Zvišanje plai Lctcks se je že mnogo pisalo o našem gmotnem položaju. Vsi člainki so si bili edini, da današnja plača učiteljstva in uradništva ni zadostna, da ne dosega niti ekisistenčncga minimuma. Vživeti se moramo ne le v naš položaj, temveč raoramo pomisliti na zvaničnike in služitelje v drugih strokah, ki res ne zaslužijo — niti za golo življenje. Tudi učiteljstvo živi v težkih materialnih prilikah, sai je navezano edino na dohodke svojih plač in tudi nima možnosti priti do kakega vira dohodkov drugje. Drugi stanovi si pač pomagajo z delom izven službe ter zaslužijo toliko, da laže izhajajo. Pri učiteljstvu tega ni. Vsi smo si edini, da so se cene življenjskih potrebščin občutno zvišale in so za 30 % višje od 1. 1935. Cene življenjskih potrebščin v 1.1931. so enake cenam v 1. 1938./39. Najnižje pa so bile v letih 1933.-1935. Od kod to nihanje cen? Cene življenjiskih potrebščin so v sorazmerju z množino denarja, ki je v obtoku, t. j. čim večji je denarni obtok in čim hitreje kroži denar, tem manjša je njcgova cena in tem višje so cene blagu. To dejstvo nam bo razložilo, od kod tak padec cen v 1. 1933.—1935. in draginja v 1. 1938. V letih 1933.—1935. je znašal denarni obtok približno 4X> mili.iardc dinarjev, danes pa znaša preko 6 mili.iard. Torej je bil nedarni obtok v letih 1933.—1935. za eno tretjino manjši in s tem sorazmerno za eno tretjino nižje ccne. Razumljivo ic. čim manj denarja je, tem teže ga je dobiti in tem vcč je vreden. In čim več je vredcn, tem več življenjskih potrebščin dabimo za eno denarno enoto. Danes je ravno obratno. Kcr je denarni obtok za eno tretjino višji. jc njegova cena za toliko manjša. Vse te velike izpremembe v gibanju cen smo morali vzdržati z našo plačo. ki je bila prilagodena časom najslabše konjunkture, t. j. v letih 1933.—1935. Država je segla po skrajnem sredstvu, da vzpostavi ravnotežje v državnem proračunu, ter je znižala uradniške plače na življenjski minimum leta 1933. Takrat je znašal državni proračun 9 milijard dinarjev, torej je bil za 3 milijarde manjši od onega v letu 1931. Letošnji državni proračun se je že izenačil z onim v letu 1931., dosegel jc številko 12 milijard. Po tem realnem, čisto računskem zaključku je življenjski standard cnak 1. 1931. tcr lahko sklepamo: Ce sta življenjska raven, t. j. indeks cen, ter državni proračun cnaka onemu v letu 1931., tedaj je dana finančna možnost, da dobimo iste prejemke, ki smo jih imeli leta 1931. Zakonodavec je pri uzakonjenju uradniških plač moral imeti v računu 1. življemjski standard v letu 1931., 2. velikost in zmogljivost državnega proračuna. Plača mora biti vedno v sorazmerju z življenjskim stanjem ter finančno močjo države. Hvala Bogu, da jc država v dobrem finančnem stanju, saj ima lctne pribitkc, namesto prejšnjih primanjkljajev. Lepo vidimo to ugodno konjunkturo v državnem proračunu in pri denarnem obtpku, ka>r omogoča javna dcla in v. njimi možnost zaslužka za delavca, obrtnika in kmeta. Sedaj jc vrsta na državncm uradništvu. ki je žrtvovalo del svojih prejemkov za otajšanje kritičrrih časov. Finančna moč države je tolika, da tu lahko uradništvu vrne vse, kar mu je odtegnila v siabih letih. Čc sta denarni obtok in državni proračun ista kakor v letu 1931., potem lahko država vrne prejemkc iz leta 1931. To bi bilo z ozirom na življenjski standard edino pravilno in realno. V kakšnem materialnem noložaju živi uradništvo, je bi!o v listu že opisano. Še prav posebno težko živi uradniška družina, ker je bila najobčutneje prizadeta 1. z odvzemom rodbinske doklade za žene ali draginjske doklade poročeni uradnici in 2. zaradi naraščajoče draginje, ki jo družina čuti še prav posebno. Vse opisano dovolj jasno priča, da je zahteva pravičnosti, da se najmočnejšemu konsumentu nudi možnost dostojnega življenja. Vedno se je tolmačilo znižanjc plač iz principa življenjskih cen, tako tolmačimo mi danes našo zahtevo po zvišanju plač edino z vidika življenjskega stanja v državi. Oglejmo si še v računski luči naše prejemke in finančno moč države. Polozajna skupina IX. VUI. VII. VI. V. Leta 1931. drz. proracun 12 milijard placa lUO°/o standard 100 °/0 placa din 1675— 1980-— 2310 — 2710-— 3250-— Povprecno 2.413— Leta 1935. drz. proracun 9 milijard placa 73 °/o standard 70 °/o placa manj din 12151470-1700-— 2040-— 2430 — | 1711 — 460 — 510610 — 710-— 820-- 622- Leta 1937. drz. proracun 10 milijard placa 77°/o standard 95°/o plaŁa vti oA 1.1935. m.nj od 1.1931. din 1300-— 1555181021502550- 1.873-- 85-- 85'110- 110120 — 100-- 375-425-500600-700'- 520- Leta 1939. drz. proracun 12 milijard placa 77 ° o standard 100 °/o placa din ? I Ta slika nam nazorno povc. da je bila povprečna plača 1. 1931. din 2413,—, 1. 1935. din 1771,— in danes din 1873,—, torej je pri istem življenjskem standardu in istem proračunu naša plača za din 520,— mainjša. Z ozirom na finančne možnosti in življenjsko stanje bi moralo znašati zvišanje povprečno 500 dina-rjev mesečno. Če računamo, da je vsega drž. uslužbenstva nekaj manj od 200.000, bi znašalo zvišanje mesečno din 70,000.000,—, letno pa din 800,000.000,—. Mi upamo in upajmo, da ne upamo siednjič zaman. — a —