KRANJ, 23. JANUARJA 1956 LETO IX. — ST. 7 DIN 10.— SZDL za ladaja: Gorenjski tisk / Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 190 / Tekoči račun pri NB Kranj štev. 61-KB-1-2-135 / Izhaja v ponedeljek Jn petek / Naročnina: letna 600, polletna 300, mesečna 50 dinarjev. Prva konferenca gorenjske mladine MLADINA SI MORA PRIBORITI SVOJE MESTO V DRUŽBI SLAVA LENINU V soboto je poteklo 32 let... 21. januarja 1924. leta je v Gorkih pri Moskvi nehalo biti srce vnetega revolucionarja in velikega misleca Vladimirja Iljiča — Lenina. Njegovo delo za svetovni proletariat, še posebej Da za narode svoje domovine, je ogromno. Zal je prezgodaj izgorel v ognju revolucionarnega boja. Mi, Jugoslovani smo ponosni, da smo vedno dosledno stopali po poti Leninovih naukov. Kranj, 22. decembra. Danes popoldan se je v Kranju končala dvodnevna konferenca gorenjske mladine. Kot gostje so konferenco pozdravili tudi zvezni poslanec France Perovšek, predsednik CK LMS Fran-ček Mirtič, sekretar OO SZDL Kranj Zvonka Lesjak, predsednik Okrajne zveze prijateljev mladine Ivo Majdič, organizacijski sekretar ZK okraja Kranj Albin Jensterle, predsednik Sveta za šolstvo Smilja Gostiša in član CK LMS Vinko Trček Okrajni komite LMS v Kranju je za svojo prvo konferenco gorenjske mladine pripravil izčrpna poročila o mladinski problematiki, delu, uspehih in hkrati tudi o nedelavnosti in pomanjkljivostih osnovnih organizacij MLADINA V ORGANIH DELAVSKEGA SAMUUrKAVLJA-NJA Vse povsod se opaža, da je mladina še premalo zastopana v organih delavskega in družbenega upravljanja, da se starejši izogibajo mladih ljudi, skratka — mladina se čuti zapostavljeno. Pri reševanju družbenih vprašanj se mladino če-stokrat prezre ali pa se ji ne da tistega mesta, ki bi ga s poglobitvijo svojega znanja lahko zastopala. Ta od.nos velja tudi za mladino na Gorenjskem, saj je celo v »Iskri« primer, da je od 50% zaposlene mlade delovne sile le 1,2% zastopane v delavskem svetu. Udeležbo mladine v delavskih svetih nam ponazarjajo tudi primeri v jeseniški železarni, kjer je od 100 članov delavskega sveta le en mladinec, medtem ko v »Verigi«, »Savi«, »Inteksu«, »NIKO«, »LIP« Cešnjici in Cevljar-ni »Ratitovec« ni niti en mladinec član delavskega sveta in upravnega odbora. Skupno dela v okraju v delavskih svetih in upravnih odborih 2545 delavcev in od tega le 250 mladine — torej le 10%. Nasprotno temu pa ,je v nekaterih podjetjih, predvsem mlajših, mladina v organih delavskega upravljanja bolje zastopana, tako je v Puškar-ni od 15 članov delavskega sveta 9 mladincev, v »Elanu« pa sta celo predsednik delavskega sveta in upravnega odbora mladinca. Tudi v nekaterih drugih podjetjih mladinci dobro zastopajo kolektivna stremljenja. Vendar pa moramo znati oceniti, kdo je sposoben in kdo bo pravilno zastopal interese celotnega kolektiva. Se daleč ni pravilno, če bomo pričeli vsiljevati mladino v organe druž- SE BO SIJALO SONCE V soboto, 21. januarja, je Prešernovo gledališče uprizorilo svojo 6. premiero z uspehom II S posveta zadružnikov ■ komunistov Pospešili ie ireia socialistično preobrazbo vasi Kranj, 22. januarja. hranilne knjižice le okoli 5%. Da bi čimbolj uveljavili smernice naše gospodarske politike Dostikrat je slišati pripombe, v kmetijstvu pri nas, je potrebno zlasti kmetom - zadružnikom da je treba kmetijstvu še več pojasnjevati vlogo kmetijske proizvodnje in njene osnovne ce- pomagati. Res je. Kmetijstvu je lice na naši vasi — kmetijske zadruge. V tem cilju je sedaj treba nuditi še več podpore, tudi na Gorenjskem vrsta posvetovanj, med katere sodi tudi Toda eden izmed zelo pomemb- današnje posvetovanje zadružnikov komunistov, ki ga je vodil nih virov pomoči bi bile lahko organizacijski sektretar OK ZKS Kranj Albin Jensterle. Za uvod v razpravo je podal Podrobno in obsežno poročilo Predsednik Okrajne zadružne iveze Tone Hafner. Nakazal je Probleme, ki stoje pred zadružniki, zlasti komunisti v sedanjem času, ko se bodo začeli občni zbori KZ. Iz poročila in seči večje uspehe, ne le zase, temveč tudi za celotno gospodarsko skupnost. Ena izmed zelo pomembnih nalog je tudi uveljavljanje hranilne službe v naših zadrugah. V lanskem letu je posamezno gospodarstvo prejelo v povpreč- prav zadružne hranilnice. Kmet, ki vlaga denar, ne koristi s tem le sebi, temveč vsej skupnosti. Ne da bi njegovemu denarju, ki ga je vložil, kakorkoli škodovalo, ima zadruga možnost vloženi denar večkrat obrniti in s tem priti hitreje do potrebnih sredstev. same razprave je bilo pozneje ju za prodane pridelke okoli Oluščenih nekaj sklepov, ki naj 200.000 dinarjev. V meseecu var- Predsednik OK LMS Slavko Zalokar med poročilom benega upravljanja, kajti tu naj mlad človek ne nastopa zgolj kot mladinec, temveč kot dober član. USPEH JE ODVISEN OD NAS VSEH V organih delavskega in družbenega upravljanja si mo-Ni prav nobenega dvoma, da ra mladina svoje mesto priboje odvisno v prvi vrsti od ko- riti, je med drugim poudaril munistov na vasi, kako in s tovariš Perovšek. Mlada gene-Pripomorejo k dvigu kmetijske čevanja, ki ga je razpisala Za- kakšno hitrostjo se bodo uvelja- racija mora biti pripravljena Proizvodnje na Gorenjskem. družna hranilnica, pa je bilo vljale smernice naše gospodar- pomagati pri vseh težavah in Zadruga dobiva čedalje večjo od vsega denarja vloženega na ske politike na vasi. (Nadaljevanje na 2. strani) veljavo in vlogo v našem go-_____________________ 8Podarstvu. Sedaj, ko bo ves f , ~"\ °dkup slonel na zadrugah, je -Potrebno, da postane zadruga resnično izključni trgovec in za-■topnik kmetskih interesov. S tem naj bi se odpravila, vsaj Postopoma, dvojna vloga kmeta, ki je pravzaprav na eni strani delavec, na drugi pa trgovec. Kmetijska posestva in komunisti, ki delajo na teh delovnih hiestih, morajo skrbeti, da bodo le-ta resnično odigrala tisto Vlogo, ki jim pripada. Posestva niorajo postati nosilci napredka kmetijske proizvodnje. Služiti niorajo ostalim kmetovalcem, ki niso vključeni v zadrugah, za Vzgled kako je moč s socialističnim načinom proizvodnje do- Domžalska Svoboda bo začela z delom Domžale, 21. januarja. Včeraj zvečer je bila druga 8eja novoizvoljenega odbora domžalske »Svobode«, ki je bil *e pred enim mesecem izvoljen na občnem zboru društva. Na tej seji je kočno uspelo kon-»tituirati nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen Lado Karel, za podpredsednika Vinko ^toljk in za tajnika Cotman Janko. Ta odbor je že sprejel potrebne naloge za poživitev kulturnega dela v Domžalah, ki je za ®n mesec povsem zamrlo. Naš razgovor pravijo Kovačev ata z Jezerskega renjskem. A vendar: nekaj posebnega je v njem. Nekaj, kar človeka akaj pišem prav o njem? pritegne, če se razgovarja z Kdo ve koliko jih je še njim. Nekaj simpatičnega. To je z devetimi križi na Go- tista široka gorenjska duša. Iz njega veje sla po življenju, ki kljub letom ni uplahnila. Tista močna volja, ki pomaga človeku preko vseh težav. Bil je kovač in je še kovač. Zato ga vsi kličejo za Kovačevega Franceljna. »Seveda, kakšnih težjih del ne morem več opravljati,« mi je pripovedoval, »toda delam pa še stalno. O, brez dela bi bilo predolgočasno. Pa veste, kak krajcar mi tudi prav pride. Samo s pokojnino, ki je dokaj nizka, se ne da živeti. Otroci gredo še v šolo . . .