"GLASILO" 6117 St. Clair Are. CLEVELAND, a The tartest Slovenian Weekly in the United State« of America. Svorn circulation 18,000 Issued every Toeeday Terms of subscription: For members yearly __$084 Por nonmembers__$1.60 Foreign Countries____13.00 Telephone: Randolph 301J iiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumwwww» OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOytNIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Mstter December 12th, 1923 at the Post Offle* at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1012. Največji slovenski tedaik v Zdruienib Driavab Iihajs vsak torek Ima 18,000 nsročnikov Naročnina: 7a člsne, na leto--------10.84 Za nečlane ______________.Sl.OU Za Inozemstvo .............$3.00 NASLOV uredništva in upravniitvaj 6117 St. Clair A ve. Cleveland, O. Telefon: Raadolpb 3011. IIIMIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIHlil ACCEPTED FOR HAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Štev. 34. — No. 34. CLEVELAND, 0„ 23. AVGUSTA (AUGUST), 1927 uto xra. — vol xra. Proračun za preureditev Henneberry poslopja. Zadnjič sem obljubil, da bom poročal o proračunu preureditve Henneberijeve hiše za slučaj, da jo kupimo. Sicer ne moremo ničesar kupiti, dokler ne vemo, kaj bi nas preureditev veljala. j - 1 v Med tem časom mi je doposlal brat glavni tajnik proračun, izdelan po arhitektu R. G. Hoenu, ki pokazuje vse stroške, kar bi jih bilo, da bi se ta hiša ali drugo nadstropje preuredilo v komoden urad (pisarno). Pred seboj imam Blue Print in specificirano arhitektovo poročilo, kaj vse bi se imelo prenarediti in kakšen materijal bi se imel rabiti. Tako je tudi označena velikost vseh sob, dalje nova vrata (vhod od zunaj v poslopje) in radi stopnic od spodaj do vrha. ki bi bile zgrajene kot same zase. Tudi elevator (vspe-njača) bi bil urejen v dobrem stanju in furnace (parni kotel). Pri tem je najbolj važna varnostna shramba (Vault) v velikosti 14x39 čevljev, veliki pisarniški prostori (General office) 48x15 čevljev, soba za zborovanje (Assembly room) 16x22 ečvljev, taj-nikova soba 12x13 čevljev, predsednikova soba 10x26 čevljev, privatna soba 8x8 čevljev. Pri vhodu v drugo nadstropje bi bilo precej veliko hodišče (čakalnica), zatem je pred vhodom v pisarno druga soba v velikosti 6V£x9 čevljev; poleg elevatorja so toileti in prostori za obleke uslužbencev. Kakor kaže "blue print" (obris), je to nekaj tako izvrstnega, da bi si boljšega urada ne mogli misliti. Zraven tega. je dosti svetlobe in ozračja, ker so okna vseskozi. Prostora je v obilici za mnogo let, in razdeljeno je vse tako lepo po vrsti, da kaj boljšega bi si ne mogli omisliti, tudi če bi gradili povsem novi Jednotin urad. Cena za to preureditev je označena kakor se glasi pismo kontraktorjev Vail & Lozar: Joliet, 111.. August 13th, 1927. Grand Carniolian Slovenian Catholic Union, 901 N. Chicago St., Joliet, 111. Gentleman: itemized estimateed bid of labor and material for remodeling the building at 901 N. Chicago St, Joliet, 111., in accordance with the preliminary sketches and specifications furnished by R. C. Hoen, Architect, Joliet, 111., as follows: Removing and replacing steel ceiling _______________________$ 50.00 Electric wiring _______________________________________________________ 128.00 Painting _________________________________ 1,272.00 Steel work __________________________________________________________________ 700.00 Plastering ________________________________]_____________________________ 550.00 Mason work ______________________________________________________________1,749.00 Hardware __________ Mill work_______ Carpenter work_____ Rubber tile floor _____ Heating and plumbing 105.00 554.00 850.00 1,300.00 875.00 18,133.00 NOTE.—Painting includes two coats of paint for the steel ceilings and one coat of paint for the elevator. For the rubber tile floor on the third story add $1,560. Cena nikakor ne presega enega, kar smo že prej računali in s tem bi bilo doseženo vse, kar bi se potrebovalo za moderno preureditev. Na moj poziv, da naj se oglasijo vsi, ki se zanimajo za to stvar, ali ki so "za" ali "proti" nakupu tega posestva, sem prejel zelo zanimivo pismo od sobrata Josip Stukelna, ustanovni-ka in prvega glav. predsednika K. S. K. J., izkušenega moža, katerega beseda tudi nekaj velja. Br. Stukel povdarja, da je cena tega posestva tako nizka, da ne veruje, da ga mi sploh moremo za tako ceno kupiti. Pravi,'da je danes cena zemljišča na North Chicago cesti v Jolietu tako visoko cenena od mesta. da bi samo zlmlja veljala več nego se nam ponuja celo posestvo. Pravi: Ako morete kupiti za tako svoto, le hitro kupite, predno bo kateri drugi posegel vmes! Tudi povdarja, da je poslopje vredno samo brez zemlje $75,000. Naj še tukaj navedem izjavo sobrata Anton Golobiča, bivšega blagajnika KSKJ. in sedanjega podpredsednika dr. sv. Jožefa št. 2 v Jolietu. Navedenec mi piše sledeče: "Spoštovani sobr. predsednik: Kot bivšega blagajnika KSKJ. me veseli, ker čitam vaše dopise v Glasilu v zadevi vprašanja našega urada ali doma naše Jednote. Jaz se popolnoma strinjam z Vašim navodilom in upam, da bo večina članstva istega mnenja, da se kupi Sternovo (Henneberry) poslopje, ker ga lahko dobimo tako poceni, in tudi se znebimo starega doma, ker drugače bi istega težko prodali. Po moji skromni sodbi bi bil to najboljši korak za našo Jednoto. S spoštovanjem Vam udani sobrat A. Golobitsh." Tako naj se oglasijo še drugi, ki so za ali proti! še je čas! Naznanjam, da se bo vršil skupni posvetovalni shod v Jolietu dne 11. septembra popoldne. Vabljeni so vsi člani in članice, da se istega udeleže v obilnem številu kolikor mogoče od blizu in od daleč, da se čuje, kaj misli večina vseh, in da bomo izvedeli, kako da se bo dala stvar financirati. Več o tem bo oznanjeno v prihodnji številki tega lista. S sobratakimi pozdravi A. Grdina, gl. predsednik. CLEVELANDSKE NOVICE. Umrl je v sredo dne 17. avgusta ob 4. uri popoldne Frank Žnidar, stanujoč na 15606 Holmes ave. star 33 let, po dvatedenski bolezni pljučnici, zadnje dni se nahajajoč v Glenville bolnici. Rojak Žnidar je'doma iz vasi Polje, fara Vodice, kjer zapušča še,enega brata in eno sestro. V Ameriko je prišel pred 13 leti ter je delal več let v tovarni barv. Tukaj zapušča soprogo in dva otroka v starosti 2 in 4 let. Pred letom dni je družini umrla 5 letna hčerka Margaret. Rajni je bil Član društva sv. Jožefa št. 169 K. S. K. Jednote ter Maccabees. Pred leti je bil podpredsednik dr. sv. Jožefa št, 169 KSKJ. Hudo prizadeti družini naše globoko so-žalje, pokojniku pa večni mir! Dne 18. avg. je umrla nana-gloma v Glenville bolnišnici Kristina Novian, rojena Prelo-gar, v starosti 23 let. Rojena je bila v Clevelandu ter je bila članica društva Collinwoodske Slovenke št. 22. S. D. Z. Tukaj zapušča žalujočega soproga in dve leti staro hčerko, očeta in tri 8S3tre,'ena j« poročena Fannie Owens. R. I. P. —Dne 17. avgusta zjutraj ob 2. uri je umrl Anton Kle-menčič v starosti 54 let, stanujoč na 1332-1 Kuhlman Ave. Pokojni je doma iz Grčarevca pri Planini na Notranjskem, kjer zapušča še eno sestro in enega sina. V Ameriki je bival 24 let in zapušča tukaj soprogo in dva sina. Franka in Antona, in tri hčere, Marijo Stella, Agnes Zakrajšek in Jennie Bavec. Bil je član društva "Sv. Evstahija" in dr. "Srca Jezusovega." Naj mu bo lahka ameriška zemlja! —V mestni bolnici je preminul za pljučnico rojak Ludvik Zadnik, stanujoč na 6230 Carl Ave. Doma je bil iz vasi Per-garje na Primorskem, kjer zapušča dve sestre, tukaj pa žalujočo soprogo, tri sinove, in enega brata. Pokojni je bil star 42 let ter je bil član društva št. 1 SDZ. Družini naše sožalje! —V četrtek popoldne je umrl 13-letni Leo Troha, stanujoč na 920 E. 200th St. Prizadetim naše sožalje. —Prihodnjo nedeljo popoldne bo pa treba pohiteti v naš sosedni Euclid na 222. cesto! OnÖi bo imelo kar dvoje naših društev svojo prireditev. Naše znane in vrle Magdalence (dr. št. 162) so za ta dan najele lepe prostore na Strumblje-vi farmi kjer se vrši njih piknik. Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ. ima pa v slovenski cerkveni dvorani na 222. cesti svojo prvo veselico z bogatim sporedom: petjem, govori gl. uradnikov, domačo godbo, plesom in ribolovom za mladino. Začetek ob 2. pop. Da bo vsem ustreženo, pojdimo naj-prvo na prireditev dr. sv. Kristine, po tem pa na piknik društva sv. Magdalene! Sacco-Vanzetti usmrčena. Boston, Mass., 23. avgusta. Ker je bil zadnji apel zagovornika na smrt obsojenih Italijanov Sacco in Vanzetti — na najvišje zvezno sodišče brezus pešen, sta bila označena dva obsojena danes zjutraj usmrčena na električnem stolu; usmrtili so tudi morilca Celestino Ma-deirosa. Madeiros je umrl ob 12:09, Sacco ob 12:19. Vanzetti pa ob 12:26. Nihče izmed teh se ni hotel pred smrtjo spraviti z Bogom. Sacco in Vazzeti sta neposredno pred smrtjo še vedno trdila, da sta nedolžna. Zadnje besede Sacco-ta so bile: "Živela anarhija!" S tem je bil zaključen zadnji akt dolgotrajne (sedemletne) borbe označenih dveh anarhistov za pomiloščenje. Slika predstavlja Miss M Ud red D oran, učiteljico is Flint, Mich., in Augie Fedlar, ki sta se udeležila srakoplovne tekme i2 Oakland, Cal., do Honolulu in sta se med potoma ponesrečila nekje na mor ju. Vsako iskanje ca njima je ostalo brez uspeha. -o- Rekordni plavač. Dover, Anglija.—Pred nedavnem je podjeten Anglež Edward Temme preplaval angleški kanal v 14 urah in 29 minutah. S tem je prekosil znano Američanko Gertrude Ederle za 2 minuti. Lansko leto, dne 5. avgusta je. navedenka kot prva ženska preplavala ta kanal v 14 urah in 31 minutah. Rekord pri preplavan ju označenega kanala je pa dosegel lansko leto francoski pek George Michel iz Pariza ,ki je prepla val angleški kanal v 11 urah in 5 minutah. Slavnost 30-letnice slovenske fare v Pittsburghu. Kakor nalašč na ta dan, da-siravno je bilo nebo zjutraj oblačno, so se razpodili oblaki kmalu po osmi uri in pokazalo se že žarko solnce in Slovenci ter Slovenke v Pittsburghu so zaznali, da je to njih velepo-memben dan, ko njih fara obhaja 30-letnico. In tudi če bi ne bilo tega lepega solnca, bi rojaki — kljub temu znali, kaj se bo godilo v nedeljo, ker v soboto. popoldan so korakali po Butler cesti naši zavedni primorski Slovenci in peli našo lepo slovensko pesem. Oglasili so se zvonovi in slišal si pritrkavanje, da se ti je zdelo, da si v dumovini, ko narod praznuje svoje veliki dan. Vsi slovenski časopisi so poročali o tej slavno-sti — ker ljubijo in spoštujejo rojake, ki žive v Pittsburghu in njihevega dušnega pastirja Rev. Josip Škurja. V nedeljo zjutraj so zopet za-brneli zvonovi in ljudstvo je hi-le!o v cerkev k mašam, da stori svojo versko dolžnost ob ta- bližnji grdi Allegheny reki ne ujameš ribe, če bi držal celo leto mrežo v vodi. Ce je kopa nje (plavanje) ob nedeljah v Pennsylvaniji tudi prepovedano, tega ne vem. Morda? Cez čas bodo fanatični "kvekerji" iz Pennsylvanije še tako daleč dovedli, da gospodinje ne bodo smele ob nedeljah postiljati, pometati in ne kuhati ali umivati posode. Bodimo ,torej srečni in veseli, da živimo v državi Ohio. Dne 7. avgusta so imeli naši pittsburški rojaki okrog 80 Clevelandčanov v gosteh; večinoma mladine, fejst fantov in zavber