala celjskemu okrajnemu glavarstvu. »Dom in svet"  1897, št. 6.
Tako je nehala celjska narodna straža, katere velitelj je bil Karol Sima po odhodu V. Gurnika.1)
Volitve poslancev.
„Do 1. 1848. je nekakošna mora tlačila vse avstrijske narode in stanove; le to se je smelo storiti, kar je dovolila vlada, združena z graj-šČaki. Do takrat ni bilo namreč nič ustavnega življenja. Ljudstvo namreč ni kar nič sodelovalo pri postavah; ni bilo še deželnih zborov, niti državnega zbora.
Cesar je dal svojim narodom ustavo, sklical pomnožene deželne zbore in državni zbor na Dunaj. Bil je ob jed-nem državni zbor v Frankfurtu ob Majnu, ki naj bi bil Avstrijo z Nemčijo spojil, in pozneje državni zbor v Kro-merižu na Moravi, kamor je bil z nemirnega Dunaja prestavljen.
Tedaj so se vprviČ poslanci volili v razne ljudske zastope, od koder so pričakovali vse polno  dobrot." 2)
V Celju so torej volili leta 1848. tako-le3):
Za frankfurtski parlament.
Dne 26. mal. travna, na velikonočno sredo, je bila na jarmenčah volitev vo-lilcev (volilnih mož) za frankfurtski parlament.
„Le malo jih je bilo — piše Orožen — ki so si prizadevali zbranemu ljudstvu dokazovati, kako nevarno in nespametno je za Avstrijance, poročnike (poslance) pošiljati v frankobrodski parlament. Zoper te se je vzdignilo mnogo meščanov, ki so modrovali o veliki sreči, ki nam bode iz Frankobroda došla; da, nekega dijaka, kije z Dunaja sem k volitvi došel in je tudi za frankobrodski parlament ves vnet bil, so neki meščani na svoje roke vzdignili in ga na mizo postavili, od koder si je prizadeval dopovedati, kako bode vse razpadlo, ako se ne bode za Frankobrod volilo. Ljudstvo je to verjelo in volilo; onim pa, ki so pred volitvijo svarili, so neki meščani ta dan mačjo muziko namenili, kojo je pa velitelj narodne straže zabranil."
Volilci za frankfurtski parlament so izvoljeni bili ti-le: Janez Schmelzer, okrožni komisar; Karol Sima, pek; Vincenc Gurnik, poštar; Andrej Schoener in Matija Foregger, oba doktorja
*) Ig. Orožen: Cel. Kronika.
2)   „Domovina"   1891, 7.
3)   Ig. Orožen:  Cel. Kronika.