« Čudno, mar ne? Pri 88. letih pa šoloobvezni otroci! A je vendarle res. »Vsega skupaj sem imel, čajte no,« potem je precej dolgo premišljeval in štel na prste, »deset, potem pa v drugem zakonu še pet, torej 15 otrok. Drugič sem se ženil, ko mi je bilo 72 let.« In imel je kljub letom še kopico otrok, ki so vsi njemu podobni! Franc Košir — Kovačev ata Vedno je dobre volje in na- smejan. »Nak, stoletnice pa ne bom dočakal,« mi je odgovoril na vprašanje, če me bo povabil ob stoletnici na gostijo, »kakšnih 10 let pa bo še šlo.« In je mirno potegnil iz pipe, kot da bi že vnaprej vse preračunal. »Kadim pa rad in vedno.« In je spet puhnil. »Kako pa je bilo takrat, ko ste denar ponarejali?« sem pobaral. 1909. leta je bilo. Nek ruski kovač me je pretental, pa sem poskusil. Samo nekaj sem jih naredil. Pa ni bilo sile — le tri mesece sem dobil. Ampak tisti s Koroške, tisti so bili pa »štrafani«, po sedem let so dobili. So pa dokaj zdrobljenega stekla med srebro dajali, da so se tolarji kar razleteli, če si ga preveč ob mizo vrgel. Ja, veste, to je pa vseeno preveč golfi-je ...« • In še sva se menila. Spomin ima še bister. Prava gorenjska grča je tale Koširjev France z Jezerskega! Še enkrat: Nerodnosti v „KEM Slabo finančno in materialno poslovanje Ze dlje časa se je govorilo in pisalo, da v podjetju »KEM« nekaj škriplje. Govorilo se je o nepravilnostih, o zlorabah službenega položaja, nezakonitosti postopkov, o slabi organizaciji dela in še o marsičem. Da bi tem govoricam v podjetju »KEM prišli do korenin, je bila v ta namen že pred časom imenovana posebna komisija Zbora proizvajalcev, končni pregled položaja v tem mladem podjetju pa je izvedla posebna komisija Občinskega ljudskega odbora v Radovljici. Skoda bi bilo za samo podjetje, za delovni kolektiv in za celotno naše gospodarstvo, da bi podjetje »KEM«, ki je zraslo iz skromne avto-mehanične delavnice, zašlo na pot neuspehov, namesto da bi se nadalje razvijalo in krepilo. Za uspešen razvoj ima podjetje vse osnovne pogoje. Vendar le s pametno in preudarno gospodarsko politiko, predvsem pa s pravilnim odnosom do dela ter odstranitvijo vseh dosedanjih pomanjkljivosti, ki podjetju v sedanjem položaju ne obetajo s cvetlicami postlanega vzpona. POMANJKLJIVOSTI V PROIZVODNJI Tehnično poslovanje podjetja ne ustreza pravilni organizaciji proizvodnje. Tudi sam tehnološki proces ni najbolje organiziran, da o sami strukturi izdelkov niti ne govorimo. Prav je, da podjetje množi seznam izdelkov, katere izdeluje. Prav gotovo pa ni na mestu, da se »KEM« peča z najrazličnejšimi deli, od izdelave rolet do preciznih avtomatskih aparatov za reguliranje plina. Kaj se v tem odraža? Sam razvoj podjetja je, lahko rečemo, že deloma prerasel delovni kolektiv. Zatorej bi bilo prav, da se podjetje, ki ima glede kvalificirane delovne sile v tem oziru vse pogoje, usmeri na proizvodnjo res tistih izdelkov, katere lahko izdeluje in za katerimi je tudi na tržišču zadosti povpraševanja. V proizvodnjo bi bilo treba uvesti več sistematičnega dela in ne stremeti le za trenutnimi, zaradi objektivnih okoliščin povzročenimi ugodnimi tržnimi uspehi. Nesistematična in tehnološko nedognana organizacija proizvodnje je zato prav gotovo pri- vedla do nepotrebnega zaposlovanja delovne sile. V podjetje so prihajali novi delavci, za katere še niti ni bilo jasno, kje in kaj bodo delali. NEPRAVILNOSTI FINANČNEGA IN MATERIALNEGA POSLOVANJA V »KEM« so kršili vrsto veljavnih predpisov. Tako so iz obratnih sredstev uporabili 954.992 dinarjev za investicije v lastni režiji, kljub temu, da to Uredba o kreditih za obratna sredstva in drugih kratkoročnih kreditih izrecno prepoveduje. Toda, ker je delavski svet na svoji seji ta sklep izglasoval, se je zaman upirala izvršitvi tega sklepa računovodkinja, ki je na nezakonitost opozarjala. V podjetju so izplačevali denar iz iztržka in si izposoje vali gotovino še od dveh drugih podjetjih takrat, ko so jim blokirali tekoči račun. S tem so kršili Uredbo o finančnem poslovanju in plačevanju z gotovino. Drugih nepravilnosti je še več. Tako niso vodili v redu (Nadaljevanje na 2. str.) Seminar zavoda za socialno zavarovanje Domžale, 22. januarja. Podružnica Zavoda za socialno zavarovanje v Domžalah, je organizirala ob sodelovanju občinskega sindikalnega sveta, štiridnevni seminar za člane komisij za higiensko tehnično zaščito v podjetjih domžalske občine. Seminar se je pričel pretekli torek, končal pa včeraj, v soboto. Obiskovali so ga zastopniki vseh podjetij iz občine. V okviru seminarja je bila prirejena posebna razstava, ki je nazorno prikazovala vzroke nesreč po podjetjih, hkrati pa metode, s katerimi se te nesreče lahko preprečijo. S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TR2IC Sprejeli so več odlokov Tržič, 21. januarja Včeraj je bila v Tržiču seja ObLO, katero je v odsotnosti predsednika vodil podpredsednik ObLO tovariš Kravcar. Odbor je odobril neke spremembe občinskega statuta in izvolil Svet za delo in delovna razmerja. Razen tega je imenoval arbitražni svet za reševanje delovnih sporov. Izglasoval je predlog Odloka o svetih potrošnikov, kot ga je predlagal v osnutku Svet za gospodarstvo in sklenil, da se izvoli svete potrošnikov pri vseh trgovskih podjetjih, trgovinah in prodajalnah proizvajalnih podjetij. Razen tega je občinski odbor sklepal o urbanističnih problemih Tržiča in dodelitvah zemljišč delavcem, ki bi gradili hiše ter o odstopu zemljišč splošnega ljudskega premoženja. Kljub temu, da je odbor rešil na tej seji važne zadeve, se seja ni zavlekla. Pogostejše seje ljudskega odbora imajo dobro stran tudi v tem, da se vsak problem skrbne je obdeluje. J. V. 3502 04 Še enkrat: Nerednosti v ,KEM' Družbeno upravljanje le na papirju (Nadaljevan.)« s 1. strani) tekoče analitične evidence o osnovnih sredstvih. Tudi dokumentacija o potnih stroških je bila pomanjkljiva. Dokazila o dejansko porabljenem delovnem času za posamezni izdelek in o izplačanih plačah se tudi ne ujemajo. Prav tako ne število delov, ur, naznačenih v delovnih nalogih, s številom ur v plačilnih seznamih. Potemtakem so bile realne kalkulacije skoraj onemogočene. V našem listu smo že pred Časom opozorili, da je cena avtomatskih usmerjevalcev za plin odločno previsoka. Podjetje posluje še vedno na osnovi pravil, ki jih je sprejelo Še leta 1952. Ta pomanjkljivost je v precejšnji meri botrovala tudi storjenim nepravilnostim. • • • Oduedeiie na PONEDELJEK DELAVSKO UPRAVLJANJE, so torej očitne. Ce Je bil kdo KI NI BILO DELAVSKO UPRAVLJANJE poklican opozarjati delavski svet in upravni odbor na posa- Prav gotovo do teh številnih mezne nezakonitosti, je bil to v nepravilnosti v »KEM« ne bi prvi vrsti sam direktor pod-prišlo, vsaj v taki meri ne, če jetja. Toda on tega ni storil. Kairo, 22. januarja. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Dagg Hammarskjold se je danes sestal v Kairu s pred sednikom arabske lige. Zvedelo se je, da sta se razgovarjala o možnostih za zmanjšanje napetosti med Izraelom in arabskimi državami, nadalje o nerešenih vprašanjih, ki so Jih predložile arabske države Organizaciji združenih narodov, o položaju v Severni Afriki in o odnosih arabske države — OZN. Bonn, 22. januarja. Zahodno-nemški veleposlanik v Londonu je izročil danes angleškemu zunanjemu minsitru Lloydu noto, v kateri, po izjavah bonskih uradnih krogov, opozarja za-hodnonemška vlada Združene države Amerike in Veliko Britanijo pred sestankom Eisenho-wer-Eden na nujnost, da se najdejo nove poti za združitev Nemčije. Domneva pa se, da je bila nota izročena tudi zaradi bližnjega obiska sovjetskih voditeljev v Veliki Britaniji. V New Yorku se zelo zanimajo za obisk britanskega premiera Edena v ZDA. Po pisanju časopisov bo v razgovorih Eisenhower-Eden najneprijet-nejše vprašanje sprejem pekinške vlade v Organizacijo združenih narodov. Upajo, da Eden ne bo pregoreče zastopal stališča, naj se LR Kitajsko za vsako ceno sprejme v OZN čimprej, bo pa verjetno vztrajnejši v prizadevanjih, da se zboljšajo gospodarski stiki s Kitajsko. Po pisanju New York Herald Tribune« bodo predmet razgovora na bližnjem sestanku predvsem vprašanje Srednjega vzhoda in pa izglajevanje razlik v glediščih na različna mednarodna vprašanja. Te razlike sedaj obstojajo. VVashington, 22. januarja. — Predsednik parlametarne komisije za zunanje zadeve ameriškega parlamenta George je izjavil, da bi bila konstruktivna sprememba ameriške bi delavsko upravljanje v podjetju odigralo tisto vlogo, ki jo mora imeti. Tako pa .. . Delavsko upravljanje (delavski svet in upravni odbor) je bilo v »KEM« bolj ali manj le na papirju, ker je vse njegove kompetence in vso njegovo aktivnost združil v svojih rokah direktor podjetja. On je hkrati tudi razreševal posamezne člane delavskega sveta in koopti-ral nove na izpraznjena mesta. S takimi postopki so bila grobo kršena pravila o volitvah članov delavskih svetov. Tudi sam sestav delavskega sveta ni bil v skladu z veljavnimi določili, saj je bil v začetku odnos delavcev in uslužbencev (v 15-članškem delavskemu svetu) 8:7, pozneje pa celo 7:8-, medtem ko v upravnem odboru ni bilo noTsenega delavca. Seje delavskega sveta so bile večinoma nepripravljene, brez vnaprej določenega dnevneg? reda. Zapisniki teh sej so bili skrajno pomanjkljivi, brez formuliranih sklepov. In še te sklepe je nekako vnaprej določeval sam direktor. Iz take vloge direktorja povsem jasno izhajajo tudi nezakonitosti glede zaposlovanja in odpuščanje delovne sile. Nerednosti, napake v upravnem poslovanju in poslovanju samega delavskega upravljanja, Povsem očitno je torej, da bo treba napraviti red v podjetju ^KEM«. Ne le v sami upravi. Iz mehkužnega sna se bo moral iztrgati celotni delovni kolektiv in ne nazadnje predstavniki delavskega upravljanja. Obračunati bo treba z vsemi nepravil- 5 seje sekretariata okrajnega odbora SZDL Pomoč gledališčema v Kranju in na Jesenicah Kranj, 21. januarja Včeraj popoldne je bil sestanek sekretariata Okrajnega odbora SZDL. Na sestanku so razpravljali o položaju v Prešernovem gledališču v Kranju in v Mestnem gledališu Jesenice, o nekaterih organizacijskih vprašanjih, na koncu pa so izvolili še pripravljalni odbor za proslavo 20-letnice stavke v »Jugoče-ški« (današnji »Iskri«). Odbor vodi predsednik OO SZDL Mirko Zlatner O stanju v jeseniškem in kranjskem gledališču je poročal tov. Slavko Beznik. Govoril je o dosedanji praksi. Za nemoteno delo v lastni hiši bi zagotovil gledališču sredstva ustrezni ob- nostmi in smeleje ter načrtnejo\ tovil> da v Prešernovem gleda družbenem upravljanju in ugo- činski ljudski odbor, za gostova- stopiti na nadaljnjo razvojno pot. Ker, škoda bi bilo, da bi razna osebna trenja in ambicije posameznikov zavrle podjetju vzpon, ki je možen in katerega lahko v doglednem času doseže. I. AUSEC lišču upravni odbor kot organ družbenega upravljanja v tej sezoni že uspešno dela, medtem ko na Jesenicah upravnega odbora še nimajo. Potrebno bo, da se tudi v Mestnem gledališču na Jesenicah ta odbor čimprej formira. Glede finansiranja teh ustanov naj bi ostalo pri Ceste-pereč problem S 7. seje Občinskega LO Cerklje nja pa bi prispeval denarna sredstva Okrajni ljudski odbor. Zaželeno bi bilo, da se omogoči obema gledališčema uresničiti maksimalen program gostovanj, ker je zanimanje zanje veliko. Po izčrpni razpravi so člani sekretariata sklenili, naj.Okrajni odbor SZDL priporoči Občinskima odboramo SZDL v Kranju in na Jesenicah, da bi razpravljala o problemih družbenega upravljanja v . gledali- KO SO PRED PETINDVAJSETIMI LETI ZAPELI NA »FA* ROVSKI LOKI« KRAMPI iN LOPATE IN JE ZRASLA 12 SAVSKEGA LOČJA PRVA Cerklje, 21. januarja. Na zadnji svoji seji Občinskega ljudskega odbora Cerklje, ki je bila predvčerajšnjim, so odborniki sprejeli nekatere spremembe in dopolnitve statuta. Med temi spremembami je najvažnejše to, da sta se svet za prosveto in kulturo ter svet za šolstvo združila. Do združitve je prišlo predvsem zaradi tega, določa, da bo v občini 7 svetov, ki bodo šteli po 3—7 članov, je imenoval ObLO 32 članov potrošniških svetov. ščih in poskrbela, da se le-to VEČJA KRANJSKA TOVAR' uveljavi in izpopolnjuje. Na- NA — »JUGOCESKA«, SE JE V dalje naj Okrajni odbor SZDL STAREM, MEŠČANSKEM KRA-priporoči ObLO v Kranju in na NJU NEKAJ PRELOMILO Jesenicah, naj zagotovita gleda- PRIŠLI SO NOVI LJUDJE. NA-liscema sredstva za nemoteno RASCAJOCA INDUSTRIJA JE delo in najnujnejša popravila, TERJALA DELOVNO SILO. iN t. j. izmenjavo poda in stolov TI NOVI LJUDJE Z NOVIMI ter premestitev kulisarne v IDEJAMI SO V JUNIJU 1936. Kranju in izmenjavo stolov ter LETA ZANETILI PRAV V Za boljše delo v komuni Cer- ureditev kurjave na Jesenicah. »JUGOCeSKI« ISKRO UPORA kije so izvolili sodnika za prekrške Vladimirja Jevška ter sanitarnega inšpektorja dr. Prem-rova, ki bosta oba zaposlena pri ObLO honorarno, ter šefa uprave za dohodke Ernesta Bregar- Zborovanle UROJ Kamnik, 22. januarja. Klub rezervnih oficirjev je imel danes dopoldne ob veliki udeležbi članov svoj redni letni občni zbor. Podrobno poročilo o delu društva je podal predsednik tov. Stane Peček. Sprejeli so sklep, da se bodo še tesneje povezali z Zvezo borcev, strelskimi družinami in SZDL. Pomagali bodo občinskemu odboru rezervnih pod-oficirjev, za oficirje in podofi-cirje Tuhinjske doline pa bodo organizirali predavanja ker sta ta dva sveta pred tem j a. že delala skupno. V zvezi z do- Za zaključek pod razno pa so polnitvijo statuta je bil ustanov- odborniki imeli burno razpravo Ijen tudi nov svet in sicer svet zaradi slabih cest v občini in za delo in delovna razmerja, pomanjkanja gramoza za popra- Predsednik sveta za prosveto in vilo le-teh. Odborniki so med šolstvo je Srečko Kadunc, sveta drugim ugotovili, da pomanjka- V nadaljevanju razprave je PROTI KAPITALISTIČNEMU sekretariat sklenil, da se skliče- IZKORIŠČANJU. ODZVALI SO ta v februarju dva plenuma SE JIM DELAVCI IZ TRZlCA, Okrajnega odbora SZDL. Na Z JESENIC, Z VSE GORENJ' prvem, ki bo 15. februarja, bo- SKE. TUDI OKOLIŠKI KMET- do obravnavali tarifno politiko JE SO POMAGALI STAVKU* in produktivnost dela v indu- JOClM. striji, na drugem plenumu, 25. OB DVAJSETLETNICI STAV' februarja, pa vprašanje kmetij- KE BODO V JUNIJU V KRA- stva. NJU VELIKE SLOVESNOSTI. za delo