deklet. Na Union postaji so nas vse pričakovali kot bi došli na kako konvencijo; potem pa hajd naravnost v Slovenski Dom! Drvili smo tam po Butler St. kar po 45 milj na uro. Bil sem celih sedem ur v pittsburškem mestu, pa nisem videl niti enega policaja; menda se tudi oni držijo "višnjeve" postave ? Naše športarje in njih spremljevalke so za kosilo dobro pogostili v Slovenskem Domu; okrepčali so se tako fino, da so potem lahko zmagali. Omenil sem "Slovenski" Dom. Da, v resnici se blišči danes na pročelju one stavbe zlat napis — Slovenski Dom — Slovenian Auditorium;" označbo "Kranjsko so nedavno zavedni narodnjaki zavrgli, kajti to ime je minula svetovna vojna spravila zavedno s površja. Vsaka stvar ima svoj konec, tako je tudi beseda (Kranjsko) Slovenski Dom po dolgih 15 letih izginila. Čast vam in priznanje zato! Morda bodo ob 30 letnici ustanovitve slovenske fare oni čuden napis "Greiner" pred domačo cerkvijo tudi odstranili?" Ko nam je gostoljubna Mrs. Trempus opoldne za kosilo toliko "riht" nanesla, da je že zmanjkalo prostora na široki mizi njene obedovalnice in ko sva z bratom predsednikom pričela obirati pittsburške kurje b«dre in fino potico se pojavi v sobi naš izgubljeni kostanjevi-ški Janez, ravno došel z vlakom. Za pečene piške ni dosti maral, ampak izbornega domačega kislega zelja in finih pre-kajenih klobas si je trikrat naložil. To je bilo tudi za večerjo, ker na isto nismo mislili Brat Trempus kot hišni gospodar je pa skrbel s pijačo, da se pri mizi nismo kislo držali po kislem zelju. Ker v mestu ni dovoljeno ob nedeljah žogo zbijati, so nas peljali venkaj med hribe na neko farmo, 12 milj daleč. Igra je bila končana točno ob 4. uri po našem času. Zatem smo se za nekaj časa ustavili še na pikniku. Več vrst "korajže" se je točilo pod nekim 100 letnim kostanjem; pečenega koštruna so pa sekali in prodajali v neki zidanici poleg brvi. Ob 5. uri je bil izdan generalni alarm za odhod. Pa smo jo mahnili zopet proti slavnem Butler St. v Slovenski Dom. Naši collinwoodski žogarji so bili tako navdušeni vsled zmage, da so v onem domu pozabili celo butaro "batoy." Iz te zadrege sem jih rešil jaz in jim prinesel pozabljeno orodje na postajo. Pravijo, da me bodo zato imenovali za "častnega baterja?" (Bat Boy). Točno ob 6:20 zvečer je za-piskal naš nedeljski izletniški vlak, ko smo bili že vsi "ali aboard." Te vožnje proti Cleve-landu ne bom kmalu pozabil, že zabava in razvedrilo je bilo ?weč čredno kot fS.fcO, "kjrr'smtr za skupno vožnjo plačali. Jaz sem sedel sam tam pri kraju, pa sem si predstavljal, (Dalie na 5. strani) -O-:— Grozna borba, i Nedavno so bili gledalci velike bikoborbe v Madridu na Španskem zelo razočarani in prestrašeni, ko je razkačen bik v areni k steni potisnil torea-dorja Gitanillo de Malaga. Ali ne mislite, da j"q človek, katerega stiska v želodcu tudi lahko tako prestrašen kot je bil gori navedeni toreador? Ce imate želodec v neredu, vpliva to na vaze živce, življenje vam postaja otožno. Ne bodite torej vec žrtev želodčnih bolezni, ampak kupite,v bližnji lekarni steklehico Trinerjevega grenkega vina, ki vas bo poži-velo in spravilo zopet k veselemu življenju!" To vino ima neverjetne učinkujoče uspehe. Bellaire, O., 5. julija. Jaz sem imel tako zabasan želodec, da sem si izčistil črevesje komaj po enkrat v štirih ali petih dneh. Po prvi vporabi Trinerjevega grenkega vina se pa počutim povsem prenovljenega. S spoštovanjem M. Castricone." — Vsak odjemalec Trinerjevega vina bo našel v zavitku posebni vrednostni kupon; šest takih kuponov vas opravičuje do nakupa kakega našega predmeta vrednega 25 centov; vendar pa ti kuponi nimajo veljave sledečih državah: Colorado, Kansas. Montana, Washington, in Wisconsin. , (Adv.) | The North American Banking & Savings Company Edina Slovenska Banka v Clevelandu TA BANKA JE VAŠA BANKA Denar naložen tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI, Dokler je naložen pri nas Vam vloga redno rila. URADNE URE: Ob delavnikih od t. de S. r Koboto ed 9. do S. h» *re-ier ed 6. do 8„ t sredo od i. do 12. Za denartto po-iiljaler od 6. do 8. pri stranskih rratih. rimi srede avatar. SORODNIKOM IN ZNANCEM od časa do časa gotovo pošiljate denar v stari kraj; To delo izvršimo Vam točno in zanesljivo Zgodovina slovenske fare Matere Božje v Pittsburgh, Pa. Dasiravno je trideset let sko-ro polovica našega življenja na zemlji, in če pogledamo nazaj, se nam zdi ta doba zelo kratka, vendar je trideset let za obstoj kake župnije v Ameriki zelo obširen in poln zgodovine. Mi nimamo pri rokah vseh podatkov, kedaj in kateri Slovenci so se prvi naselili v Pittsburghu toda po ustnih poročilih posnemamo, da v letu 1892 se je Father Rev. Josip Zalokar prvi zavzel za tu živeče Slovence. On je bil, ki je vcepil v srca naših rojakov navdušenost za skupno cerkev in združenje na socijal-nem polju. V letu 1894 je on prvikrat opravil za Slovence službo božjo, in sicer na dan Velikega Šmarna v kapeli na St. Mary pokopališču na Sharp-burškem hribčku. Tam jih je prvič nagovoril naš duhovnik v materinskem jeziku in tam jim je položil s svojim vzgledom z darom $35, temelj za bodočo cerkev. Do leta 1894 so bili pittsburški Slovenci združeni z brati Hrvati in kakor posnemamo iz poročila Rev. J. D. Božiča, je tedaj živeči Mr. Josip Go-rišek, duša in voditelj vsega društvenega in verskega pokre-ta pozival Slovence na hrvaškem zborovanju, naj se ločijo od Hrvatov. Father Zalokar je dal dobri vzgled s svojim velikodušnim darom za našo cerkev, toda delavske razmere so bile ravno tedaj tako slabe, da smo skoro obupali nad lastno cerkvijo. Rinili smo naprej kakor smo znali in mogli in res čez tri leta na isti dan, to je Velikega Šmarna, leta 1897 se nam je posrečilo blagosloviti vogelni kamen in že 17. oktobra istega leta nam je Father. Zalokar prvič opravil službo božjo v že blagoslovljeni še sedaj obstoječi cerkvici. Naj bo slava in čast spominu blagega gospoda župnika Zalokar ja, ki .počiva na pokopališču v Bridge-ville, Pa., od 18. januarja, 1912. Rev. Jos p Zalokar se je na-rodil leta 1855 v Gorjah na Gorenjskem, ^Študiral je v Kranju in Ljubljani, kjer je bil dne 10. avgusta, 1879 posvečen v mašnika. Kot kaplan je služboval nekaj časa v Planini, v Hre-novicah in v Cirknici. Začetkom leta 1889 je odpotoval v Afheriko in je dospel dne 12. februarja, 1889 v New York. iS priporočilom škofa v St. Paulu, Minn., se je podal v Marquette, Mich., k škofu Vertinu. Nekaj čas*a je bil tu za župnika v Hancocku, nakar ga je škof na prošnjo Slovencev poslal v Red Jacket ali Calumet, Mich. Najprej je stanoval pri cerkvi presvetega Srca in imel ob gotovi uri službo božjo za Slovence. Nato je kupil stavbeni prostor. ustanovil lastno župnijo in sezidal cerkev sv. Jožefa, ki ji je škof Vertin dne 19. septembra, 1889 položil temeljni kamen in jo dne 9. novembra, 1889 blagoslovil. Father Zalokar je zgradil še župnišče in cerkvi preskrbel tri zvonove, ki jih je škof Ignac Mrak dne 18. noyembra, 1891 blagoslovil. Kakor že omenjeno, se je leta 1892 podal v Pennsylvanijo, da ustanovi župnijo v Pittsburghu, in da prične delovati med Slovenci, ki so bili v verskem oziru do njegovega prihoda popolnoma zapuščeni. Vneto kot povsod se je Father Zalokar prijel tu dela. Skromen v življenju, a navdušen za vse dobro in goreč v ljubezni do svojega naroda trpina, je prijel za plug in obračal je pridno brazdo za brazdo na polju verskega življenja do svoje smrti. Iz krstnih knjig posnemamo, da prvi, ki je bil krščen v naši novi cerkvi v Pittsburghu, je bil Jožef Novak, sin Jurija in Ane, rojene Ostrunič, dne 8. septembra. 1897. Prvi nastavljeni župnik je bil Father Be-zeljak, ki je *pa po enoletnem delovanju resigniral in odpotoval v staro domovino, t Leta 1898 v novembru je prišel med nas tudi sedaj že pokojni Father John Kranjec. On ima za našo naselbino ne-venljivih zaslug. Kot mladoleten in še čvrst duhovnik, je pričel orati ledino, postavil je župnišče in pod cerkvijo preskrbel potrebne prostore za mladež in za šloo. Kakor povsod, je bila tudi pri nas šola rešiteljica verskega in narodnega pogina. Združila je okrog sebe raztresene otroke in če prav le za silo, nas je vabila, naj se oklenemo 57. ceste, kjer se čutimo sedaj kot doma. V tej cerkvi sta pred leti pela novo mašo Rev. M. Kebe in Rev. Albin Moder. Father Kranjec je pastiroval do leta 1902 in v pričetku leta 1903 je prišel med nas Father John Mertel. Razmere seveda niso bile najugodnejše, in ker je župnija naraščala, so z vsakim dnem naraščale tudi skrbi za duhovnika. Otroci so s plahimi očmi gledali, kam se bodo stisnili, ker mesta v pritličju že ni preo3tajalo. Treba je bilo misliti na novo stavbo, na šolo aasse'. Ta ideja je pomagala, da so se Slovenci organizirali za postr.vitev Slovenskega Doma. Slovenska naselbina bo kmalu zrla ponosno v svojo prijazno cerkvico in šolo. čisto od vse-ciolga oproščeno in če Bog de., tudi v novo cerkev, ki bo ponos vsem rojakom širom Penn-slvanije in cele Amerike. Father Mertel je po 21-letnem bivanju med nami radi bolezni moral zapustiti to mesto in njegovim naslednikom je bil imenovan sedanji župnik Father 'Josip Škur. ICot prednikom, so se stavile rezne ovire tudi sedanjemu go-1 spodu župniku in .med raznimi !cvetiicami je našel dosti trnja. ¡Piva njegova briga je bila prenovitev cerkve in poslopij spada j očih in če takoroko^ razpadajočih, ki sc la3t zu\ r i 2.. Pre-no"'l je v kratkem ča.,: v.:e ¿o cela in gotovo sc še spominjajo delegat j o naše K. S. K. Jcdnote v p -etolclem letu, ko so se mudili tu, da so prišli v siromašno, a vendar okusno okrašeno in prenovljeno cerkev. Tudi ostala poslopja nam delajo čast in če 13og da zdravje, nam in našemu sedanjemu voditelju, bomo kmalu imeli tudi Mariji posvečeno novo svetišče. Naša tridesetletna slavnost, lahko rečemo, ponosno dviga 'glavo čez vse razburkane valo- ve, ki so jo hoteli in še skušajo pokopati. Ogenj se lahko za-pali v kratkem trenutku, ali to pogasiti in na novo zidati je težko. Imamo še malo cerkev, ki je potisnjena in takorekoč zakopana v hribu milo gleda na mimoidoče. Nekaterim ona lahko očita črno nehvaležnost za vsa leta, odkar stoji in so jo obiskovali le v času sile in potrebe; drugim zopet lahko pove svojo sedanjo beraško obliko in jih prosi, naj se je usmilijo. Po tridesetletnem bivanju med nami zasluži naša nebeška Mati boljšega in krasne j šega svetišča. Nehvaležen otrok, ki pozabi svojo mater, nima sreče niti na zemlji in ne more je pričakovati v nebesih, toda mi, še zvesti častilci naše Vnebovzete Marije, upamo, da prihodnji jubilej ne bomo slavili v mali in leseni, pač pa zidani in našim razmeram odgovarjajoč cerkvi. Rev. Josip Škur. MAGIČNA MOČ V nekem londonskem zoolo-gičnem vrtu zbuja zanimanje neka Miss Callow, učiteljica in članica zoologičnega društva, ki se z največjimi in najbolj divjimi zvermi igra kakor z krotkim jagnjetom. Odkod ima to moč, si učenjaki ne vedo razlagati. Miss Calow se vsede na velikega povodnjega konja, ki sliši na ime Bob. Nihče drugi si tega ne upa storiti. Ko sedi na njem, pa pride Bobova "žena" ter je iz roke, kar ji je Miss Callow prinesla seboj. Silno nevarnemu leopardu Rexu sme vzeti kost izmed zob. Največji jastreb, ki pograbi vsako reč, katero more doseči iin se vsakdo