Državni zbor. Mariborsko učiteljišže. Preteklo leto so vprašali poslanci Žičkar ln tovarši ministra za uk in bogočastje, zakaj ne skrbi za to, da se pri zrelostnem izpitu na mariborškem učiteljišču izprašuje tudi v slovenskera jeziku, kakor to odločno zahteva § 64 organizacijskega štatuta. Minister je ostal na dolgu s svojim odgovorom, gotovo zato, ker bi moral priznati, da se na imenovanem zavodu postopa popolnoma nepostavno. V seji 27. marca t. 1. je poslanec Ž i č k a r ponovil to interpelacijo, pristavil pa še tole važno točko: >AIi namerava minister izvršitev odloka organizacijskega štatuta s tem omogočiti, da se n a s t a v 1 j a j o na c. kr. učiteljišču v Mariboru le take učne moči, ki so popolnoma zmožne slovenskega jezika ustno in pismeno?« Glavni vzrok, zakaj ni mogoče na mariborskem učiteljišeu pri izpitu sprašati v slovenskem jeziku, je ravno v tem, ker so nastavljeni učitelji. ki ne razumejo slovenskega jezika. Volitev v delegacije. Vsako Ieto se snide avstrijska delegacija z ogersko, da dovolita stroSke za vojake in za skupne zunanje zadeve naše monarhije. Vlada nainerava letos sklicati delegacije že zdaj pred Velikonočjo. Tej zahtevi so se pa uprle mnogotere stranke v poslanski zbornici, večidel radi tega, ker bi morda vlada ne hotela po praznikih zopet sfelicati državnega zbora, ko so se ji vojaki za tekoče leto že dovolili in bi se zdaj tudi že izvolile delegacije. Osobito vsenemška, socijalno demokratična in pa skrajna češka stranka so se hudo upirale izvolitvi delegacije. Moralo se Je po imenih glasovati. Toda izvolitev delegacije se je sklenila s 198 proti 105 glasovi. Kakor druge postave v volitvah je kaj krivična tudi ta postava o izvolitvi delegacije. Vseh Slovencev se šteje okoli 1 milijon in 200.000 duS. Lahov pa le okoli 700.000. In vendar imajo Lahi v delegaciji 4 zastopnike, Slovenci pa le enega (dr. Šusterčič). Štajersko bosta zastopala Nemca grof Stiirgkh in dr. Pomer. Kvotna deputacija. Sporočilo, katero smo dobili o sklepu kvotne deputacije, ni veselo. Okoli 30 let smo Avstrijci plačevali za skupne potrebščine 70 odstotkov, Ogri pa 30. Lani se je stvar za Avstrijo nekoliko zboljšala. Plačevali smo mi 65-6%, Ogri 34*4%- Toda ta svota je za Avstriio tudi na škodo. Ud kvotne deputaeije, poslanec Povše \e izračunil na podlagi uradnih podatkov o državnih dohodkih Avstrije in Ogerske, da bi morali Ogri plačevati 38%> Avstrijanci pa 62°/0- (1 desetinka tega zneska pomeni okoli 150.000 gld., 1% torej poldrug milijon gld.) Iz tega se vidi, koliko milijonov mora Avstriia po knvici plačevati na korist Ogerske. Vse dokazovanie pa je bilo zastonj. Večina deputacije se ie podvrgla Ogerskim zahtevam. Radovedni smo, ali bodo Ogri zmagali tudi v našem državnem zboru, oziroma, ali bo večina našega državnega zbora glasovala za Ogerske koristi. Soc. demokrat učitelj Seitz. Dunajski učitelj Seitz (izgovori Zajc) je pristaš socijalnih demokratov in je na raznih shodih hudo nasprotoval dr. Luegerju in krščanski stranki, ki zdaj vlada na Dunaju. Očital Je tej stranki, da nič ne stori za uboge šolske otroke. Pri seji dunajskega okrajnega šolskega sveta se Je spozabil tako daleč, da je predsedniku prvega oddelka okrajnega šolskega sveta nameril zaušnico. Radi tega se je proti Zajcu začela preiskava in dunaiski okrajni šolski svet je predlagal deželnemu šolskemu svetu, naj se Zajc odpusti iz službe. Ker je pa Zajc državni poslanec, je vložila liberalna stranka ugovor proti temu, da se je proti Zajcu