in delovno razmerje pa Boža Pečar. Dopolnili so še Število odbornikov sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo. Medtem ko so na seji sprejeli odlok o začasnem finansira-nju za prvo tromesečje 1956, so na predlog sveta za gospodarstvo in občinskega odbora SZDL Cerklje sprejeli tudi odlok o ustanovitvi potrošniških svetov. S posebno odločbo občinskega ljudskega odbora, ki nja gramoza v nekaterih vaseh ne bi bilo občutiti, če bi vašča-ni vsaj tisti gramoz, ki je primeren za popravilo cest, znali izkoristiti. Sicer pa je problem slabih cest bil že nekajkrat na dnevnem redu sej občinskega ljudskega odbora tako, da bi tudi odborniki z večjo odločnostjo to vprašanje, vsaj v okviru možnosti, že zdavnaj lahko rešili. F. B. Prva konferenca gorenjske mladire MLADINA SI MORA PRIBORITI SVOJE MESTO V DRUŽBI (Nadaljevanje s 1. strani) UPRAVLJANJE V ŠOLSKIH preizkušnjah, z delom si mora SVETIH ustvariti 'ugled, ne da bi pri Tudi v družbenem upravlja' tem uporabljala kakršnekoli nju se za sedaj pojavljajo še avandgardistične parole. To bo iste težave — mladina je vs* mladina dosegla le s skupno premalo zastopana v šolskih borbo, svoje osebne težnje mo- svetih, razen tega je odnos pro- ra vsklajevati s stremljenji fesorjev do dijakov oziroma vseh. Pri tem pa naj bodo rnla- mladinske organizacije nezdrav di ljudje sami organizatorji svo- in uničuje iniciativo mladih lju' jega dela. Delo vsakega mlade- di. Nekateri profesorji jemlje- komunista je hkrati delo jo šolske svete in celotno mla» Ob razsodbi Okrožnega sodišča ▼ primeru Čar man Kusterle - Logar ga vseh celote. Jesenice, 20. januarja. Po tridnevni obravnavi je Okrožno sodišče iz Ljubljane izreklo 19. t. m. na Jesenicah sodbo bivšemu upravniku »Splošnega mizarstva« na Koroški Beli MATEVŽU CARMANU, finančni knjigovodkinji ANGELI KUSTERLE in blagajničarki AMALIJI LOGARJEVI. NaStetl so zakrivili, da je moralo podjetje zaradi visoke poslovne izgube, približno 3,5 milijona dinarjev, v avgustu 1955. leta v likvidacijo. Obravnava je pokazala, da je sta mu pomagali tudi soobto-zlasti Carman, ki je bil postav- ženki. Ijen na odgovorno mesto brez Ko je Carman spoznal, da se kvalifikacij, zagrešil vrsto tež- podjetje, kljub kreditu LOMO bene nevarnosti, je bila sled- organov. Dasi je bila res pomoč skromna, bi se morali obtoženci pridrževati predpisov o poslovanju podjetij. Carmanu, ki nosi pretežen del krivde za stanje v podjetju, je sodišče odmerilo 5 let strogega zapora, Kustrlovi 9 mesecev, Logarjevi pa 7 mesecev zapora. Ob upoštevanju okoliščine, da gre pri zadnjih dveh primerih za manjšo mero druž- VZGOJIMO LIK MLADINCA — REVOLUCIONARJA Mladina, ki zna ocenjevati da- dinsko organizacijo kot nekaj nepotrebnega. Dogodilo se je, da je ravnatelj šole celo sam imenoval dijake v šolske svete in se ni oziral na predloge mla- kvaliteto in cene. Nadalje ni poskrbel, da bi se mater alno evidentiralo predelavo osnovnega materiala in da bi se vodila evidenca o izgoto/ljen*h leto lažno količino porabe lesa. Razen tega so se Carmanu do- v znesku 57.838 din. izdelkih v podjetju, kakor tudi, krivdo v giavnem priznali, le lifikacije. Brž ko se v podjetju nizacijo, temveč vse naše poli da bi se hlodovina prevzemala Carman je zavračal obdolžitev, opazi deficit, ali pa kake druge tične in družbene organe. komisijsko, se primerno^ zr.va- da bi ponev.^rjai. Sodišče pa ni nepravilnosti, bi morali revi- Mladinska organizacija mora samoupravljanje. Predsednik moglo sprejeti opravičevanja zijski organi pregledati pošlo- biti predvsem politična organi- sveta za šolstvo Smilja Gostišč roval vskladiščen material, premer j al les, preden se je oddajal v privatno sušilnico in ko se je spet vračal itd., itd. kih opustitev in nepravilnosti, Jesenice v višini 1,400.000 din, zunanje ki so nujno morale privesti do ne more več izmotati iz pri-pomik"e"zaželena.~P^ podjetja. Izkazalo se je, manjkljaja, je nagovoril finan- lo zaželeno če bi se ublažil i da ni bil sposoben niti nakupo- Cno knjigovodkinjo, da je vne-vpliv osebnosti v zunanji poli-1 vati les, ker se ni spoznal na s]a v inventurni spisek za 1954. tlki. Smatra se, da je pri tem mislil na Dullesa, čeprav ga izrecno ni imenoval. Jutri bo George obiskal predsednika Eisen-howerja in se z njim razgovar-jal o ameriški zunanji politiki. Moskovska »Pravda« kritizira predlog letošnjega ameriškega proračuna. Piše, da je iz proračuna razvidno, da ZDA ne mislijo opustiti hladne vojne, ker je v proračunu še vedno dve tretjini izdatkov namenjenih za vojne namene. To pa je v nasprotju s politiko pomirjevanja, ki teži, da bi se zmanjšala oborožitev in preprečili nadaljnji poizkusi z vodikovim orožjem. Pariz, 22. januarja. Francoski sindikat Force Ouvrier je začel danes akcijo proti neofašističnemu Poujadovem gibanju. Povsod so bili danes veliki micingi na katerih so Člani sindikata soglasno sprejemali resolucije o bojkotu poujadidstov in boju proti tej fašistični organizaciji. Kairo, 22. januarja. Sudanski zunanji minister je izjavil danes v Kairu, da se Sudan ne bo priključil nobenemu bloku, kakor tudi ne zvezi z arabskimi državami. Prav tako je danes na prvem zasedanju libijskega parlamenta libijski kralj izjavil, da se njegova država ne bo priključila nobenemu bloku. njima izvršitev kazni odložena za tri leta. Obtoženci pa bodo seveda morali — po deležih krivde — poravnati oškodovanemu podjetju tudi vso povzročeno škodo — oziroma izgubo. našnji družbeni in gospodarski dinske organizacije. V nekaterih položaj, ki zna zastopati inte- šolah pa je odnos dijakov sa- rese 'skupnosti, ki ji ni tuje min vzrok nezdravega stanja današnje družbeno in politično profesorskega zbora do šolske upravljanje, bo lahko našla svo- skupnosti. Dijaki morajo svoje ><• •; i.v> d.»eueiri stališče zastopati povsod, brez življenja, odbore, komisije, svete bojazni — morda pred slabo itd., bodo morali (priti Jmladi oceno, seveda mora biti njihovo ljudje. Danes je v okraju v stališče pravilno utemeljeno, svetih, komisijah in odborih od OK LMS je tem svetom posve- 1383 odbornikov le 98 mladih til precejšnjo skrb, saj sta va- ljudi, v šolskem svetu in or- jenska in srednješolska komisija ganih družbenega upravljanja na nekaterih šolah dosegli prav v zdravstvu od 1156 članov le lepe uspehe. Dijaka ne smemo 29 mladine, v hišnih svetih in gledati kot brezoseben predmet, drugih združenjih od 551 le 24 temveč kot človeka, člana naše mladincev. Prav tako je v vseh skupnosti. 