reč, katero more doseči in se vsakdo boji priti v njegovo bližino, mirno čepi v 1 njenem naročju in je najbolj ; zadovoljen če sme trakove njenih čevljev odvezati. Slavni cirkuški ravnatelj Fred Ginnett je tudi imel tako moč. Ukrotil je najbolj divjega konja. Ko so mu nekoč povedali ,da se v X. nahaja neukrotljiv konj, je Ginnett šel tja, stopil k konju ter mu nekaj zašepetal na uho. Neverjetno se sliši, a angleški list trdi, da je resnično, da se je konj takoj pustil zajahati. toda nikogar druzega ni pustil blizu sebe. Neki mladi Kanadec z imenom Wade je pa užival naklonjenost divjih bikov. Največji in najbolj divii so pridrveli k njemu, če so ga opazili. Vsak. do. kdor je to videl, kako so se te divje živali pustile česati od njega, je mislil, da so ukročene. Toda gorje vsakemu drugemu, kdor bi se jim bil hotel približati. -o- Lažje je spoštovati in ljubiti sovražnika, kakor pa prijatelja, i če imate od prvega več dobička in koristi vsled tega. i Marsikak mladenič in mož je ves navdiišen za vojno; in vendar sedi najraje doma pri peči. * Ne delaj sklepov brez dobrih presodkov. Pročelje slovenske cerkve Matere Božje Pittsburgh Pa. Rev. Joseph Sk» PREDGOVOR IN POSEBNE PRIPOMBE PISATELJA Gospod urednik: Vi ste me že gotovo izbrisali iz svojih registrov, ker se toliko časa nisem nič oglasil. Kadarkoli sem dobil vaš list, me je malo vest zapekla, češ, če oni ne pozabijo nate, bi tudi ti ne smel nanje. Da me še iz liste svojih "gratis" naročnikov ne vržete, sem sedaj, ko imamo počitnice, ukra del nekaj časa in napisal eno zgodovinsko razpravo: "Najstarejši slovenski naseljenci v Ameriki," ki zna naše tamkajšnje rojake zanimati. " Iz skušnje in iz časopisja vem, kako se ob raznih slovesnih prilikah govorniki in pisatelji radi spominjajo pijonirjev svoje nove domovine. A ne morejo daleč nazaj preko svojega spomina in pripovedovanja najstarejših še živečih • naseljencev. Spomin na naše ameriške misijonarje-pijonirje vaš novi Dr. John L. Zaplotnik pridno obnavlja. Čast mu! Tudi spomin na nekatere lajike, ki so pohiteli za njimi, vam je že osvežil. Glede teh sem ga hotel iz tukajšnjih virov nekoliko izpopolniti. Res, ukradel sem si čas za to. Sicer je moj pisalni stroj per-petuum mobile, v večnem obratu, a me je domovina tako zaposlila, da težko dobim časa za Ameriko. Moram pač v prvi vrsti za tistega delati, ki mi daje kruha. In to je zdaj in ostane poslej moja domovina mati. Do 16. julija letošnjega leta me je imela še za nekakega pol tiča in pol miša. Moj potni list, ki sem ga dobil na podlagi prvega državljanskega papirja, mi je bil izstavljen za eno leto. Radi tega so moji prijatelji in znanci pričakovali, da me'"bo lepega dne zopet zmanjkalo, kakor vsakega Amerikanca, če se je tudi z menoj vred za stalno poslovil od Amerike. Parkrat je završalo, da jo bom zopet popihal čez morje. Nekaj jih je celo za dan vedelo. Jaz sem se kajpada sam pri sebi smejal, druge pa malo "farbal," češ, tukaj ni nič; nazaj v ameriška nebesa. Tako je prišel 16. julij naokoli, ko bi moral biti zopet tam, ali pa potni list podaljšati. A nisem storil ne enega r.e drugega. Tako bi bil sedaj zopet "griner," če bi šel nazaj. Za to sem pa že prestar. Rajši ostanem star Kranjec. Morda bi bil imel še kake skušnjave za vrnitev, pa mi jih je neko obrekovanje temeljito pregnalo, oziroma v kali zadu-dušilo. Tu v Ljubljani sem zvedel, da sem se zato vrnil, ker nisem bil ponovno izvoljen za comisarja tamkajšnjih sloven- za delovanju ker sem naredil križ|t0 irtvovati. To bi bilo morda čez Ameriko, vas. gospod ured-l 0 na 9ebi najbo|jže. A kje Vfndar daJ'e m! na dobiti takega duhovnika, ki bi razpolago vas list, da to obre-i , __ . , ... , se samo temu mogel m moral kovanje javno zavrnem, ker ga L . VA . . . , * ' .. žrtvovati? Kdo ga naj placu osebno ne morem. Moji so-1,, N c w Council se je iz bratje v Lemontu vsakemu lah- "•»j ' • ' * . , .. . . , . , . , , I razil, da nima v to potrebnih ko pokažejo uradni dokument, , , . . .. . ., -, . . . ... sredstev.' Od tu bi ga bilo se ki ga imajo spravljenega v g vzdrfevati y arhivu da sem se jaz pn VJS" ktevajoč te težave, so se pre jih predstojnikih ponovno skusal .. . v... . . , . .. . . , , V1 vzvišeni odločili za drugi pred otresti komisanjatne službe. L Za celo Slovenijo bodo se- Ko me je provincijalni zbor Kj,. €n ^ k kljub resignaciji po treh letih K bo angleščine popolnoma znova izvolil za nadaljna tri le- v 7 ~ , . . ... . . . .. . . zmozen moz. On bi v imenu ta, m sicer, kakor stoji tam pi- , .. , , ... . ..t odbora korespondiral z uradom sano. na željo samega najvišje- N c w cj in izvešča, nj ga predstojnika reda ter z vse- L ^^ urad c w mi glasovi, sem čez dober me- L, XT 0 . „ . . , j , . , ... C. News Service o stanju ka-sec znova podal svojo demisijo, L , T .... . , , . v ,. . J tonske cerkve v Jugoslaviji, in topot vspel. Ko bi tega ne L ... ... . , i ... : .. .. . ,v. . Doslej je bil porocevalec za nase bil storil, bi moja službena do- , , . , . ^ , , * i * i ... . cerkvene razmere dunajski Dr. ba potekla sele proti jeseni, „ . . . ... . . . , , moo v a a. j ji • , Funder, ki jih je kajpada sko- 1928. Kdor tedaj kaj drugega . v, 1 . , j , xT * . . , v . ji zi nemška očala gledal. Natan- trosi okrog, je, ce to dela neve- L . , ® . . . de, v zmoti, če pa vede, laže, fe ° tej stvan P°" bodi kdorkoli. Tukajšnjim pro- zn^e P0** ; . . , t • Drugače ni tako slabo tukaj, pagatorjem tega obrekovanja . , , , 1 . sem že zavezal jezike. Sedaj bi T°r *aK ^eriKanec pri pr--jih še tamkajšnjim rad. vih kontrastih misli. Revščine je kajpada se precej. Mnogi se Tako ostanem zanaprej lepo s težavo rijejo naprej. Brez-doma. Domovini naj bo posve- verstvo se je pa precej ujedlo. čeno mojo nadaljne skromno časopisje tona vaše "Prosvete," delo. A ne mislite, da se radi ki ima za vse versko le posmeh tega hudujem nad Ameriko, ker ¡n zaničevanje, dosega nasprot-vem, da gre to le na račun no kar namerava. Ljudje se nekaterih. Rad prebiram slo- vračajo k veri in cerkvi. V venske in angleške liste, ki mi postu so bile v naši frančiškan-jih dobre duše pošiljajo. V ski cerkvi dan na dan od 5. ure prostih urah stikam po naših z jutra j cjo 11. in še črez pri starih časopisih, zlasti "Zgodnji nekaterih spovednicah dolge vr-Danici," v kateri mrgoli poro- 3te samih možakarjev. Nobene čil naših ameriških misijonar- ženske niso pustili zraven. Za jev pijonirjev, pa tudi lajikov. politiko se jaz ne brigam. Le Na podlagi teh in nekaj roko- to vem, da ste se sedaj sporazu-pisnega materijala sem sestavil meli "Slovenska ljudska" in ta spis, katerega imate samo še »Srbska radikalna stranka," iz prvo polovico v rokah. Ostalo česar si obetajo neke vrste av-sledi predno bo to priobčeno. tonomijo za Slovenijo. Bomo Rev. Dr. John Zaplotnik, moj videli, kako bodo v septembru dragi prijatelj, zelo želi, da bi državnozborske volitve izpadle, za svoja zgodovinska raziskava- Kakih takih pučev, kot zadnje skih frančiškanov. Očividno se nja imel na razpolago tudi tu- dni na Dunaju, se pri nas ni bati. B Socialisti in komunisti dobro* vedo, da je armada samo armada, politično docela ne- oprodeljena in bi kot taka vse I bivšega hlapca, Antona Merla-podobne poiakuse v kali zadu- ka, poštni vlak pod Žalostno go-šila. Tudi veri in cerkvi so- ro (preserške fare) povozil, in vražni kurz zdaleka ni tako mo- ga tako poškodoval, da ga je ? čan in očiten, kot pod zloglas- prekop telebnil — in v petih nim Pribičevičem, ki ga sma- minutah je umrl. Poškodovan trajo za političnega mrtveca, je bil na petih rebrih in stegnu, Duhovniki so sicer še vedno ki je bilo strto. Sv. Zakramen-najslabše plačani, a kulturno- tov za umirajoče tedaj ni prebojni vihar se je polegel, odkar jel. Gospod mu je pa gotovo so naše liberalce, ki so ga netili, milost skazal pri sodbi, ker je ob steno potisnili. Nedavno te- lepo živel in večkrat sv. zakra-ga smo duhovniki dobili celo mente prejemal. Ponesrečil se polovično vožnjo po železnicah, je 31. avgusta, 1876, zvečer, le-Zaenkrat naj zadostuje. Po- žal je v najhujem dežju v grab-zdrav vsem našim dobromisle- nu do drugega dne popoldne — čim Amerikancem! potem je šele dovoljenje prišlo, Rev. Hugo Bren, O. F. M. ga v mrtvašnico prenesti — —T— drugi dan je prišla komisija. Kdo je bil prvi Slovenec, ki Te vrstice sem napisal, da se je stopil na ameriška tla, bomo preč. g. misijonar spominja du-težko kdaj dognali. Toliko še rajnega." — Po tem soditi, menda smemo z gotovostjo reči, je moral biti rojen "Coklar." da Krištof Kolumb ni bil naš Ko se je Baraga leta 1837 Golob in da v njegovem sprem- vračal z obiska domovine, je pe-stvu ni bilo nobenega Slovenca, ljal s seboj tudi svojo sestro Vsaka nadaljna trditev bi bila Antonijo in misijonskega slu-nevarna. Kolikor do sedaj zna- žabnika Andreja Češirk. Nas no, vsaj meni, je bil prvi Slo- mora pred vsem zanimati nje-venec, ki se je oglasil iz Ameri- gova sestra, ker je bila, kolikor ke, jezuitski misijonar Rev. vemo, prva Slovenka, ki je šla v Marko Anton pl. Kapus, rojen Ameriko, ter obenem prva slo-Kamnogorčan. Toda on se ne venska misijonarka. O njej je more šteti med slovenske ame- že Rev. Dr. Zaplotnik v koledar-riške naseljence. Glavno tori- ju Ave Maria, 1918 napisal za-šče njegovega misijonskega de- nimivo življenjepisno črtico, lovanja je bila Mehika. Od tam Jaz jo hočem le kratko povzeti ga je potegnilo tudi v sedanje in dopolniti tisto, kar on in dru-Zedinjene države, zlasti v Kali- gi pred njim niso mogli dogna-fornijo. Pri rokah imam eno ti. njegovih pisem, datirano iz Antonija Baraga je bila ro-Mape, Severna Amerika z dne jena v Dobrniču kot hči Ivana 20. junija, 1699, naslovljeno na in Katarine Baraga, rojene Jen-njegovega brata Ivana pl. Ka- čič, dne 4. februarja, 1803. Z pus v Ljubljani. Pismo vsebu- 21. letom se je poročila s Felik-je večinoma opis krajev, kjer je som Hoeffern pl. Saalfeld, ra-deloval. Med drugim govori o čunskim uradnikom v Ljublja-velikih, do štiri vatle dolgih ka- ni, je imel takrat 25 let. Mož ji čah, ki so pa pravi ameriški je že 6. februarja, 1830 umrl. gentlemani. Po hišah opravlja- Kakor vedo povedati njeni sojo posel domačih maček, s tem rodniki, je bil zakon zelo srečen, da miši in podgane lovijo in z a brez otrok. Ker mlade vdove otroci se igrajo, otroci pa z nji- druga možitev ni veselila, je za-mi. Čudno, da so matere pusti-Jčela misliti na Ameriko. Brat !e svoje malčke v taki tovaifšiji.ljnisijonar je bil njenega sklepa Kajti te kače so se zunaj po | zelo vesel, deloma zato, ker ga gozdovih in grmovju lotile tu- je nanjo vezala nežna bratovska di mladih srn in jelenov. Ako ljubezen, deloma pa zato, ker je so katero teh živali zagledale na ta način upal vendar enkrat par metrov pred seboj, so širo- ¿obiti stalno postrežbo in poleg ko zazijale in s tako silo za- tega še izdatno pomoč pri svo-čele vleči sapo v se, da so jim jem misijonskem delovanju, samo v žrelo letele. Gotovo ji je to svoje veselje ta- ^ Koga je za njim prvega za- koj pismeno izrazil, a tega pi-neslo v stric Samovo deželo, o sma doslej nisem mogel izsle-tem zgodovina molči, ali je vsaj diti. Posrečilo se mi je pa do-mi doslej nismo slišali. Morda biti drugo pismo o tej zadevi, je bil Baraga prvi za njim in Le škoda, da nima