v Zito9 krompir in seno. ,,Slovenski Gospodar" skrbi, da se naše ljudstvo dobro pouči o vseh izjemnih. vladtoin odredbalu Najvažnejše vprašanje. sedanjega 6asa je, kjako am bomo preživeli na kmetih, kako se bo preskrbelo vojajštvo z živežem in kako bodo shiajala s kruhom i* drugimi živili mesta, industrijskfi kraji in pokrajinea ki ne pridelajo čisto nič ali pa zelo malo živil. Sov« ražniki Avstrije so nam zaprli uvoz od vseh strani. Se celo Ogri nara ne marajo odstopiti svojih odvišnih zalog. Da torej kljub neugodni lef.ni vsaj za silo shajamo, je izdala cesarska vlada, kakor znano, več odredb, ki določajo uporabo žita, krompirja, masti in drugih pridelkov. Zadnje dni so izšle zopet nekatere nove odredbe., o katerib hoeemo na5e čitatelje podrobneje poučiti. Zito in moka. Glede oddaje odvišnega žita in uporabe žita ali moke za lastno potrebo ali prebrano družine in delavcev smo letos že mnogo pisali, vendiar še minogim ni jasno, koliko žita se sme uporabiti za seme, koliko za lirano družine, koliko za krmo živini in koliko s« ga pravzaprav mora oddati oblasti. Semensko žito. Za seme se sme shraniti od pridelane pšenice. rži, ječmena in ovsa 20%. od koruze 10%. Eoliko se sme uporabiti žlta In moke. Za 1 a- stno uporlabo (prehrano družine) je bilo dosedaj določeno (cesarski ukaz z dne 11. junija 1916, drž. zak. št. 176) od začetka žetve do 1. oktobra.za osebe, ki opravljajo žetev, 500 gramov žita. na dan, _a dobo od 1. oktobra do nove žetve pa na. dan 306 gramov žita ali 300 gramov moke. To je veljalo dosedaj. Kakor izvemo, pa se bo ta količina žita, ozir. moke, ki jo sme uporabiti ena oseba na dan, zopet nekoliko znižals. Ko dobimo uradno obvestilo, koliko žita in moke se bo smelo v bodoče uporabiti za osebo, bomo poročali ter ob enem tudi ¦podali rafiun, koliko sme lastnik žita shraniti za laistno uporabo in koliko ga mora oddati. Pač pa se letos v veeii meri kot dosedaj upošteva tudi dninarje. Lansko leto so, kakor nam je znano, mnoga okrajna glavarstva dninarje iz števila kmetskib delavcev črtala. Letos pa se dninarji računajo po sledečem kliuCu: Ako rabiš celo leto vsaj 180 dninarjev, t. j. ako je eden ali veS dninarjev vsaj 180 dni delal pri tebi, se računa tako, kot bi imel skozi celo leto vsak dan enega dninarja na hrani. Ako pa je dnine vefi kot 365 dni, se računata dve osebi. Za vsakih 365 dni se računa po en dninar. Po sedaj veljavnih računih bi se torej tako-le računalo: Recimo, posameznik je pridelal 800 kg pšenice, 300 kg ječmena, 500 kg rži in 1200 kg koruze, t. }. skupno 2800 kg žita. Za seme se mu odtega mora pustiti vsaj 560 kg. Ker ima 6 stalnih liudi na hrani in znašajo dnine na leto 550 dni, se mu računa 6 in 2, t. j. 8 oseb vsak rdan. Za vsaiko osebo si sme obdržati za celo leto 132 kg žita, t. j, 1056 kg. Ako se k temu prišteje 560 kg za seme, znaša količina žita, katere se mu ne sme odvzeti, 1616 kg. Oddati mora po tem rafiumi 1184 kg žita. Ako ima kaj jefimena, naj si istega sam eno ftetrtino odračuni za krmo živini. Ako bi se torej komu predpisalo preveč žita za odctajo, naj napravi ugovor na okrajno glavarstvo in naj se sldicuje na ta ldiuč. Za uporabo žlvinl. Za z b o 1 j š a n j e ž i - v i n s k e k r m e ali pa naravnost za živinsko k r m o se sme uporabiti eno četrtino vsega pridelanega j e č m e n a ln vse zadnje žito. Glede koruze ni v uradnih določilih nobene omejitve, koruza se torej Bme poljubno pokladati svinjajn in drugi živini. NaHalje se sme za 1 konja na dan 1 Vgovsa obtdržati za krmo. Cas med novo in staro letino je cfoločen 15. avgust. Od 15. avgusta naprej se splošno računa za uporabo novopridelanega žjta; za koruzo, fižol in za ajdo pa 1. oktober. Poplsovanje tn oddaja žlta. Glavnega popisovanja žita še letos ni bilo, ampak se bo vršilo še le meseca oktobra. Dosedaj se je moralo oblasti javiti samo koliko in ked,aj je posamezni posestnik namlatil ene ali druge žitne vrste. Kakor hitro je kaka vrsta žita omlačena, zahteva oblast, da se odvišna količina