15 delavskih svetih, trgovskih Da pa bo lahko to tudi po< podjetjih občine Kranj od 127 stal, se bo moral bolje seznani- Carmanov primer ponovno članov le 7 mladih ljudi. Vse te kazale tudi poneverbe gotovine dokazuje, da na odgovorna me- številke nam nazorno pokaže- ti z delavskim in družbenim samoupravljanjem, zato so pred' sta spadajo ljudje, ki imajo vse jo, kakšno ogromno delo čaka lagali, naj bi se v tretjem let- Obtoženci so na obravnavi — moralne in strokovne — kva- danes ne samo mladinsko orga- niku vajenskih in srednjih strokovnih šol vpeljal tudi poseben predmet — družbeno obtožencev, češ da so tako in Se vanje in pravočasno popraviti slabše stanje že našli v podje- napake. Ko pride do sodnih tju, ko so nastopili službo in da sankcij, je največkrat že pre-Zaradi takega početJT je bila n{so imeli potrebne podpore s pozno! v podjetju nemogoča vsaka kon- strani kontrolnih in revizijskih —r. trola nad irplen >»n hJcduv:ne. Knjigovodstvo je imelo na laz-polago samo namišljene podatke o uporabi materiali, ki so sloneli na Carman jvih več ali manj zgrešen.h ks.kulacijab. Carman je zlorabil tudi svoj položaj, ko je v podjetju uvedel popoldansko delo in dovolil delavcem opravljati mizarska dela za lasten račun. Delavci so plačevali podjetju le material — in še ta po lastnih navedbah — ne pa tudi električno energijo in odškodnino za porabo strojev. Tudi Carman sam je na tak način zaslužil preko lOO.OOO dinarjev. Skrajno nepravilen odnos do družbe je pokazal Carman tudi s tem, da je prikrojeval in razbijal večje račune ter s tem pomagal privatnikom, da jim ni bilo1' treba plačati gozdne takse in prometnega davka. Pri tem zacija, znati mora oblikovati revolucionarne ljudi z naprednim svetovnim nazorom, ki bodo lahko zmagali v boju z nazadnjaškimi pojmovanji. Delegati s 1. mladinske konference za Gorenjsko va je v razpravi pojasnila tudi namen nove reforme ter predvsem velike naloge, ki nas čakajo še pri splošni vzgoji mladine. MLADINA NA VASI V zadnjem času postaja vse večji problem vzgoja kmečke mladine. Odpraviti jim je treba nazadnjaško mnenje zapostavljanja mladega človeka na vasi Res je, da je danes celo v gorenjski vaseh več primerov nepismenosti. Trenutno je najboljša rešitev čim množičnejša vključitev mladih kmečkih fantov in deklet v kmetijske šole in tečaje. Mnogo pa bodo k temu prispevale tudi sekcije mladih zadružnikov, o katerih sm<> že pisali. Ob koncu konfernce je bil iz-voljen tudi 27-članski okrajni komite ljudske mladine za Gorenjsko. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Slavko Zalo-kar, za sekretarja pa MarjaP Rožič. J. 2 6lasGorefijske ST. 7 / 28. JANUARJA 1956 Nedelja p znamenju občnih zborov gasilcev 6.642 prostovoljnih ur V soboto zvečer je imelo Pro-pa moramo pripomniti, da je gasilci Prostovoljnega industrij- stovoljno gasilsko društvo Kranj kranjsko Prostovoljno gasilsko skega gasilskega društva »Iskra« svoj redni letni občni zbor, ka- društvo edino v državi, ki ma iz Kranja. Medtem ko so bili terega sta se razen nekaterih prostovoljno gasilsko dežurstvo na občnem zboru poročevalci Zadovoljivi očni uspehi t I. polletju : Dobro delo šolskega sveta predstavnikov družbenih organizacij udeležila tudi podpredsednik ObLO Kranj Cene Bez-nik ter predstavnik tajništva za notranje zadeve. Po obširnih poročilih poročevalcev smo lahko videli uspešno delo društva v preteklem letu. Od 337 članov je 58 aktivnih in ti so sodelovali v letu 1955 pri preprečevanju sedmih Požarov, obiskovali so razne tečaje, skupno pa so opravili €.642 prostovoljnih ur. K temu noč in dan. v precej burni raz- bolj skromni s svojimi poro-pravi pa so člani društva do- čili, je bila razprava toliko bolj prihodnjem polletju izboljšalo, je pooblastil ravnateljstvo gimnazije, da v prihodnjem tednu skliče sestanek z roditelji in redniki gojencev. Na tem se- Avto-moto društvo v Kamniku V četrtek zvečer je kamniško Avto-moto društvo v navzočnosti predsednika republiške komisije tov. Kermavnerja in zastopnika Avto-moto zveze Slovenije tov. Mačka imelo svoj °bčni zbor. Udeležba članov je bila zadovoljiva. Po poročilih odbornikov se je razvila živahna razprava, ki je bila zelo stvarna. Pokazala je, da je bilo Domžale, 21. januarja. bor pričakujeta zato od odloču- Nižjo gimnazijo v Domžalah jočih republiških organov po- obiskuje letos 539 dijakov, od trebno pomoč, pri čemer pa se tega 276 fantov in 263 deklet. v ne bi smelo več odlašati prvem polletju je izdelalo na Sola ima lastno mlečno kuhi- zavodu 279 dijakov ali 51.76%. njo, kjer dobiva toplo malico 200 stanku bodo prisotni tudi člani 3 dijaki so izdelali z odličnim dijakov in 36 vajencev. Kuhinja šolskega odbora in bodo posku-uspehom, 34 s prav dobrim, 175 nemoteno posluje, vendar ima šali s starši pretresti vsakega z dobrim in 67 z zadostnim, precejšnje finančne, težave, zla- slabega dijaka posebej in ugoto-Zanimivo pri tem je, da je od sti zato, ker ne prejema stalne viti, kaj bi bilo potrebno stori-fantov izdelalo le 43,86%, med- dotacije. Prav bi bilo, da se tej ti, da le-ta svoj učni uspeh potem ko so se dekleta boljše koristni ustanovi omogoči še pravi, odrezala, saj jih je izdelalo naprej nemoteno poslovanje. 58,62%. Od dijakov, ki niso iz- O teh problemih je pred dve-delali, jih je 106 z eno nega- ma dnevoma razpravljal šolski tivno oceno, 57 jih ima 2 nega- odbor na svoji 5. seji. Da bi se stanje učnih uspehov na šoli v Z občnega zbora Prostovoljnega gasilskega društva Kranj polnili poročevalce tudi s kritično oceno dela posameznikov in zaslužnim članom društva iz- tivni oceni, 94 pa 3 ali več. Največ preglavic dela dijakom matematika, potem angleščina, nemščina in zgodovina. Vendar na zavodu ni bilo nobenega predmeta, kjer bi bilo več kakor 30% negativnih ocen. Na splošno so bili uspehi v prvem polletju boljši, kot v preteklem šolskem letu. Na šoli poučuje trenutno 17 .profesorjev- čeprav jih je nastavljenih 21. Zaradi bolniških Lahko trdimo, da se šolski odbor domžalske gimnazije zaveda v polni meri svojih dolžnosti. To pa bo nedvomno v korist nadaljnjemu razvoju šole. Šahovsko prvenstvo mesta Kranja končano Novi prvak - Srdjan Bavdek Sobota, 21. januarja. je bila potrebna, da si je pribo- Včeraj je bil končan turnir ril tudi I. kategorijo. Od 4. do za šahovsko prvenstvo Kranja. 7. mesta s po 5,5 točkami so se Na turnirju je sodelovalo 12 ša- razvrstili Pavle Sicherl, Bogdan histov, in sicer 2 mojstrska kan- Fajon, Kristan ter Kavčič, itd. društ vo lani bolj delavno kot rekli pohvalo. Razprava bo ver- rrem plodna. Predvsem so razprav ljali o preprečevanju požarne d°Pust°v nastaja resen problem didata, 4 prvokategorniki ter 6 Na turnirju smo lahko opazili ne nevarnosti v podjetju sa- poučevanja prirodopisa in risa- drugokategornikov. Z zanesljivo precej razburljiv potek prven- o preventivni gasilski »J* Risanje se ne poučuje že od 12. decembra 1955. leta. Ra- prejšnja leta. Od 92 članov jih Jet"o Precej pripomogla k še službi, to je o nalogah ki jih nrofesorii nreobre- ima samo 40 svoja vozila. Dru- uspešnejšemu delu društva v mora izpolniti gasilsko društvo zenJef? S°J?™1.!?^. 'bo možno za- simir Bukovac s 6 in pol točka-lavca na ekonomiji, naj bi vzel na 14 dni zapora. kratkem bo sklican nov šesta- ceti z olepševanjem mesta. mi ter tako dosegel normo, ki Par metrov kabla. Na njuno pri- Pogosto se dogaja, da nekate- nek strokovnjakov zaradi dogovarjanje je to res storil in ri posamezniki v vinjenem sta- končnega dogovora, kakšno ko-/** odnesel 23 metrov električnega nju aU # objestnosti po§koduje- Pališče na> se *radi-Kabla v vrednosti 9.540 dinarjev, i* -__ti Tatvino je opazil VlSStr £JE^£XS^«w3 DENAR ZA ELEKTRIFIKA CIJO ZBIRAJO prvokategornik Lado Hren, ki je s tem številom točk tudi potrdil svojo kategorijo. Naslednje mesto, je proti pričakovanju, osvojil II. kategornik De- še ni določil števila. Menda pa bo imelo pravico na prvenstvu Gorenjske sodelovati prvih 5 plasiranih na prvenstvu Kranja. 