datuma, ker prvi, ki se je v Ameriki vsedel je bilo najbrž priloga k nekemu in obsedel. Za njim so pola- drugemu pismu. V njem piše: goma začeli prihajati drugi, mi- "Zadnje pismo, ki sem je od sijonarji in lajiki, dokler ni na- tebe prejel, je od septembra stal pravi izseljeniški, oziroma pretečenega leta. V njem si naseljeniški tok. Nas tukaj ne mi sporočila veselo novico, da zanimajo toliko naši misijonar- misliš le še malo dni v domovini ji pijonirji, kot lajiki pijonirji. ostati, potem pa k meni priti in Med temi bo najbrž prvi neki vedno z menoj biti. Poslej ni-neimenovan Baragov služabnik, sem več ničesar o tebi zvedel, ki ga je Rev. Pire zanj s seboj Tako prav nič ne vem, ali si pripeljal. V nekem doslej ne- morda že na potu, ali si pa mi-poznanem Baragovem pismu na sel k meni priti popolnoma opu-sestro Amalijo, datirano v La stila. Te vtstice ti pišem v po-Pointe, Wis., 24. februarja, polni negotovosti, jih boš li 1836 piše Baraga, da je od Rev. kdaj dobila ali ne. Ako te naj-Haetschelna zvedel, da je 9. ok- dejo, te prosim, najdražja mi tobra prošlega leta s Rev. Pir- Antonija, podvizaj se k meni. cem prišel tudi en misijonski Nikoli nisem tako želel te pri služabnik zanj, ki mu bo silno sebi imeti in nikoli te nisem prav prišel in ga bo skušal za tako potreboval, kot sedaj v čas svoje odsotnosti kolikor moč mojem novem misijonu ob Gor-dobro oskrbeti. Menim, da je njem jezeru. Ob Krivem dre-bil to Anton Merlak. Prvič gajvesu in ob Veliki reki sem imel najdem omenjenega v nekem še neko učiteljico, dobro, vbogo neobjavljenem pismu j našega vdovo iz Mackinaca, ki je bila ameriškega misijonarja P. Iva- obenem moja postrežnica. A na Levic, O. F. M., datiranem v ona je ostala ob Veliki reki, da Erie, 17. decembra, 1840. Pi- ondi nadaljuje s šolo. Tu sem sec pravi: popolnoma sam ... Ti bi lahko j Misijonski služabnik Anton tukaj šolo vodila ... in za čas-Merlak že dolgo ni več pri njem ne stvari svojega Friderika skr-(Baragu). Točasno se nahaja bela, ter tako bila Marija in v Rochester pri Rev. Saenderlu, Marta v eni osebi. Pridi teki ga je meni ponudil. A jaz daj, najdražja Antonija, če ti ga nisem mogel vzeti, ker bi ga je mogoče. Skušaj, če moreš, ne mogel vzdrževati." kakega misijonskega služabni- Ali prej ali pozneje je bil tu- ka s seboj pripeljati, nama bo di v Pirčdvi službi. A se zdi, zelo koristil." da je bil zelo razočaran nad Nadalje izraža upanje, da če Ameriko in ni imel nikjer ob- bo od nje same odvisno, bo go-stanka. Končno jo je popihal tovo prišla. In za ta slučaj ji nazaj v domovino, kjer je ne- daje navodila, kaj naj stori, srečno končal. "Danica," iz le- Pred vsem naj skuša kolikor 1 ta 1876 poroča o njem sledeče:] ^ na wnr L S. L JEDNOTA Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Joliet«, dri avl Illinois, dne 12. januarja, 1808. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOUBT, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znala 100.61%; solventnoet Mladinskega oddelka znaia 14026%. , Od ustanove od 1. julija 1027, znaša skupna izplačana podpora $3,018,073.00 GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 82nd St., Oevelaad, Okle. I. podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., Pueblo, Cele. II. podpreds. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St., Chlahola, Mina. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2618 W. St. Clalr St. Iadiaaa. polis, Ind. Vrhovni zdravnik: DR. JOS. V. GRAHEK, 612 Grant St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A., Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, IU. FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., West Allia, Wis. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 50, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE LIKOVICH, 9511 Ewing Ave. So. Chicago, IU. FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA SR., 26-10th St., North Chicago, IU. FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O., Joliet, 111. JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: JOHN DECMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurhua, Mick. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIČ, 121—44th St., Pittsburgh, Pa. RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilkinsburgh, Pa. UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vsa pisma in denarne zadeve .tikajoče se Jednote, na) se poiiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL, dopise, društvene vesti, razna narnanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. XL URADA GLAVNEGA TAJNIKA Danes sem prejel pismo, ki se glasi: "Pueblo, Colo., 13. avgusta, 1927. "Mr. Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. "Cenjeni sobrat Joe: "Priloženo pošiljam ček za $5 za stavkajoče premogarje. Imam globoko simpatijo za vboge trpine. "S sobratskim pozdravom "George Thomas, bivši nadzornik K. S. K. J." P. S. Sobrat George Thomas, večletni član in bivši nadzornik K. S. K. Jednote je eden izmed onih, ki se je kmalu odzval našemu klicu na pomoč. Pregovor pravi: "Kdor hitro da, dvakrat da," in to je storil občespoštovani sobrat Thomas. Vsebina pisma jasno kaže, da ima brat Thomas globoko simpatijo za sobrate premogarje, ki bijejo pravičen boj za njih obstanek. Sobratu Thomas-u izrekam prav iskreno hvalo ter želim, da bi njegovemu častnemu in vseh vale vrednemu vzgledu sledili tudi drugi. liog plačaj! •h- ¿. ' Josip Za*ar, glavni tajnik. FINANČNO POROČILO K. S. K. JEDNOTE za mesec julij, 1927. Asesment št. 7-27 Dr. it. Plačali ra aaeg. 7-27 Smrtnine_Poikodnine Cent, bol podp. Onem, podp. 1....... 2....... 3....... 4______ 5.______ 7....... 7....... 8....... 10....... 11....... 12....... 13....... 1 4....... 1 5....... 16....... 17....... 20....... 21....... 23....... 24„..... 25....... 29....... 30....... 32....... 3 8....... 3 9....... 3 9....... 4 0....... 4 1....... 4 2______ 4 3....... 4 4....... 4 5....... 4 6....... 4 7....... 47....... 50....... 5 1....... 5 2....... 5 3....... 55....... 5 5....... 5 6....... 5 7....... 5 8....... 5 9....... 6 0....... 61....... 62....... 63....... 6 3....... 6 4....... 6 5....... 596.77 ................................$ 939.30 ........"1,000.00 ............ 243.24 291.28 ................................... 307.76 .................................... 1,033.09 1,025.49 ........ 500.00 ........ 203.72 ........ 500.00 ........ 29.10 179.36 ........................ ............ 432.26 ........................ ........ 97.41 366.75 ................................ 253.38 140.32 ........................ |....... 47.06 258.32 ................................ 182.69 ................................... 235.25 ................................... 6.70 888:69 ................................ 939.46 ........ 500.00 581.05 .................................... 119.07 ................................... 206.60! j" 23.28 23.28 163.48 349.42 ................................... 400.66 ........ 1,000.00 189.88 380.35 ................................ 127.93 ................................ 112.50 i : 170.20 169.39 786.77-................................... 103.94 472.05 ........................ ........... 369.11 219.31 223.74 ................................... 489.73 ................................... 545.86 ................................... 144.95 ................................... 626.45 ................................ 80.20 21920 47.00 539.83 532.43 310.14 100.00 ..$100.00 54.00 18.00 200.00 100.00 50.00 100.00 100.00 100.00 100.00 100.00 78.00 125.00 125.00 25.00 40.00 118.50 20.00 15.50 50.00 100.00 100.00 50.00 100.00 60.00 57.00 62.00 48.00 22.50 30.00 70................ 7 2................ 7 3................ 7 4................ 7 5................ 7 7................ 7 8..............i 7 9..............- 79................ 80................ 81................ 8 3................ 8 4................ 8 5................ 8 5................ 8 6................ 8 7................ 8 8................ 9 0................ 9 1................ 91................ 100.00 67.45 145.96 305.37 96.74 140.83 91.56 285.33 466.43 149.16 149.66 411.95 319.40 70.23 21.74 200.06 192.93 158.64 172.65 113.67 72.13 173.82 17322 15.00 107.00 B2„.............. 185.47 03.i.............. 506.65 ... 100.00 77.12 98.............. 101............. 103. J 68................ 249.48 50.00 30.00 ... 100.00 100.00 50.00 100.00 29.00 7.00 27.00 104................ 245.85 ........ 1,000.00 77.15 347.92 130.98 297.19 305.84 172.88 155.90 165.92 200.02 30.68 410.73 53.42 74.96 74.96 197.42 14.29 26.18 246.01 105.02 14.29 1( 108................ 109................ 110................ 111................ 112................ 113................ 114................ 115................ 118................ 119................ 120................ 121................ 122................ 122................ 12 3................ 12 4................ 126................ 12 7................ 12 8................ 13 0................ 13 1................ 13 1................ 13 2................ 13 3................ 13 4................ 13 5................ 13 6................ 139................ 13 9................ 14 0................ 14 3................ 14 4................ 14 5................ 14 6................ 14 7................ 14 8................ 150................ 15 2................ 15 3................ 15 6................ 15 7................ 15 8................ 158................ 160................ 161................ 162................ 162................ 16 3................ 16 4................ 16 5................ 16 6................ 167................ 169.50 15.00 ¿2.00 33.00 41.50 100.00 65.00 265.82 242.30 ........................................................ 203.00 153.83 ........................................................ 11* 00 4596 144.49 ................................................ ........ 18.00 205.31 146.50 97.85 80.15 32.02 63.10 309.03 139.06 434.43 101.57 285.82 269.60 139.45 ................................ 100.00 191.25 384.27 ........................................................ 71.00 203.76 36.05 32.05 70.67 ........................................................ 27.00 87.76 ........................................................ 72.00 899.06 884.79 ................................ 100.00 828.92 ................................ 100.00 268.37 ........................................................ 60.00 152.97 66.23 16.75 168. 169.......... 170.......... 17 1.......... 17 2.......... 17 2.......... 17 3.......... 174.......... 175.......... 17 6.......... 17 7_________ 17 8.......... 98.00 46.00 26.00 47.00 17 9............. 18 0............. 181............. 182.............. 18 3.............. 18 4.............. 18 5............. 18 6............. 18 7.............. 18 8............. 18 9............. 19 0............. 19 1.............. 19 2............. 19 3............. 19 4............. 19 4............. 19 5............. 19 6............. 19 7___________ 19 8............. 19 9............. 19 9............. 20 0............. 202............. 20 3............. 20 4............. 206............. 20 7............. 20 8............. 210............. 