istega odda. VaŽno je pri tem, kako oblast raSuna, koliko bi se žita pridelalo na 1 hektarju. Letos v poletjn je bilo popisovanje obdelanih zemljišč. Na podlagi tega popisovanja (ki pa je skoro povsod skrajno pomanjkliivo in netočno) računa "pktajni žitni nadzornik ali komisijonar, koliko žita bi moral posameznik pridelati. Po tem uraidnem (ne kmetskem) računu bi se baj,e moralo letos pridelati na hektarju (približno YA orala) njiv 1000 kg žita (pšenice, rži, ječmena, ovsa ali koruze itd.). In na podlaga tegaraŠuna se tudi zahteva od posestnika, koliko žita bi moral oddati. Po mnenju kmetskih strokovniakov ta uradni račun za letošnjo letino ne odgovarja dejstvom. Niti v najboljši zemlji letos ni prirastlo na 1 hektarju 1000 kp iečmena (t. i. čez 33 mernikov). Da se bodo naši ljudje znali brainiti proti previsoko zahteva.ni odmeri žita, naj vsakdo, ko dobi naiocr za oddaio, pismeno sporoči komisijonarju ali Žitnemu nadzornilču: toliko te in te vrste žita sem oridelal, toliko ga smem shraniti za serae (20 kg od liTO kg). toliko ga rabim do 15. avgusta 1917 za prehrano dnižine in delavcev (doseda> 132 kg vse^a žita za osebo), toliko jefimena mi gre za krmo živine in toliko ovsn za konie. Ako boš s tnkim računom dokfizal pretiranost nradne zabfeve, so ti ne bo »K>rrila noberia krivica. V naših krajih. je letos zaidnji rok za oddajo odviSnega žita 15» december. Ceno. Urndno določenfi cene za žito (za 100 kp) Bo letos sledefie: pgenica'38 K, pira 38 K\ rž 34 K, je&nen 32 K, oves 30 K, koruza 26 K, proso 26 K, a.ida 28 K, fižol za živež 40 K, ližol za krmo iii bob 30 K, leča in grah 50 K, krompir (do 28, febr. 1917) 9 K. V teh cenali je zapopadjena tudi vožnja na železniško i>ostajo ali kraj, kjer se žito oddaja. Kmetsko prebivalstvo je s tem občutno jjrizadeto, ker raora mnogokrat mnogo ur daleč voziti žito določenemu komisijonarju. Zgubi se mnogo Časa ter izvrže dosti denarja. Naj bi se žito na stroške vojno-žitno-prometnega zavoda spravljalo na določeni kraj! Mlinl. Cesaraka namestnlja je dala zapreti žrmlje in mline. Mline, v katerih so komisije že dognaie, koliko žita je v njih, so te rlni _qpet odprli in mlini so začeli mleti Polovico žita, ki je bilo nakopičenega v mlinih, je oblast zasegla; drugo polo\ico pa sme lastnik ali odpeljati ali pa ga dati zamleti. Opozarjamo, da je p o s e b n o s 1 o v e n s k o o d poslanstvo bilo pri cesarskem namestniku v Gradcu (glej ,,Tedenske novice") in j e d o s e g 1 o , da za polovlco žlta, kl je ostala kmetu, ni treba več nobeiiega uradnega dovolien»,a za zinletev. Ako si imel v mlinu 400 kg pšenice, t'i raora mlinar za 200 kg dati v denarju 76 K in _a 200 kg pšenice moke, t. ]. približno 158—160 kg moke in 34 kg otrobov. Merice mlinar ne sme jomati! Svoje plačilo za zmle,tje sme mlinar zahtevati samo v denarju in sicer: od 100 kg pšenice, koruze in ječmena 3 K, pri rži 2 K 70 vin. Ali bodo ostale žrmlje zaprte ali se bodo zopet dale na prosto, še do sedaj ni odločeno. Cesarski namestnik je slovenskemu odposlanstvu dne 15. t. m. obljubil, da bo uvaževal želje prebivalstva. Kromplr. Z ministrsko odredbo z dne 12. avgusta 1910, drž. zaJc. št. 256, se je za kroi_i>ir določila najvišjn cena in se obenem dalo deželnim in politifinim oblastvam pravico, da smejo v svrho preskrbe prebivalstva krompir zaseSi in tudi urediti promet s krompirjem. Ooločila za ok_a]iio glavarstvo in mesto Maribor. Da se ne bi v Mariboru, industrijskih krajih in drugih krajevnih središčih. nakopiftilo preveč krompirja in* se tako oškodovalo kmetskega prebivalstva ter d,a se revnejše prebivalstvo v Mariboru, vojaštvo in razni zavodi ter kraji na deželi, ki pridelajo malo krompiria, do nove žetve leta 1917 preskrbijo s kromjiirjem, je mariborsko okrajno glavarstvo sporazumno s eesarsko namestnijo, uredilo promet s krompirjem sledeče: V Maribor se sme krorapir uva,-žati samo z dovoljenjem okrajnega glavarstva, Kdor pelje kroiii|)ir v 'Maribor brez uradnega dovoljenja, se mu ga sme oMa\$tveno