6. in 7. igralec s tega turnirja pa bo moral igrati še kvalifikacije. Kranjc ter bi jo lahko še preprečil. Ko pa je dobil žepni vžigalnik, je molčal o njej. Franc V Palovičah, Lešah in Viso-čah imajo luč že več let, toda e- To ravnanje je kaznivo in pred kratkim je bil zaradi takega prekrška Peter Avguštin iz Go- Velkavrh- in"*Rudolf"JVelkavrh dešiča obs°3en na 4 000 dinarjev transformator je tako slab, . »ta nadalje v začetku 1955. leta denarne kazni- 8- 3- 1955- Je na nako tudi omrežje, da niti či- kot delavca pri podjetju »Pro- cesU med Skofjo Loko in Gode- tati ne morejo. Zato je občina jekt« odnesla razne predmete šičem poškodoval cestno pro- kupiia nov transformator, ki bo Pri podiranju zgradb na Zlatem metni znak za križišče. Ploče- verjetno letos montiran, toda Polju v Kranju. Tako je Franc vinasti napis je popolnoma zvil treba je napraviti solidno elek- Velkavrh nabral za okoli 10.000 in napravil za 1790 dinarjev trično omrežje. Prebivalci vseh dinarjev raznih vijakov, kiju- škode.. vasi so začeli zbirati denar in m o o D B A D I V J r: G A S K V E li A Ponedeljkov obveščevalec Mali oglasi Enostanovanjska hiša Primskovem 180 naprodaj. Pred nost imajo resni kupci in po možnosti zamenjava stanovanja. SZDL Besnica kupi knjižno omaro za približno 500 knjig. Naslov poslati na SZDL Besni- nina po dogovoru. tapeciranih stolov zaradi selitve Nagrade dvignite v posloval-naprodaj za din 62.000.—. Ogled niči »SESlR« v Skofji Loki do na dnevno v Ljubljani, Cimperma- vključno 31. januarja 1956. Vsak nova 7, Prule, ing. Treppo. dobitnik mora paragonski list Prodam dve železni postelji izzrebanih številk oddati v po- z mrežama. slovalnici pred prevzemom na- Sprejmem v začasno uporabo gradnega darila. Po navede- elektro-motor 5—6 KS. Najem- nem roku zapadejo neprevzeti Preklicnjem in obžalujem žaljive trditve, ki sem jih dne 23. decembra 1955 v kavarni Park hotela na Bledu izrekel napram tov. Dornik Jožetu, di- upravi lista. Naslov v nagradni dobitki. Objave Raspis. Občinski ljudski odbor Skofja Loka razpisuje me- HlflO U T C DE M BOMO S L COALI rektorju Gradbenega podjetja z »to kiSnika in upravnika občin- Bleda in izjavljam, da sd bile ske upravne stavbe v Skofji Lo- moje trditve povsem neosnova- ki- Interesenti za to mesto mo- ne. Tov. Dorniku se zahvalju- raJ° bIti pismeni, zdravi in spo- KINO »RADIO« JESENICE: 23. in 24. januarju 1956 angl. barvni film »ŠKRLATNA RAV- jem, da je odstopil od kazen- sobni opravljati vsa hišna dela. NINA«- 21 Po divjem pokolju nad severnimi jeleni se je Blisk ločil od tolpe. Spet ga je Egrabil njegov daljni nagon, spet je za nekaj časa prenehal biti volk. Nenadoma je začutil v sebi spremembo, ki je ni mogel razumeti, a ga je vendar razburjala. Zopet se je rodil v njem pes. Tekel je kot pes in med dirom je zasledil duh človeka. Ta duh ga je vznemiril in kakor začaran mu je sledil. Pripeljal ga je pred igloo, eskimsko kočo, narejeno iz snega. 22 Kmalu je našel m ozek vhod v kočo. Previdno je pomolil glavo ▼ odprtino, zagledal je dolg, temen leden hodnik in na koncu ozko svetlo odprtino. V koči je gorela lučka v olju morskega psa in ogrevala notranjost. Zaslišal je jok otroka, glas človeškega mladiča, ki ga sicer ni še nikoli slišal, toda ta tožba ga je gnala v notranjost, k bitju, ki je bilo samo in si je želelo družbe. Tudi Blisk si je želel te družbe, toda volčja kri je bila v njem premočna, da bi upal stopili k ognju. ske tožbe. — Nozarič Luka, brivski mojster Bled. Vse govorice, ki s* se širile o Mariji Likozar in Antonu Ce-bulju so neresnične. Med nama ni bilo in ni nobenih intimnih j razmerij. V prihodnje bomo < proti takim govoricam sodnijsko postopali. Takoj zaposlimo fakturistko- l blagajničarko, strojepisko-steno-grafinjo z maturo in eno admi-nistratorko z znanjem strojepisja. Ponudbe poslati pod šifro »Obvladam strojepisje in stenogram«. Prodajalca ali prodajalko za trgovino z živili in honorarnega novi poslovalnici tovarne v Plača po pogodbi. Manjše družinsko stanovanje v stavbi. Delovni čas nenormiran. Delovni pogoji so na vpogled pri Obč. LO Skofja Loka. UBJAVA • izidu nagradnega žrebanja tovarne klobukov »SESIR« v Skofji Loki 18. januarja t. 1. je bilo pod vodstvom posebne komisije, ki je bila sestavljena iz dveh članov iz vrst kupcev in dveh uslužbencev tovarne, nagradno žrebanje za vse kupce, ki so izvršili nakup naših izdelkov v 25. in 26. januarja 1956 ameriški barvni film »sein«. Predstave ob 18. in 20. uri. kino »PLAV2« jesenice: 24. januarja 1956 ameriški barvni film »sein«. 25. januarja 1956 angl. barvni film »Škrlatna Ravnina«. kino koroška bela: 23. januarja 1956 ameriški barvni film »sein«. Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ: Torek, 24. januarja 1956 ob 20. uri — Red A in izven — knjigovodjo iščemo za takojšnji Skofji Loki v času od 4. do 15. Stephan Lechner: SE BO SI- nastop službe. Ponudbe poslati na upravo lista pod šifro »Kranj«. Iščemo dva tkalska mojstra za v Mostar. Naslov v upravi lista. Jedilnica — črna — hrast, sestoj eča iz trodelne in dvodelne kredence z vdelanimi šipami in prejmejo lastniki številk: zrcalom, raztegljivo mizo in 6 3, 50, 73, 84, 137. januarja 1956. JALO SONCE«. Po en komad, klobuk, prejme- Sreda, 25. januarja 1956 ob jo lastniki izžrebanih številk: 16. uri in 20. uri Vasja Ocvirk: 4, 28, 46, 74, 76, 91, 92, 105, 129, 132 »TRETJE LEZlSCE« — Red Po en komad, damsko bereto, premierski in izven — Gostova- prejmejo lastniki številk: nje v Skofji Loki. 20, 22, 69, 70, 109. Četrtek, 26. januarja ob 18. Po en komad, damski tulec, uri — Red C in izven — Step- han Lechner: »SE BO SIJALO SONCE«. ST. 7 / 23. JANUARJA 1956 C,8SGorenjske 3 7776 38 1764 OCE MATIJA VERDNIKA-TOMAŽA MED JESENIŠKIMI STRELCI LE TAKO DAUEI 70 članov na zadnjem družinskem tekmovanju ~ V strelski družini je premalo članic - Pionirji dosegajo lepe uspehe ko Lumpret 78 krogov. Lep je bil tudi uspeh Draga Pekonje z 71 krogi ter Urbasa z 68 krogi. Vendar je bilo opaziti, da bi lahko pionirji z rednimi treningi dosegli veliko več, nekateri pa so celo še tako majhni, da jim težke puške omahnejo v rokah. Pri mladincih je bil prvi Roman Gregorij s 119 krogi, sledila pa sta mu Albin Pele s 112 in Gusti Vidic s 101 krogom. Pri članih je bila borba ostrejša. Člana Dušan Novak (137 krogov) in Hanzi Verdnik (128 krogov) sta nedavno tekmovala še med mladinci, vendar sta tokrat opravičila tekmovanje med člani. Starim članom sta prepustila le zadnja mesta in celo favorit Mirko Dimic, ki to pot ni bil ravno »v formi«, se je moral zadovoljiti s 116 krogi. Članic je bilo precej manj, zato je bila preizkušnja zanje Yzadnjem času je vreme prav zares muhasto. Smučarji pogrešajo sneg, strelci pa toplo vreme. Tako pa ni ne snega za smučanje, ne vremena za strelce. Nekateri so se umaknili v dvorane, pričeli so vaditi z zračnimi puškami in si skušali vsak po svoje najti primeren prostor. Zanimanje za ta šport vedno bolj raste — dvorano Strelskega doma na Jesenicah — ob četrtkih in nedeljah napolnijo pionirji, mladinci in člani. Navdušenja ne zmanjka, volje