211............. 212............. 21 3............. 21 4............. 21 5............. 21 6............. 21 7............. 21 8............. 21 9............. 22 0............. 221............. 222............. 43.50 13.00 254.39 800.00 59.77 143.57 222.46 219.10 239.33 62.31 47.44 249.53 29.30 75.06 21.14 115.44 279.76 47.60 67.00 81.93 58.09 • • 12.04 44.65 ........................................................ 30.00 107.43 ........................................................ 122.00 44.92 9228 213.16 ................................ 100.00 .......... 45.00 ................................... 50.00 ........ 55.00 153.81 53.83 53.83 39.55 105.49 ................................ 100.00 ........ 84.00 52.21 ........................ ................................ 15.00 99.49 ........................................................ 110.00 25.67 25.71 10.87 61.77 ........................................................ 35.00 61.07 13.43 198.63 50.88 139.56 26.46 43.75 49.43 41.50 43.25 133.34 8922 33.24 33.00 43.00 30.00 30.00 31.00 .............. 141.97 ........................................................ 35.00 .............. 5721 .............. 24.34 ................................ 100.00 ........ 18.00 ............... 26.70 .............. 19.51 Skupaj $39,462.11 $4,500.00 $2,500.00 $3.051.00 $300.00 Preostanek 1. julija, 1927 ..................................................................$1,706,712.12 Prejemki tekom meseca julija, 1927: Prejeli od društev ............................................................$39,462.11 Obresti .................................................................................. 2,689.34 Najemnino plačal E. Modec za mesec junij, 1927 ...... 25.00 Prenos 15% ssesmenta mladinskega oddelka za prvo polovico leta 1927 ................................................................ 1,518.63 $ 43,695.08 $1,750,407.20 Izplačali: Posmrtnine ...........................................................................$ 4,500.00 Poškodnine ............................-............................................ 2,300.00 Centralne bolniške podpore .............................................. 3,051.00 Onemogle podpore —.......................................................... 300.00 Upravni stroški .................................................................... 4,592.11 $ 14,943.11 Preostanek 31. julija, 1927 ......................................................................$1,735,464.09 Poročilo mladinakftfa oddelka. Dr. št. 1 .... 2 ...... 3...... 4i...... 5 ..... 7 ..... 7 ..... 8 ..... 11 ..... 12..... 13 ..... 14 ..... 15 ..... 1 6..... 17 ..... 20..... 21 ..... 23 ...„ 25 ..... 29 ..... 3 0..... MESEC JULIJ, 1927 tlM**«l*H»«S Asesment 47.70 61.65 12.15 9.15 7.95 57.15 57.30 11.85 9.75 23.40 3.15 6.60 12.75 2.65 .60 12.60 5.40 5.70 31.50 75.00 flf.73 38 40 41 42 43 44 45 46 47 47 50 51 52 53 55 55 56 57 58 59 60 61 62 63 63 84 09 17.10 5.85 10.20 44.85 2.55 10.95 2.70 1.95 7.50 7.65 43.65 2.25 26.90 20.25 7.95 7.95 24.15 20.40 1.50 23.15 1.65 19.35 3.75 37.35 37.05 17.S5 1.20 70 ........................ 72......................... 74 ......................... 7 5.................. 77 ......................... 7 8........................ 79 ......................... 80 ......................... 83 ™ZZZ" 84 ......................... 85 ...............«i........ 85 ......................... 86 ......................... 87 ....................... 8 8......................... 90 ......................... 91 ........................ 91 ......................... 92 ......................... 93 ........................ 94 ......................... 95 ..................... 98 ....................... 101 ......................... 103 ......................... 104 ........................ 108 ......................... 109 ......................... 11 0......................... 111 ......................... 112 ........................ 113 ........................ 115 ......................... 118 ........................ 120 ......................... 122 ........................ 122 ........................ 123 ......................... 126 ........................ 127 ......................... 128 ......................... 130 ....................... 131 ......................... 131 ......................... 13 2......................... 133 ......................... 134 ......................... 135 ......................... 136 ......................... 139 ......................... 139 ........................ 140 ......................... 143 ......................... 144 ......................... 145 ......................... 146 ......................... 147 ......................... 148 ...............„........ 150 ......................... 152 ......................... 153 ......................... 156 ......................... 157 ........................ 158 ......................... 158 ......................... 160 .........,.............. 161| ......................... 162 ......................... 162 ......................... 163 ......................... 164 ......................... 165 ......................... 166 ......................... 167 ......................... 168 ........................ 168 ........................ 170 . 171 172 172 , 173 174 , 175 176 177 178 180 181 182 183 184 185 187 188 189 190 191 193 194 194 195 196 197 198 202 203 204 206 207 210 211 213 214 216 217 219 3.9Q 18.60 3.90 120 21.30 22.95 12.30 12.30 19.50 19.65 1.20 .60 8.55 8.55 14.10 14.10 .90 6.00 3.00 3.00 7.05 28.95 225 6.60 4.80 7.65 12.30 24.90 12.90 11.40 24.45 11.70 3.45 10.80 5.55 2.10 25.50 1.05 1.05 14.10 .75 15.90 2.85 2.10 17.05 14.90 2.10 1.35 10.80 8.10 8.70 520 520 .75 1.80 2320 11.85 37.65 16.05 19.05 21.00 4.80 16^0 9.00 28.50 3.80 2.95 3.90 8.70 31.20 31.65 52.95 6.00 5.55 5.40 .45 3.60 3.60 34.05 5.40 5.70 15.90 15.75 3.45 5.75 9.30 2.70 1.50 1.65 6.75 720 2.40 4.05 .16 2.10 2.70 4.05 1.35 2.10 9.75 3.30 1.65 1.65 2.10 6.30 4.80 2.85 .30 .45 1.05 22.80 3.60 .30 2.70 1.35 1.50 2.55 .45 1.35 Skupaj ..........................S 1,932.11 Preostanek 1. julija, 1927 .. -$66.699.73 Prejeli od društev ................ 17 56 Obresti Skupaj".........................$68,649.40 Izplačali: Posmrtnine ............$ 208.00 Za prestop med čl. 130.50 Upravni stroški .... 1,685.38 $ 2,023.88 Preostanek 31. julija 1927 ..$66,625.52 Josip Zalar, glavni tajnik. --O-- MOJ ODGOVOR UREDNIKU "GLADIATORJA" Cenjeni sobrat urednik: Prosim, da priobčite malo odgovora častitemu g. Rev. J. Cernetu, ki je potom svojega "Gladiatorja" napadel naš Jed-notin, posebno pa finančni, oziroma prejšnji nadzorni odbor. Dasiravno nerad odgovarjam duhovniku potom časopisov, toda ker sem bil član nadzornega odbora, si ne morem kaj, da bi molčal na obrekovanje in sumničenje, s katerim nas na padate. V prvi vrsti omenjam kot uradnik Jednote, da je vaše pisanje v "Gladiatorju" zelo žaljivo. Skozi zadnjih šest let smo delovali nadzorniki točno in pošteno v korist naše Jednote pod nadzorstvom državnega zavarovalninskega departmenta, akoravno jih imenujete "bi....." Jednota do danes še ni izgubila niti enega centa na obveznicah. Dosedaj so bile obresti vedno točno plačane kakor tudi glavnica. Ako imamo pa sedaj ne-coliko neprilik zaradi Matanzas obveznic, ni to naša krivda, kajti te obveznice so bile kupljene še leta 1916; ta denar tudi še ni zgubljen. Kar se pa tiče takozvanega komišna" ali koncesij, Vam je rilo pa natančno razloženo na januarski seji po Vašem lastnem zastopniku Mr. Richardu, namreč, da se obveznice kupujejo na dva načina in sicer: Net cash, to je po najnižjih cenah, kar je mogoče, ali pa plačati malo višjo ceno in dobiti kon-, cesije, kar je pa nazadnje vse eno. Zatorej, ker nočem, da bi se nas tako nizkotno napadalo in članstvo razburjalo, sem vložil pritožbo na glavni porotni odbor, kjer boste imeli vso priložnost podpreti svoje obdolžitve z dokazi. Frank Opeka, tajnik finančnega odbora. Norfh Chicago, 111., dne 11. avgusta, 1927. -o—— NAČELA "Iščite naj poprej božjega kraljestva in njegove pravice, vse drugo vam bo navrženo." Sv. pismo. "Ne, da sovražim, — da ljubim sem na zemlji." Sofokles. Kje in kdo ima lepše načelo, kakor je ' krščansko načelo: Kar ti nočeš, da bi kdo tebi storil, tudi ti drugim ne stori." V tem načehi je zapopaden ves socializem. Krek. "Tri reči so pred Bogom in ljudmi potrjene: Edinost med brati; ljubezen do bližnjega; mož in žena, ki sta ene misli." Sv. pismo. * t "Po slogi rastejo majhne države, po neslogi razpadajo največje." Salust. Bratje in sestre smo med seboj vsi ljudje na svetu . . . Podpirati se morajo ljudje med seboj, da omikanci pomagajo neomikancem, bogatejši revežem: da so si zvesti v medsebojnih obljubah, da vse veže sladka vez prave ljubezni. Krek. Komu gorje? Čigavemu očetu gorje? Kdo ima prepir? Kdo pade v jamo? Kdo ima rane po nepotrebnem ? Kdo kalne oči? Ali oni, ki pijači sede in pridno kozarce izpivajo? Sv. pismo. Čim več bo kdo samemu sebi odrekel, temveč bo dobil od bogov. Horac. Vrtovi pri hišah so smrt krčmam. Delavec, ki ima košček svoje zemlje, četudi le najet, čuti največje veselje v obdelovanju njegovem in lahko pozabi na gostilničarskO in žganj arsko druščino. Krek. Šiba in svaritev podeljujeta modrost; deček pa, ki je svoji volji prepuščen, dela sramoto svoji materi. Sv. pismo. Velika dota je krepost staršev. Horac. Sejmo, sejmo semena Kristove ljuba vi z golgotskega slemena, da se svet ozdravi. Krek. Nesreča spomni človeka na vero. Livij. IZLET Z NAŠIMI ŽOGARJI. (Nadaljevanje iz 2. strani) da se nahajam v dvorani našega Slovenskega Narodnega Doma no kakem pevskem koncertu. Naj prvo so se tam na desni strani oglasile vse pevske moči collinwoodskih "šoprtar-jev," v solo, duetu, tercetu, kvartetu, oktetu in mešanem zboru. Te angleške pesmi so odmevale od Pittsburgha do Beaverfalis, Pa. Ko so ti pevci že omagali, je nastopil s svojim bogatimi in izbranimi toč-kami posebni slovenski kvintet (štiri mlade pevke in en prileten pevec). Ulogo pevovodje ali dirigenta in tako tudi solo-pevca (drugega tenorista) je izvrševal naš, nad vse dobro razpoložen kostanjeviški Janez. Povem vam odkrito, da je ta slavni kvintet prepeval neprestano skoro tri ure, ali med vožnjo od Beaverfalis, pa do Clevelanda, torej v razdalji okrog 140 milj. Na tako dolgem in tako zanimivem brezplačnem koncertu nisem bil še nikdar prej in menda več ne bom? Najbolj je odmevala naša lepa slovenska pesem na kaki postaji, ko je vlak za par minut počival. Od nekod so številni ameriški izletniki stoječi zunaj na peronu pevcem burno aplav-dirnli. Ko smo se peljali čez ohijsko Jutrovo deželo, Salem, East Palestine in New Gallilea, je naš slavni kvintet prepeval lep 1 nabožne pesmi, v Hudsonu je bila na dnevnem redu "Ciganska sirota," v Raveni pa Po jezeru." Proti koncu vožnje je bil ta koncert zaključen z :;nano pesmijo: "Mi pa ne gremo dam" itd. I leni je bilo jako žal, da ni-3er.i mogel tem pevcem s svojim basom kaj pomagati, kajti bolela me je vsled prepiha glava. Pač je bil na programu eni rat tudi naš brat glavni predsednik, ko je zapel solo od ribniškega Urbana. Fina izmed pesmi se je celo zamorskemu porterju