odvzeti ter javno proclati na mariborskem trgu ali mestnem magistratu. V mariborskem glavarstvu so dobile nekatere občine na Dravskem j>olju nalog, da spravijo tekom, tega in prmodnjega tedna gotove množine krompirja v Račje. na Pragarsko ali naravfnost v Maribor. Zupan mora med občane primerno razdeliti, koliko krompirja mora posamežnik oddati. V Račjem se odda krompir trgovcu Jegliču. na Pragarskem trgovcu fielanu, v Mariboru pa magistratu na Rotovškem trgu. Pravilno se nam ne zdi, da mora posestnik krompir brez odškodnine zapeljati na bližnjo postajo (RaSje ali Pragarsko) ali v Maribor. Ker gre večina rekviriranega krompirja za vojaštvo ui za mariborsko prebivalstvo, naj bi okrajno glavarstvo ]>osredovalo, da bi dalo vojašfvo na razpolago svo]e konje in vozove. Na deželi je sedaj toliko nujnega dela, da je za snlošnost ogromna škoda, ako se zapravi dragi čas z vožnjo v Maribor ali na postajo, Cena 9 K za 100 kg je itak nizka, na.i bi se torej vsaj pri vožnji oziralo na sedanji položaj na kmetih.. Omenimo še, da bo rekviriranje krora.pirja končano takoj, ko bo Maribor in vojaštvo s krompirjem dio spomladi preskrbljeno. Zasebniki sme.io v okraju še tudi sedaj: za, la.stno nporabo krompirja nakupiti^ Ako pa ga hočejo zaneljati fv Maribor ali izven okraja, morajo inaeti dovoljenie 6d okrajnega glavarstva. V druglh olfrajinili glavarstvih, posebno v tistih, kjer se pridela ve5 krompirja (Ptuj, Ljutomer in Celie), se Wo jiromet ureidil na približno enak nafiin, kot za Maribor. Ptujsko okrajno glavarstvo je nedavno, kakor smo že porofiali, promet s krompirjem ze- 10 nepra,kti6no uredilo. Nakiip in prodajo krompirja jo izročilo trgovcem Rosenscheinu, Sonnenfeldu itd. na Bregu in v Ptuju. Kmetje morajo krompir voziti več ur daleč: revnejše prebivalstvo pa mora zopet krompir kupovati pri teh trgovcih, ko bi ga lahko pri sosedu dobilo, Sama nepotrebna zanmda fiasa! Unamo, da se druga okrajna glavarstva ne bodo ravnala po vzorcu ptujskega okrajnega glavarstva. — Cena za. krompir ie za celo deželo enaka (9 K do 28. fRbruarja in 11 K od 28. febrnarja naprej). Opoza.rjamo naše Ijudi, dasemora vsakemii posestnikn p u' b t i t i vsaj toliko krompiria, kolikorgarabi zahrano svoje d r n ! i n 9 in zapoklartanjeSivini. Seno. Vojaštvo rabi velike množino sena in slame. Oblast je torej odredila, dn se mora na fitaiorslcem 6ddati vsa odviSna množina sena vojaški npravi. A nihče pa te ne sme siliti, da bi mornl oddati seno in slnmo. ki ga potrebujeS za lastno žhino do nove košnje. Oddaja, sena in slame |e rsa Slovenskem Sta- jerskem različno uravnaini. V mariborskem okrajnem glavarstvu so bili dosedaj za nakupovanje sena vojaštvu nastavljeni ljudje, ki jih ljudstvo ni maralo ib ki se niso držali dolofienih cen (so plačevali seno -veliko nižje, kakor so uradno dolo&ene oenej. Okraino glavarstvo je vzelo celo stvar samo v roke in dolo< čilo uradne komisijonarje, kakor za žito. Ti nakupovalci so: Kmetijska zadruga v Račaih (za desni dravski breg mariborskega sodnega okraja), Ant. Birkmaier v Mariboru (za levi dravski breg), H. Solak v St, Lenartu (za lenarški okraj), A. Geier v Poljftanah (za spodnji del slovenjebistriškeiga okraja) in A. Kralj v Slov. Bistrici za gornji del slovenjebistriškeaa okraja. V mariborskem okrajnem glavarstvu ni nihče drugi opravičen kupfievati s senom in s slamo, kakor gorej omenjeni komisijonarji, tudi vo.iaštvo ne. Kdor pa rabi seno za preživljanje lastn« živine, si ga sme prosto nakupiti. Okrajno glararstvo bode t© dni izdalo na občine natančna navodila glede o3daje sena in dolofiila občine, v katerih komisijonarii nakupujejo seno in slamo. Na približno enak na^in 8» bo uredil promet s senom in slamo tudi v dmgih okrainih glavarstvih. Cene so sledeče: Seno nestisnjeno 1S K; sl«r ma: otepi 9 K, s strojem zmlačena 8K z vožnjo vredKdor ima do postaje več kot 8 km, se mu plača za vožnjo 50 v za 100 kg, več kot 12 km 1 K, več fcot 20 km 1 K 50 v. Za prešanje se plafia 1 K 50 vin. za 100 kg.