tudi ne; tam pregledujejo puške, tam nekdo meri — še malo, da bo čimbolj točno in končno — tam si najmlajši mašijo ušesa. Vsi se zabavajo in hkrati pripravljajo na tekmovanje. Toda — žensk je vedno bolj malo. Nekoč so že prav dobro streljale in tudi precej jih je bilo. Treba bo pridobiti čimveč mladih navdušenih ljudi, je sklenila tudi v zadnjem času osnovana propagandna komisija. Prvi uspehi so že tu. Da bi izmenjali izkušnje, so se zbrali na Jesenicah vsi propagandisti ■ l i«yt zgornje Gorenjske .Da ne bfsa- Uspehi gorenjskih pluva'cev so vsako leto pomembnejši mo govorili, so se pomerili tu- lažja. Ze poznano strelko Majdo Kralj s 119 krogi je začela resno ogrožati mlada Božena Ber-toncelj s 108 krogi in nadarjena Helena Smolnikar s 105 krogi. Obema mlajšima se je opazilo, da sta nadarjeni strelki, vendar jima manjka rednega treninga. Za senzacijo so ob koncu dneva poskrbeli tudi najstarejši strelci. Tomaž Verdnik z 78 leti, Jože Hbman s 57 leti. Anton Košir s 54 leti in Alojz Mar kovic s 56 leti, so s svojo udeležbo pokazali, da navdušene ljubitelje strelstva ne moti niti slabo vreme niti visoka starost. Vsi prisotni so toplo pozdravili predvsem očeta narodnega heroja Matije . Verdnika-Tomaža, po katerem nosi naslov tudi jeseniška .strelska družina. Ponosni so bili, da imajo v svoji sredi očeta padlega heroja — navdušenega strelca, ki bo vzor vsem mlajšim. m. o. Občni zbor strelcev iz Predoselj Kranj, 22. januarja. Danes ob 8. uri zjutraj je imela strelska družina »Franc Mrak« iz Predoselj 3. redni občni zbor, ki so se ga razen domačih strelcev udeležili tudi član Izvršnega odbora strelske zveze Slovenije tov. Edo Von-čina, član Okrajnega strelskega odbora Kranj Stane Košnik, zastopniki sosednjih družin ter političnih in množičnih organizacij. Iz poročila predsednika Maksa Zadnikarja, sekretarja Radota Carmana, tehničnega sekretarja, starešine družine in blagajnika, je bilo videti, da je družina imela v preteklem letu res lepe uspehe. Razprava o poročilih je bila precej živahna. Na občnem zboru so izključili iz svojih vrst 6 članov, ki niso kazali zanimanja za ta šport in so kvarili ugled ostalim članom in družini. Najzaslužnejše pa so na tem zboru nagradili z lepimi priznanji. Za predsednika novega odbora je bil izvoljen Franc Smuc, za sekretarja pa je bil' ponovno izvoljen Rado Carman Iz zaključkov tega zbora je sklepati, da bo družina tudi v tem letu tako delavna, kakor je bila lani. R. C. Pionirji iz Predoselj pozdravljajo občni zbor strelske družine »Franca Mraka«. rezultati • .vporini „ doaodkov doma Velik korak naprej di v streljanju. Najboljši med njimi je bil Petrič iz družine Rateče-Planica, ki je napravil od 150 možnih krogov 132, drugi je bil Kotnik z Bleda s 114 in tretji Volf Iz Bohinja s 110 kroti- Prejšnjo nedeljo pa so organizirali celo družinsko prvenstvo z zračno puško. Vreme jih ni zmotilo. V Strelskem domu se je zbralo 70 članov in članic, pionirjev in mladincev. To pot. so se odrezali tudi pionirji. Od 100 možnih krogov je dobil Vil- Državno prvenstvo v hokeiJ 120 na Jesenicah«. Jesenice, 22. januarja. V torek, 24. januarja se pričnejo na Jesenicah, na umetnem drsališču, hokej tekme za državno prvenstvo. Nastopalo bo preko sto naših najboljših hoke-istov v raznih klubih. Srbijo bosta zastopala »Partizan« in »Crvena zvezda«, Hrvatsko »Mladost« iz Zagreba, Slovenijo pa ljubljanski in jeseniški hokej klub. Državno prvenstvo v hokeju na ledu bo odigrano pod pokroviteljstvom Železarne Jesenice. Zmagovalcu bo dala Železarna Jesenice prvo darilo, drugo darilo bo dal Občinski ljudski odbor Jesenice, tretje pa hokejska zveza Jugoslavije. Ker vreme ne vpliva na jeseniško umetno drsališče, bo odigrano državno prvenstvo v hokeju ob vsakem vremenu. (Nadaljevanje! 4 X 100 m MEŠANO 1. Kamnik I 5:0«,2 2. Triglav I 5:12,1 3. TriglavII 5:22,0 4. Prešeren 5:30,8 5. Kamnikll 6:44,8 Povpreček: 1955 5:23,6 1954 5:30,3 Tudi v tej petorici štafet ima prvo mesto Kamnik, sledita pa mu obe Kranjski štafeti. Vse štafete so izboljšale svoje rezultate. Zanimivo pa je dejstvo, da je letos II štafeta Triglava postavila boljši rezultat, kakor lansko leto njegova I štafeta svojo športno pot še vso pred seboj. Odlični rezultati, ki »o jih dosegli tekmovalci v craw-lu, naj bodo vzpodbuda hrbta-sem in prsačem, da bodo tudi ti stopili na pot njihovega napredka, tako, da drugo leto ne bo discipline, ki bi bila slabša od letošnje. * DESETORICA NAJBOLJŠIH PLAVALK GORENJSKE Medtem, ko smo pri moških ugotovili, da so znatno napredovali, moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da je napredek pri ženskah neprimerno večji. Pla- Koncilijeva Barbka je še vedno najhitrejša (5:24,7). Prešeren, ki je letos zamenjal lanskega četrtoplasi-ranega, Bled, se je močno približal II štafeti T"iglava. Ce še enkrat pregledamo uspehe, vidimo, da res lahko optimistično gledamo nadaljnji razvoj plavanja na Gorenjskem. Vsi tekmovalci, razien redkih izjem, so še imladi in imajo valci Gorenjske v slovenskem merilu predstavljajo kvaliteto z ostalimi plavalci Slovenije, medtem ko lahko trdimo, da bre/. gorenjskih plavalk ni kvalitete v Sloveniji. Gorenjske plavalke tvorijo vrh slovenskega plavanja ter imajo v deseto-ricah najboljših Slovenk tudi največ predstavnic. Napredek. ki je bil letos zabeležen v plavanju žensk na Gorenjskem, je presenetljiv in je težko razumeti, zakaj ostali predeli Slovenije niso prav toliko napredovali, saj imajo enake, če ne boljše pogoje za razvoj plavanja. Prav gotovo je, da je nastop Pelancve v vrstah Kamnika pripomogel k napredku ženskih disciplin, vendar je njen delež manjši kot bi si mislili in ne vpliva bistveno na napredek Zanimivo je tudi, da se je v kratkem času pojavilo dovolj sprinterk ter čas pod 1.30 na 100 m ni več problem. Vsi klubi danes že razpolagajo z večjim številom crawlistk, prav tako pa tudi plavalk metulj čkove-ga sloga. Kljub visoki kvaliteti vrha klasičnega sloga, ki spada prav gotovo že v mednarodni razred, pa je ostali del plavalk slabši. Isto je pri hrbtnem plavanju, ki razen Pelano-ve in Koncilije nima posebnih plavalk in rezultatov, ter je ugoden povpreček le njuna zasluga. Obe disciplini sta v zastoju, kljub temu, da je napredek le bil. Za tako kvalitetno razviti disciplini v vrhu lestvic, bi upravičeno pričakovali, da bi tudi druga polovica morala biti dokaj enakovredna. Zal tega ni in bila bi dolžnost klubov, da v bodoče posvete tema dvema disciplinama več pažnje. Preidimo na posamezne discipline, ki nam bodo najbolj točno pokazale uspehe plavalk. (Se nadaljuje) Jesenice, 22. januarja. Včeraj zvečer sta se srečala na jeseniškem umetnem drsališču hokej klub Ljubljana B in hokej klub Jesenice B. Zmagali so Jeseničani z 11:00. Danes popoldan pa je bila odigrana na jeseniškem umetnem drsališču tekma med hokej klubom Zagreb in hokej klubom Jesenice. Zmagali so Jeseničani. Rezultat »:3 za Jesenice (5:1, 1:2, 3:1). v tuiini.: USPEH GORICNIKA V soboto so v švicarskem Andermattu na mednarodnih smučarskih tekmovanjih v tekih na 30 km na celi črti zmagali Norvežani. Zasedli so prvih pet mest. Prvi je bil Berden s časom 1,49,05. Deseti je bil naš Zdravko Goričnik s še vedno prav dobrim časom 2,06.10. Pred svojim odpotovanjem v Cortino d'Ampezzo je v slalomu na Tirolskem zmagal Toni Seidler. V Andermatu, v Švici je pri tekmah v skokih danes zmagal pred Norvežani Andrej Tescher (76 metrov, 74 metrov). ameriških držav je reprezentanca Urugvaja porazila Paragvaj s 4:2. Hongkong, 22. jan. Wiener Sportklub je danes premagal reprezentanco mesta Hongkong 3:2. Cortina r*' Anapeirtio. 