na vlaku tako dopadla, da je ploskal z rokami, mene pa vprašal, če smo Francozi, ker takega petja še nikoli ni slišal. Jaz sem mu rekel, da smo vse kaj dru-geca kot si on misli. V resnici povedano, ta kvintet je tekom treh ur prepel skero vse naše znane slovenske pesmi tako, da jih je jim že zmanjkalo. Nič zato, so pa iz-110va s starimi in že enkrat petini začeli. Največ zasluge za to zabavo zasluži gospod dirigent, ker je svoje sopevke navduševal, da naj ne odnehajo do Clevelanda. Slavni Športni klub društva sv. Jožefa, št. 169. naj bi v priznanje za te zasluge imenoval brata John Zulicha za častnega klubovega zborovodjo, brata glavnega predsednika pa za častnega transportnega (potovalnega) komisarja. K sklepu si dovoljujem v svojem imenu in imenu ostalih dveh sokolegov glavnih uradnikov tem potom izrekati lepo zahvalo cenjeni družini brata Frank Trempusa, tako tudi Rev. Josip Škurju za vso gostoljubno postrežbo. Slabo tolmačenje. Deklica z dežele je šla služit v mesto. Gospod, pri katerem je služila, je bil jako bogat in ker ni imel čez dan mnogo ali celo nič opraviti, je vstajal vedno še le nekoliko pred obedom. Nekega dne, ko je bila juha že na mizi, pošlje gospa deklo po gospoda, ki si je ravno s krta-čico zmival zobe. Dekla, ki kaj tacega še nikoli ni videla, si je reč tolmačila celo po svoje. Vrne se namreč in reče gospej: "Gospod pridejo bržčas kmalu obedovat, ker so že vstali in si že za obed — zobe brusijo!" Kdor je zdrav in brez dolga, se smatra lahko da je mlad in bogat. Matija Gubec — kmečki kralj. t Kdor je bil v Zagrebu in ai je ogledal saborsko cerkev sv. Marka (v gornjem mestu), ni zlepa zgrešil pred cerkvijo petero v tla vdelanih, prevrtanih, belih kamnitih plošč. Ce je či-tal Grudnovo Zgodovino slovenskega naroda 5. zvezek, se je takoj spomnil, kaj da ti kamni pomenijo. Tam je namreč tisti usodni prostor, kjer je bil na strašen način umorjen "kmečki kralj" Matija Gubec, dne 15. februarja, 1573. Z žarečimi kleščami so mu trgali meso z života, ga posadili na razbeljen železon tron, na glavo mu potisnili žarečo železno krono in ga nazadnje s konji razčetverili. Kaj malo najbolj preprostih Slovencev je, ki bi ne vedeli tega. Vsakemu učenčku je znana zgodovina slovensko-hrvatskega kmečkega upora, od ust do ust, od stoletja v stoletje jo je ponavljala živa beseda. Toda kljub temu je dolžnost knjige in časnikov, da te zgodbe ne pozabijo ob slavnostnih obletnicah. Vprašajmo se najprej, kaj je bilo povod temu uporu? Ali je bila to le kmečka sitnost, go-drnjavost in objestnost? Ali je bila to le bleda zavist kmetov, ki so videli, da se ''gospodi" godi bolje kot njim? Ali je bila "moška punta," kot so imenovali kmetje svojo zvezo v boju za "staro pravdo." le izraz neutemeljene nezadovoljnosti, sad sebičnih podpihovalcev ljudstva in sirov izbruh zapeljanih kmečkih množic? Kdor bi tako sodil "moško punto" in tako razlagal vse podobne pojave iz najstarejše dobe do najnovejšega boljševizma, bi se motil in bi bil kmečkemu ljudstvu sila krivičen. Zakaj nobenega stanu ni, ki bi bil bolj miroljuben kot kmet, ki bi bil bolj pripravljen, "dati Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega," in tudi nobenega stanu ni, Ici tako iskreno ljubil, to kar je pjegove-ga. Zakaj vse to, kar ima: polje, vinograd, vrt, hiša, živina — vse to je nekaj živega, čemur posveča vso svojo ljubezen, kar boža s svojo roko, kar goji in redi s kapljami svojih potnih srag. Vse to imetje ni denar kapitalista, bankirja, verižnika, mešetarja, ki je neskončno grd v primeri z "blagom" kmetovim. Zakaj kmetovega "blaga" se drži njegova vroča, ljubezni polna kri, denarja pa se drži le prečesto kri revežev, vdov in sirot. Prav zato pa je razlagljivo, da kmet krčevito brani, kar je njegovega: vsako drevo v gozdu. Da, tudi svojce ščiti bolj žilavo kot drugi stanovi. In v tem je iskati pravične jeze kmečkih uporov. Kmet se ni branil dajati grofom in graščakom. kar jim je šlo po stari pravdi. Ko pa so prišla nadenj krivična bremena od gospode, v čemer so grešili z malimi izjemami vsi, takrat pa še prav posebno Franc Tahi, gospod s Susedgrada in Stubice. Pred njim ni bila varna ne hči ne živina, ne žito ne vino. Zločini so kričali do neba. Ti so zataknili "moški punti" petelinje pero (znak boja) za klobuk in bršljan ter zimzelen za trak. Dolgo so prosili, iskali pravice v Gradcu, župnik Ivan Babič jim je sestavljal pritožbe na kralja samega. Toda povsod so naleteli na gluha ušesa. Vse to jim je potisnilo v roke sekiro in cepec in jih strnilo v vojsko, da si pribore pravice. Ze-dinilo je Slovence in Hrvate v obupni boj za "staro pravdo." Uporni kmetje so si izvolili vlado treh mož: načeloval je Matija Gubec, Hrvat, prisedni-ka sta mu bila Ivan Pasanec in Ivan Mogaič. Za poveljnika kmečke armade so izvolili Met-ličana Ilija Gregoriča. Njihov političen osnutek za bodočnost moramo občudovati. Sklenili so, da rešijo vse slovenske in hrvatske kmete izpod oblasti gospode. Zahtevali so svoboden promet do morja. — Sklenili sami pobrati davke in skrbeti za varnost dežele. — Pokorni hočejo biti edinole kralju, uživati pa popolno narodno avtonomijo brez tuje nadvlade. To so nad 350 let stari zami-sleki naših pradedov, ki jih je tedaj graščinska gospoda ljuto zatrla, udejstvila pa jih je kasneje francoska revolucija, deloma šele svetovna vojska in nekaj se jih rešuje tik pred našimi očmi. Edinost kmetoy je bila sijajna, žal pa, da niso imeli orožja in da je bil malokdo vajen pravilnega bojevanja. Vojskovodja, Ilija Gregorič, je napravil dober načrt, ko je razdelil vojsko v tri skupine, ki naj bi se s Kranjskega in Štajerskega združile pri Stubici s Hrvati in tamkaj izvojevale odločilno bitko. Toda preden je kranjsko in štajersko krilo dospelo na določeni kraj, je bilo že poraženo od graščinskih čet: Thurn jih je porazil pri Krškem, Schratten-bach pri Sv. Petru pod Svetimi Gorami. Glavna bitka pa se je bila 9. februarja, 1573 pri Stubičkih toplicah. Krog 10,000 kmetov je napadla plemiška vojska, ki je imela težko konjenico in dobro oboroženo pehoto. Odpor kmetov je bil obupno hraber, toda vzdržati ni mogel. Trde, da je obležalo 5.000 kmetov na bojnem polju. Plemiška vojska je divjala, morila in obešala že premagane kmete na hiše in drevesa; na neki . lesniki ob glavni cesti je viselo 16 kmetov. Tako nesrečen je bil konec kmečke vojske, zmagal je gra-ščak in gospoda. Toda po 350 letih ni skoro sledu več o tisti gospodi, oba naroda, slovenski in hrvatski še živita, združena v eno državo s srbskim narodom, ki je imel takisto žalostno usodo robstva, pa je tudi kmet bil tisti, ki je otresel jarem turške sužnosti. Zgodovina teh treh narodov pa je glasna priča, da more narod, ki je v njem globoko vko-reninjeno verskonravno čuv-stvo, ki je pošten in iskreno ter požrtvovalno ljubi svojo domovino, silnejši sovražnik sicer zatirati, zatreti pa ga ne more nikdar. MOJ MUC (Po Klari Hepner—Fr. Pengov) "Napravite nam veselje in sprejmite našega mucka; ker se moramo daleč preseliti in od-prodati vse pohištvo, ne vemo ianj boljšega mesta nego pri vas." Tako mi je pisal prijatelj, Jržavni uradnik, v čegar pisalni mizi. v desnem predalu spodaj je bil preživel mucek svoja prva detinska, ne leta, ampak uri- in dneve. Večkrat sem videla, kako se je prikazala njegova mala, okrogla glavica s premetenimi. rumeno zelenimi očmi iz predala in zabavala sem se ob živahnem igračkanju mladička, ki je obetal da postane nekoč še krasen maček. Tudi to. da je kazal že tamkaj nekatera sumljiva nagnenja, na primer veliko ljubezen do finega surovega masla — nekega dne ^e je bil spravil nad cel funt in ja deloma polizal, deloma pa /porabil kot pomado za svoje >rčice — ni moglo zmanjšati moje ljubezni do malega paglavca. Vesela sem bila, da ga dobim, -laj mi je med razno živadjo, ki je bivala na mojem malem posestvu, manjkalo ravno še muce. Mnogi ljudje vidijo v mački *amo hinavsko, prihuljeno lokavo zver iz družine Felidov; jaz ne. Zame je pravi umetniški užitek, ko opazujem to vitko, gibčno, žilavo, v vsakem pregibu tako plemenito telo. Tam-le leži z iztegnjenimi prednjima šapama, glavo drži sklonjeno naprej kot panter, uhlja sta strogo napeta, oči srpo uprte GLASILO K. S. K. 'JEDNOTB, 23. AVGUSTA, 1$27. ....... ' sss^msss^BassBsasmBsassagsstsssaassis na plen, trese se vsaka miSfca. Zdaj se polagoma približuje, komaj, da moreš opaziti kak gibljaj. Rožnati nozdrvi drhtita, kremplji se iztezajo in zopet krčijo, lahoten- mraz mu mršči (polzi) preko hrbta. Hipoma se usloči hrbtenica in kot puščica za vrši iztegnjeno telo v loku na svoj cilj. Neprimerljiva moč in brhkota, ki se kažeta v tem dejanju ti pomagata, da lažje zatreš mehkočutni izdih nad pogibom umorjene ja-tičke. ki je bila žrtev prizora. Seveda to ni zadnja žrtev, in Če ljubiš ptice bolj nego mačke in hočeš, da je tvoj vrt raj za krilatce, moraš mačko brezpogojno odstraniti. Ce bi hotela pisati o značaju različnih načinov in mačur, ki 3em jih proučevala, bi nastala iz teh študij cela knjiga. Zato ostanimo enkrat pri moji muci! Prinesli so mi jo lepega spomladanskega dne. Ker je bil samček, sem mu dala ime Muki. 2e v zorni mladosti se je lotil slaninarskega športa, zakaj priromal je k meni v nahrbtniku, a jaz sem ga na vrtu takoj osvobodila ječe. Stegoval se je, stresal se je in se oziral naokoli. Kako čudno se mu je zdelo vse! Muki, ljubljanski srajčnik, otrok zaprte sobice, ki doslej še nikoli ni bil v prosti naravi! Ali si morete misliti, kakšna gromada novih vtisov je silila vanj v tem trenotku. koliko novega se je imel učiti? Tu je bilo po tleh nekaj belega, trdega, ostrega, na kar so stopale njegove žametaste šapice, vazine samo mehkega te-piha; tam zopet nekaj mehkega, hladnega, zelenega, ki je prijetno vonjalo in je mikalo k pokušnji; bums, tu je zbodlo nekaj šilastega, zelenega v nos, tam je štrlelo nekaj okroglega, razpokanega v višavo; Bogve, ali bi se ne dalo, plezati po njem? In kaj poletava tako mamljivo in pisano brez pre-stanka mucu pred očmi? Nista pretekla dva dneva in moj Muki je doumel in obsegel i svojimi možgani in čutili okolico. Tu in tam ga je zadelo še kako majhno presenečenje, kakor na primer tisti večer, ko sta se prvikrat srečala z mojim prijateljem ježem, ki me je za večerjo redno obiskoval, na splošno pa je bil postal gospodar situacije (položaja), in vsako njegovo delovanje je pričalo o neki smotrenosti. Nekega dne pride iz vrta k meni, vsaka dlačica na njem polna važnosti in ponosa in mi položi mladega tička Iv nogam. No, zdaj je bilo treba začeti s pedagogsko (vzgojo), kajti svojih ljubih pevčic si ne pustim pregnati. Bog zna, če je razumel, da so ptice zanj prepovedan lov? Eno mu je bilo na vsak način takoj umljivo: Gospodinja kaj takega ne sme opaziti! In kadar me je togot-no zmerjanje sinic, taščic ali svarilno vzklikanje kosov priklicalo iz hiše, se je stisnil Muki vselej globoko osramočen pred mojimi očitajočimi očmi pri stranskih vratih v hišo. Sicer se je pa razdrlo med nama polagoma veliko nagne-nje. Dremljajoči ton, s katerim je skočil zjutraj na mojo posteljo, s katerim me je pozdravljal. kadar sem prihajala od zunaj domov, drezajoč se ob moji nogi, mi je zvenel ko nežna beseda ljubezni. Najljubše mesto mu je bilo v mojem naročju, pa naj je