začela preiskava ,brez dovoljenja poslanske zbornice. § 16 temeljnega državnega zakona pravi, da se proti državnim poslancem ne sme sodnijsko postopati brez privoljenja poslanske zbornice. S to zadevo se je poslanska zbornica pečala dvakrat: 23. in zopet 29. marca. Sklenilo se je, da se ima imenovana postava radi neodgovornosti poslancev spremeniti tako, da poslanca nima ne sodnijska ne katera druga oblastnija brez dovoljenja državnega zbora preganjati. Koliko časa se je potratilo pri tej obravnavi i KakSne psovke so zopet letele od strani vsenemške, socijalno demokratiške in deloma tudi od nemške narodne stranke na voditelje krščanske stranke na Dunaju, posebno na dr. Luegerja in dr. Gessmanna! Kako so tulili in s pokrovi ropotali prusaški poslanci med govorom dr. Pattaja in dr. Luegerja! Dr. Lueger je dokazal silne podlosti in nesramne laži socijalnih demokratov, ki trdijo, da dunajski kristijani ne storijo nič za uboge otroke. Dunaisko mesto več daruje za uboge otroke, kakor na Nemškem 7 največjih mest skupaj z Berolinom vred. A ti znaš tem propadlim ljudem dokazovati čisto resnico, kakor jo hočeš; vse zastonj! Med govorom dr. Luegerja, ki je popravljal same laži svojih nasprotnikov, in so le-ti divjali in vpili v eno mer, mi je prišel na misel prizor iz svetega pisma, ki pripoveduje, kako so farizeji Skripali z zobmi proti sv. Štefanu, ko jim je očital njihovo hudobijo. Znamenito je bilo pri tem tudi obnašanje poslanca Malika. Malik je naslednik državnega poslanca Franc Girstmaierja za Lipnico. Malik je vpil: »Krščansko socijalnastrankaje brezznačajna.« Dr. Lueger mu odgovori: »Najzadnejši član krščansko socijalne stranke ima v mezincu več značaja, kakor Malik na celem svojem telesu«. Predsednik grof Vetter je na to k redu poklical (nekako pokaral) Luegerja in Malika. Varstvo slovstvenih del. Med Avstrijo in Npmčijo se ima skleniti pogodba, da ne smejo zunanji pisatelji in založniki brez dovoljenja domačega pisatelja ali umetnika razširjati njegovih del. Avstrijski pisatelj je imel sicer pravico zabraniti, da se njegova slovstvena dela ne smejo Siriti v Avstriji brez njegovega dovoljenja. Izven Avstrije se je pa smelo to delati. S tem trpi pisatelj ogromno škodo. V pnhodnje se tudi v tujih državah ne bodo smeli spisi, proizvodi umetnosti in fotografije prodati in prevajati brez dovoljenja dotičnega izumitelja. Svetovna poštna pogodba. Poslanec dr. Kozlovski je poročal v sej. 29. marca o novi svetovni poštni pogodbii Predlog se je sprejel. Rentni davek. Postava o spremembi zakona iz 1. 1896 zastran rentnega davka se je sprejela. Zastavnim pismom raznih denarnih zavodov se je dovolilo neko olajšanje. Sirotinske blagajne. Po nekaterih deželah imajo skupne sirotinske blagajnice že od leta 1858. Te so se čudno namnožile in tudi rezervru zakladi so silno narasli. Koncem leta 1898 so znašali rezervni zakladi nad 21 milijonov gld, Nastopila so vprašanja, kam se naj porabijo nepotrebni preostanki rezervnih zakladov. O tem je bila razprava v zbornici 26. marca. Sklenilo se je, da se prepušča dotičnim deželnim zborom, kako hočejo v podporo sirot vporabiti ta denar. Ker štajarska dežela nima take sirotinske blagajne, tudi ne pride v poštev. Vendar je govoril o tej stvari tudi veliki prerok graškega mesta, poslanec Hofman Pri tej priložnosti je pa razlagal, kako silno škodljive so zdravju dijakov velikonočne duhovne vaje! Ali si more človek misliti večjo budalost, kakor jo prodajajo nekateri neslani nemški poslanci.