22. jan. Danes so bile tu tekme v hi- trostnem drsanju. Najboljše rezultate so dosegli sovjetski drsalci, predvsem na 500 metrov, kjer so izboljšali dosedanji rekord. Novi rekord je 40,75 sekund. Obrni zbor avto-moto društva v Domžalah LEPI USPEHI Danes dopoldne je bil v prostorih gimnazije v Domžalah redni letni občni zbor tamkajšnjega Avto-moto društva. Poleg številnih članov društva sta se tega zbora udeležila tudi zastopnika republiške Avto-moto zveze Slovenije Franc Kosiček in Vekoslav Jakopič. Iz poročila predsednika, ki je bilo sicer pomanjkljivo, je bilo razvidno, da je društvo tudi v minulem letu doseglo lepe uspehe. Predsednik je poudaril, da bi bili uspehi še boljši, če bi aktivno delali vsi člani odbora, ne pa da je vse breme ležalo na par tovariših. Naglasil je tudi, naj člani ne pričakujejo od svojega društva zmerom samo koristi, marveč naj društvu tudi pomagajo. Avto-moto društvo Domžale šteje 196 članov. Lani so organizirali 4 tečaje, ki jih je obiskovalo nad 100 tečajnikov-amaterjev in 18 poklicnih šoferjev, ki so polagali izpite za visoko kvalifikacijo. Hkrati je društvo organiziralo še poseben tečaj za pionirje, na katerem so bili seznanjeni o novih cestno-prOmetnih predpisih. V času svojega 9-letnega delovanja je društvo pripomoglo, da je nad 1000 tečajnkov pridobilo potrebno strokovno znanje za upravljanje z motornimi vozili. Doslej je bila povezava z drugimi organizacijami zelo pomanjkljiva. V bodoče bo morala biti ta povezavai boljša, zlasti še sodelovanje z mladinske organizacijo. IVO ZORMAN Se pred večerom je Trante odšel z doma. Pa ne, da bi se bal Bena, ne, tega bi si ne bil maral priznati. Zdelo pa se mu je, da je bolje, če se ogne, če se ne sreča z Benovim pogledom, s tistimi prekletimi očmi, ki so spravljale ljudi ob pamet. Zmedle so Matijca in Štefko in celo staro in prinesle v Trantetovo življenje dosti gorja. — To noč bodo ugasnile za zmerom. Trantetu je šel ob tej misli drget po telesu in grozljivo občutje zadoščenja ga je prevzelo. — Za zmerom. Pot je bila prijetna, zgažena od težkih koles in polna kotanj, ki so jih bila ob zadnjem deževju vtisnila konjska kopita. Dišala je po pomladi, kakor jo občuti kmet v hribih: po zemlji, po živini in po znoju. In bilo je kakor Trantetova vozlasta dlan: trda, razorana in zamolklo rdeča. Kakor nit se je vlekla po pobočju, od kmetije do kmetije, od Tranteta k Jurcu pa k Tušku, do Martinčkovih in Goljevih in potlej v širokem loku v dolino. Trante ji je sledil z očmi, prav do dna, kjer se je gostil mrak. Iskal je med drevjem in med hišami tam spodaj, ugledal je razmrcvarjeno senco Petkovega hrama ob vodi in spet ga je prevzelo grozljivo občutje zadoščenja. — Nikoli več ga ne bo k hiši, si je rekel. Vse si je bil sam zamislil in vse natanko pretehtal, preden je prišel s stvarjo na dan. »Z bombami ga zasujte!« je rekel. »Zakaj bi ne ujeli živega?« je odvrnil poročnik. »Živega?« Trante je pogledal ozki, bledi (poročnikov obraz in se posmehnil. Fant ni bil pravi, že ob prvem srečanju mu ni bil všeč: roke je imel kakor ženska, bele in sloke in prste okovane s prstani; oči je imel nemirne, tudi za trenutek niso zdržale ostrega pogleda, venomer so begale; in usta in kratko pristriženi brki nad njimi... Ne, ta ni bil ustvarjen za vojaka. Samo delal se je, kakor da je veliko izkusil, in Trante je vedel, da bo nazadnje ravnal po njegovem. »Premalo ga poznate,« je rekel. »Se zagodel vam jo be, če se boste obirali tam okoli.« »Imeli ga bomo v pasti,« je skušal ugovarjati poročnik. »Se miš nam ne uide iz Petkovega hrama.« »Rekel sem že, da ga premalo poznate,« ga je nepotrpežljivo zavrnil Trante. »Leto in dan mi že zahaja r hišo, zbegal mi je dekleta in fanta... Pa kaj bi vam spet pravil o tem. Z bombami ga zasujte, kakor sem rekel, pa bo prav.« »Menda nas ne boste vi učili,« je rekel poročnik in vzravnal glavo, pa jo pod kmetovim ostrim pogledom spet povesil. »Ste pozabili na pisma?« je vprašal Trante. »Ne.« »Bi bila pomembna za vas?« »Gotovo.« »In bi jih radi dobili v roke?« »Seveda jih bomo dobili,« je rekel poročnik. »Nikar ne bodite o tem tako prepričani,« ga je zavrnil Trante. »Samo zasluti naj vas, pa jih bo uničil in potlej se bo bil in si nazadnje pognal krogi« v glavo, če ne bo ilo drugače. Ne poznate ga.« »Hm,« se je zamislil poročnik ln sklenil sloke prste. Trante ga je pogledal, vedel je, da se je vdal, In je ponovil: »Z bombami ga zasujte.« Sence spodaj so se strnile, da tudi Petkovega hrama ni bilo več ločiti, in Kalški greben, ki je bil v objemu poslednjih žarkov srebrno zasijal, je že prekrival rožnati blesk in se prelival v vijoličnega. Iznad sadnega drevja se je dvigalo visoko sleme Tuškove kmetije, živina se je oglašala v hlevu in luč se je odtrgala od hiše, begala med debli in izginila. — Marjana zmerom tako pozno molze, je pomislil Trante. Ustavil se je na podstenju, se ogledoval po dvorišču, potlej pa odrinil duri, se pretipal skozi vežo in stopil v izbo. »Oho, Trante!« ga je pozdravil Tušek. »Kaj nam prinašaš dobrega?« Sedel je pri mizi, lupil krompir, pobiral z njim zrna soli in ga mlel med zobmi. Trante se je za trenutek zmedel in čudno se mu je zdelo, da že poprej ni bil pomislil na tako vprašanje. »O, nič posebnega,« je rekel. »Kar tako sem prišel...« Presenečeni Tuškov pogled ga je spekel, zazdelo se mu je, da je oni spregledal njegovo laž, pa je brž odpodil neumno misel in prisedel. »Krompir smo posadil pod Suho,« je pričel, da bi zapletel soseda v pogovor. »Zemlja je trda in dežja potrebuje.« Tušek je prikimal. Pometel je olupke na vogal, prinesel na mizo žganje in natočil. Trante se je nakremžil, ko je izpil. »Pesa,« je rekel. »Včasih je tod nismo kuhali.« »Kaj hočemo,« se je nasmehnil Tušek. »Po vojski je nemara spet ne bomo.« »Ko bi šlo samo za žganje,« je grenko pristavil Trante. »Prejšnji teden je šel vol od hiše.« »Se zmerom imaš pet repov v hlevu,« ga je dobrodušno zavrnil Tušek. »Meni so ostali trije.« »Pa krompir,« se je razvnemal Trante. »Toliko da ga nisem kupoval za seme.« »Nekaj morajo jesti,« se je spet nasmehnil Tušek. Trantetu je pognalo kri v lica. Tuškova dobrohotna potrpežljivost ga ni dražila nič manj kakor Jurčeva zaletelost in bolelo ga je, da mora zaradi takih tudi sam trpeti. Kako rad bi bil do kraja povedal, kaj misli, pa mu ni zaupal, čeprav sta si bila v svaštvu. Se pred Marjano se je krotil in celo pred ženo, kar ji je Beno zmešal pamet. »Jesti, seveda,« je rekel z zadržano jezo. »Potlej pa se valjajo po skednju, da ves čas trepečem, kdaj bodo prišli Nemci in mi požgali zavoljo njih.« »Prečrno gledaš,« se je nasmehnil Tušek. »Vsem ne bodo požgali in tudi vojske mora biti konec. Pravijo, da ne bo več dolgo trpelo.« Gorenjske ST. 7 / 23. JANUARJA 1956 34