ležalo nad njim knjiga ali pa presketalo blago kakega šivanja — toda eno je imel rad nad vse: sveže, ko sneg blesteče perilo ali lepo barvano svilnato pregrinjalo; bilo je, kakor da ima umetniški občutek za to, da je bilo najlepše ravno primeren okvir za njegovo lepoto. Polagoma je rasel, postajal mišičnast in kitast, njegovo tigrasto krzno se je lesketalo ko svila, pa tudi vse njegovo zadržanje je postalo možateje; igravost mladega muca se je umeknilo kraljevemu dostojanstvu, kakor mlad lev je korakal po dvoru zavedajoč se svoje sile. Pri kosilu je sedel z dovršeno dostojnostjo poleg mene, nikoli ni nepotrpežljivo, poželjivo zamijavkal, celo najljubšim slaščičarn nasproti se je znal mirno premagati. Ce se mu je hotel kak gost prikupiti in mu je, nepoznavajoč Mukijev fin okus, podal kak hrustanec, je zasukal glavo zaničljivo v stran in zapustil obednico molče, z grandezzo užaljenega ceremoni-arja. Za obiskovalce sploh ni maral in kadar je prišlo v vas nekaj malih glasnih poredne-žev, ki so radi razsajali okoli mene, se jim je grajajočih lic umaknil pod streho, odkoder se ni prikazal, dokler ni izginila glasna (človeška) otroška svo-jat. O svojih ljubezenskih aferah ni Muki nikdar govoril z menoj. V tem oziru se je obnašal skozi in skozi gentlemanlike in diskretno. Cula sem pač v marčnih nočeh njegove bolestne elegije, opazila sem, kako je prihajal zjutraj domov ves raz-mršen in vidno osramočen nad svojo zanemarjeno vnanjostjo, spoznala sem tudi njegovo izvo-Ijenko, mlado, vitko črnolasko iz soseščine, sicer se pa nisem vmešavala v njegove intimne zadeve; sicer je bila pa tudi ta pomladanska čaša opojnosti kmalu izpraznjena. Nekega dne, ko se grem po navadi izprehajat v gozd mi šine na misel, da bi vzela seboj tudi Mukija. Pokličem ga in skupaj korakava skozi vrtna vratca v visoki gozd, Muki ne j-kako v zadregi in začuden poleg mene nalik kužka, vsaka žilica mu je bilo napeta pazljivo-|sti. To zvesto spremljevanje mi je tako prijalo, da sem ga jemala odslej redno seboj v gozd. Tu in tam je res nekoliko odskočil v stran ali plezal razposajen ) na kako smreko, i vendar pa je ostajal vedno v | moji bližini. Polagoma pa se je izpremera la njegova narava. Nič več ni topotal vštric mene s kratkim, pasjim koračkom, njegova hoja i je postala počasnejša, vedno bolj se je jel plaziti, prežati, postajal je vedno bolj zverski, kmalu pa je spet obstal kot pri-raščen, rep na viš kot palica v fižolniku, glavo in oči obrnjene v dalj. LAhno so vstrepetale ; fine nosnice nasproti posebne-Imu duhu, nervozno sta se obra-jčala uhlja proti gotovim zvo-| kom, ki jih jaz nisem dojmila i — čutila, ki so bila v službi človeka zadremala so se predramila in trepetala pri najmanjšem miku. Valovi novih tonov, nove vonjave so vabile, nove in vendar tako čudno domače kakor spomini iz tisočletne davnine in glavno mu je klicala daljava, divjina, svoboda! Zdaj je tekal Muki venkaj tudi brez mene, izostajal je po cele dneve, a prihajal nazaj z otujelimi, divjimi očmi, razdra-pan kot kak vagabund. Nekoč je privršal v mogočnih skokih čez vrtno ograjo in se potuhnil (prihlulil) kot preganjana zver-jat k mojim nogam, lakotnici pa sta mu drhteli. Par minut nato sem videla lovca, ki je šel mimo; precej sem vedela: šlo je za življenje in smrt! Vzela sem Mukija v naročje in govorila ž njim dobrohotno in pametno besedo, dokler se ni pomiril; toda ni mi hotel obljubiti ničesar. "Ti ne veš, kako to mika tam zunaj," so mi pravile njegove oči! Nekaj dni pa je ostal doma, je polegoval trudno in zamišljeno, potem pa ga je spet zmanjkalo, in jaz sem tekla v gozd in klicala: "Muki, Muki!" Nekega jutra je bil zopet doma. Ležal je pod velikim listom rabarbare, a sem ga namenoma prezrla; hotela sem mu pokazati, kako huda sem nanj. Ko grem h kosilu, ga pokličem, a on se ne zgane. Te- daj stopim sama k njemu. Hrbet in zadnji šapi sta bili vsi krvavi, pogledal me je z nepopisnim pogledom in mi lizal roko. Tiho in vdano je pustil, da smo storili ž njimi, kar je bilo treba, izmili smo mu rane, odstranili nekaj svinčenih šiber, mu dali leden svitek in potem je ležal 24 ur brez hrane, ne da bi trenil. Potem se je s težavo zvlekel na vrt. Cesar nisem upala, se je zgodilo, Muki je zopet ozdravel saj je mačje jiv-ljenje tako neznansko žilavo in sposobno za prerojenje. Močan, velik, težkoten je hodil zopet okrog hiše kot kak vladar; njegove svetle oči pa so merile proč preko mene, preko vrta, ki mu je bil premajhen, venkaj v daljavo, v divjino, v svobodo, pa makari tudi — v smrt! Zginil je in nikoli več se nisva videla. PRIPOROČILO thb CM J- rojakom po Ameriki aa popravljanje, KRANJSKIH. NEMAKIH i« KROMATIČNIH HARMONIK pa nizki coni. Delam tudi «o»t ■•kov«. S spoštovan jam j ANDREW STONIC 405 Bridge St., Joliet, 111. ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE za druitva ter Člane K. S. K. izdeluje EMIL BACHMAN 1845 So. Rldgeway Are. Chicago. IIL PUUto *> eoaikt MRS. ANTONIJA RIFFEL, •lovenska babic« 522 N. Broodwaj JOLIET, ILL. Telefon 23W-J. /S IMPORTIRANE KOSE in dragi orodji rinčkom Z4, 2«. 2M ta 90 palcev dol»«-- Klepilno ordje. teike "vrata Brusni Motika bralca -------------------------..... Ribeien sa rapa a Z soitsu -f»-» Koaiiče (bram Express)----9*M Blago pošiljam poštni», prosto. MATH. PEZDIR Box 772, City Hall S*il NEW YORK, N. Y. I r^ Muhe na deželi. Meščan na deželi: "Moj Bog! Kako lepo in prijetno bi bilo pri vas na deželi, ako bi le ne imeli toliko sitnih muh." Kmet: "Da, veste gospod, te muhe so same meščanske muhe, ki se pritepejo čez leto k nam na zdrav zrak; kajti po zimi ni videti pri nas na deželi ne ene muhe." Imam na zalogi ž« nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in itirivratne, dvakrat, trikrat in Štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam aem znatno znižaL ZAHVALE Naznanim Vam, da sem dobil harmoniko ob pravem času in sem zelo zadovoljen in hvaležen; jaz bom že poskrbel, da jih boste še več prodali, so vsi prav zadovoljni, tako da moram vedno igrati. Joseph Benaaich, 5916 Pilsen Ave. S. W. Cleveland, Ohio. «i m NAZNANILO IN ZAHVALA «T S tužnim in žalostnim srcem naznanjamo našim znancem in prijateljem, da nam je dne 9. julija nemila smrt pobrala mojega ljubljenega moža, oziroma očeta John-a Filak Naznanim, da sem naročeno harmoniko sprejel in sem zelo zadovoljen, ter se Vam zahvaljujem za dobro postrežbo. Joe Markovich, Box 613, Gary, W. Va. S poslano harmoniko sem prav zadovoljen, se Vam lepo zahvalim zanjo. Frank Gootiia, 824 McAllister Ave. Waukegan, 111. Pišite po cenik na: ALOIS SKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn,N.Y. Utal mttasft ta aal LUBASOVIH HARMONIK ▼ t 54. letu niegove starosti. Ranjki ie bil rojen v fari Podzemelj na Belokranjskem, oženjen je bil 25 let in tri mesece. Tem potom se najprvo lepo zahvaljujemo prečast. gospodu župniku Rev. John Plevniku, ki so ga večkrat obiskali v bolezni in tolažili. Hvala lepa tudi č. g. Rev. M. Butala, pomož. župniku ki so mu podelili sv. Popotnico par ur pred njegovo smrtjo in za lepe pogrebne obrede, tako tudi Rev. Horvatu in Rev. Podbregar-ju za asistenco. Prav iz srca se zahvaljujemo cenj. društvu sv. Jožefa št. 2. KSKJ. za vse, kar so storili za tako 'epo izvršen pogreb. Hvala tudi društvu sv. Petra in Pavla št. R6. JSKJ. fn društvu sv. Družine št. 1. Bog vam poplačaj! Hvala lepa vsem. ki so darovali za sv. maše in za darovane lepe vence. Kličemo vam iz srca: Bo? vam stoterno poplačaj. K sklepu £e hvala vsem udeležencem rt Treba. Tebi pa. naš nepozabni mež in oče kliCemo: Polivaj v miru bežjem in naj ti sveti večna luč! Žalujoči ostali: MARY FILAK, žena. JOHN, ANTON, FRANK, JOSEPH, ALOYSIUS, sinovi. ' FRANCES in THERESA FILAK. MARY ŽELKO, hčere. LORRAINE ŽELKO, vnukinja. Joliet. III.. 16. avgusta 1927. *---:-f UMIRAJOČA 2 EN A JE CEZ EN TEDEN 2E PRALA. Na svetu se gdoijo rasne čudne stvari; toda Mrs. Vrbanec, sena nekega mesarja bi pa svetu rada povedala ie nekaj bolj čudnega. Pred štirimi leti je pričelo zgu-bivati na teii, okusu in veselju do dela. V tem ¿asu ja reviea ie popolnoma oslabela, da jo je bila sama koat in kola. Niti it postelje ni mogla vstati, da bi opravljala svoja hiina dela. Vsakdo je mislil, da je je-tična, in rasni zdravniki (profesorji) so dvomili nad njo. Končno so pisali matari te iene v staro domovino da naj pride semkaj da bi svojo hčer še enkrat videla. Ko je mati semkaj dospela, je takoj spoznala vzrok njene bolesni. Takoj je naročila zdravilo zoper trakuljo. kar je bolnici v resnici pomagalo, čeravno so drugi nad njo obupovali. Ne, ta iena je danes okrevala. Že čez en teden ko je vzela prva zdravila zoper trakuljo ie lahko oprala vse domače stvari. Dandanes je to najbolj vesela in srečna iena na svetu. Na tisoča moikik. iensk in oUok sa sdravi za kako drugo bolesen in sicer neuspeino, dočim ja njihova resnična bolesen poiast — trakulja. Gotovo snamenjs ta pošasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa izguba taka z včasnim izpehavanjem. pokrit jesik, zgaga, bolečin« v hrbtu, stegnih in nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevice s praznim ielodcem, veliki, tamni kolobarji krog oči. Želodec je teiak in napihnjen. Človek tudi čuti. kot da se nekaj giblje do grlo T Bolnik ima rmano koio. izgublja na teii. ima alabo aapo, vedno pljua, j« vedno otoien da s« mu ne ljubi delati. Poiast. ki včasih doseia itoliino 60 čevljev, povzroča boijaatne napade. Če sa splazi v sapnik, lahko zaduii svojo irtev. Iznebite ae takoj ta polasti dokler ne i spod kopij« zdravja. Laz Lan je tud\ dober čeprav nimate trakulje. Pošljite 110.48 za zdravilo Laitana. N« pošljemo C.' O. D. 1'rodaja ga aamo Royal Labroratorjr, 4S Netting Bldg. Windsor. Ont. Za aavarovanja zavojčka dodajte 2ic. po««b«j. (Copjr No. 41.) Jf ni* 1 • ' 1 iskovine za vaša društva, za trgovce in obrtnike in privatnike izdeluje lično in točno po zmerni ceni katoliška tiskarna "Amerikanski Slovenec" 1849 West 22nd Street Chicago, 111. Priporočamo se cenjenim društvom v naklonjenost, zlasti za tiskanje pravil. Izvršujemo prevod iz slovenščine v angleščino in obratno. Predno naročite svoje tiskovine drugje, vprašajte tudi nas za cene. Društvene plačilne knjižice, katere je odobril gl. tajnik K. S. K. J. za njena podrejena društva imamo stalno v zalogi. Številna društva naročajo svoje tiskovine pri nas. Dovolite, da tudi vam postrežemo v tem oziru. ¡ftimimimiimmhtitumuttttiiiiii t »hhtttI ~ a Official Notices, Sporting and Social News and Other Features. OUR © PAGE Edited by Stanley P. Zupan, Address 6117 St. Clair Ave., Cleveland, 0. SCHOOL DAYS COMING Two-thirds of vacation time is gone. Thoughts of school days coming next month are not as unwelcome as they were at the beginning of free time. Vacation has lost some of its glories and school enters into conversation and play more and more. New schools will open for the first time. Additional rooms and classes will be provided. Backward and wilful children are talking of making changes in school or teachers. Some are thinking of going to the public school. One of the poorest of excuses for going to a public school is that it costs less. Granted that some of our schools still make a light charge for tuition, we can claim that the school which costs less is worth less for our children. The. parochial school, where religion is not neglected, but put in its rightful place and honor, is the best place for the Catholic child. If others are satisfied with the three R's, we are v>t. We have added the fourth — Religion — to Reading, 'Riting and 'Rithmatic. We do not wish to say anything against the public school. It is needed and does its work as those who make use of it wish it done. Surely we have no room in our schools for its inmates. Let them do as they wish. But we have a right at this time to point out that its boasts are false. Those who claim the public school is superior to all others are not upheld by many of their leaders who are honestly endeavoring to improve them. Dr. Currier, in his syndicate article says: "It does not appear to me that the finished product of the public school education of today, in citizenship and mentality, is a particle better, if it is as good, than the education of a generation ago." He adds that "present-day education has more frills, more superfluities, and is vastly more expensive and burdensome." Nothing to boast of, especially when it is granted that education of today should be far advanced over that of a generation ago. Loyalty to our schools is often rewarded by good positions with firms who seek the parochial school graduate. Its 41 distinction! -o-- WITH OUR TEAMS ATTENTION BASEBALL MANAGERS RELIGION IN SCHOOLS In more than two thousand public schools over the country the children on request of their parents are excused for an hour each week to receive religious instruction. This plan was first adopted something more than a year ago; the extent to which it has been taken up since shows that the American public is at ias t^sakaMUadtacMqaiM^ nation's youth. But many who appreciate the need of such instruction regard this plan as inadequate, ineffective and in some respects positively objectionable. One of those writing in the June Forum makes a rather strong case against the plan and proposes instead, that the different religious bodies unite in formulating a course of instruction to be given in the public schools. Such was the plan by which ancient pagan nations having many goods instructed their youth to respect them all, with the final result that all were held in contempt. There is no surer way of breeding contempt for religion in a people than to lead children to believe that different religious are entitled to equal respect. - ,, X One says religion should be taught as an obligatory subject in the public schools; another says religion should not be taught in the public schools at all. It would be amusing if it were not sad. two persons debating without understanding the difference between them and without any basis on which they agree at the start. What is religion? What is the public school? Without defined agreement as to the exact nature of these two entities, all discussion of a combination of the two is futile and^ vain. Religion, unless it comes down from Heaven to lift the universe, is of little worth. Education, unless it better equips one to do what one was made for, is of little worth. The span of life is short, the story of the public school a brief episode, the history of this religion or that but an incident in the experience of the race; but the laws of God and the nature of human beings are immutable. When debaters first agree on these they can discuss to some purpose. Has your team any claims to the baseball championship of your district? If it has, what are they? We are starting to check up on the different teams. The situation in the East seems to be fairly well settled. It appears that St. Joseph Sports, Collinwood, are the best in the East. Yet to be certain, we wish that the Collinwood team would sum up their standing' in the Glasilo and let us know again what games they won and what games they lost if any, when playing other K. S. K. J. teams. If any one in the East disputes the claim of the Collinwood bunch, let him speak up. The West is in a rather unsettled condition. Sheboygan is the only undefeated team here, but as far as we know, it has played but one game against a K. S. K. J. team. Chicago has lost two out of three Joliet, and another game to St. Mary's, Waukegan. We do not know, v^hether the two Waukegan teams have played each other or not. Joliet lost two to Waukegan, St. Joseph's. To sum up the situation on paper, Joliet seems to be stronger than Chicago, Waukegan St. Josephs stronger than Joliet, Sheboygans victory over St. Josephs, Waukegan. gives them an edge over St. Josephs. St. Mary's, Waukegan is the dark horse. We hope that the games Xo be played the iiext.few.Sundays will clear up this situation. We may have missed up on some of the games, but don't blame us, we have no official reports of them. We want to give you all the credit that is your doe, so speak up. The Best Things. The Best Law.—The Golden Rule. \ 1 The Best Education—Self knowledge. The Best Philosophy—A contented mind. The Best War—To war against one's weakness. The Best Theology—A pure and beneficent life. The Best Medicine—Cheerfulness and temperance. The Best Music—The laughter of an innocent child. The Best Science—Extracting sunshine from a cloudy day. The Best Diplomacy—Effecting a treaty of Peace with one's own conscience. The Best Journalism—Printing the true and beautiful on memory's tablet. The Best Engineering — Building a Bridge of Faith over the River of Death. The Best Biography—the life which writes charity in the largest letters. The Best Mathematics—That which doubles the most joys and divides the most sorrows. The Best Navigation—Steering clear of the lacerating rocks of personal contention. A single Rule For Success. "Much has been written on success; but I find that there is one simple unfailing rule for it. Read the advice of the great and successful men, every where, and you will not go far before you find this admoni- swer; as to the cause, I do not know. We are willing to play them any Sunday afternoon, but their or any other team must bear its own expense to come here, owing to the financial condition through this section. Same applies to Lorain and St. Joseph Sports. When our last game was played with St. Joseph Sports, it was my wish then, and it is now, that the third game be played on neutral grounds for several reasons. That was also understood. Now can you explain why our team is not in the race for the western trip? Let us get that feeling out of our system that one team can do it all, and others are only figure heads. Personally, I feel that our team is as much in the race for the western trip as St. Joseph Sports, and if the Sports will not play Bridgeport and win the game, they cannot receive the benefit for the shining cup and their expenses paid by the organization. Let us be fair about the matter, and don't be to hasty about remarks. If St. Joseph Sports wishes to play Bridgeport, their manager has my address; let him drop me a line and arrange a game, and if they win, all well and good, but until such time, we will not concede victory of the east to them. Now let us get busy and give me your answer through Our Page, and explain as requested above. Fraternally yours Anton Hochevar, Bridgeport, 0. Waukegan Win From Chicago. Notice! BasebaLl Managers, Chairmans, etc. - - Recently I have received a The middle of September ^^ whkh was to the effect should find everything settled 30 that the championship game could bo played toward the end of that month. Fraternally yours, Father Butala, that I was to blame for the | state of affairs in our baseball j circle. My business is to edit the Our Page, as to the booking of """""""~:T~7 games, deciding who is best, Address either 810 N. Chicago, approying champi0nship games, etc. I have nothing to do what- St. or K. S. K. J., 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Bridgeport, O. — Editor of Our Page: Just recently I have ruturned from a trip to the northern part of our old Buckeye state and enjoyed the same very much. On my return I was much surprised to learn that some of the St. Joseph base ball players were visiting our lonesome coal fields where1 everybody is passing time on and waiting for the outcome of the present conflict between workingmen and capital. But I was more surprised, when I was informed that our boys down alo^g the river from were informed that K. S. K. J. of Bridgeport is out of the race for the shining cup. I don't know where the party that made this statement received this authority, but it seems very strange that such soever. If any team feels that is of champinship caliber, while some other team is claiming the title, my advice is for such a team to turn to Rev. Butala or Bro. Joseph Zalar. Supreme Secretary, or to the Supreme Board itself as they have placed at our disposal an expense fund. The Bridgeport team can best satisfy themselves by turning to the above persons. I hope in the future they will not consider me as "boss of affairs." Editor. On Sunday August 14th the Waukegan K. S. K. J. Boosters resumed the baseball activities after being idle for two weeks. On the 14th of August the Boosters traveled to Joliet to play the K. S. K. J. team, but to the disappointment of both teams and also the large crowd, the game was washed out by a heavy rain. This made it impossible to play off the game. But these two teams will meet later in the season. Now coming to the Sunday game. The game went along fine for the first four and half innings and the Boosters were leading 2 to 0. It looked like a pitcher duel, but the last to the fourth the Boosters came in strong, making five more runs on six hits, four of which were in succession. The Boosters thought that a 7 to 2 lead was not safe, as they came back in the sixth with five more markers. This finally put the game under the belts for the Boosters.- This made it two wins for the Boosters over the St. Stephens. John Kuhar pitched a fine game, allowing nine hits, but kept them scattered and allowing five markers. He also struck out four "Steve's" and permitted but one "free ticket" to first. He also had very good control, with the bases full in the third, he got the next batter on strikes for the third out. For the lossers. Bogolin, the catcher, shone on the field as well as with the bludgeon, Northbaur also contributed pair hits, both doubles. The Boosters had their heavy hitting done by the last four men ir. the lineup. John Miks collected two and so did A. Merlock. Frank Drassler and Kuhar, the pitcher, were hitting heavy and unusual. This is said mostly of Kuhar the pitcher. This win over the "Steve's" makes the total to ten wins and five losses. Next Sunday the 21st the Boosters take on the slugging Waukegan Orioles. The game will be played at the Wire Mill Park. Waukegan OFFICIAL NOTICE All of our younger members are notified that the St. Mary Magdalene Society, No. 162 K. S. K. J. will have a picnic on August 28th at Strumbly Park, 1090 E. 222nd St. The members and all the other young folks are cordially invited to attend. I assure you a good time will be had by all; and you will not be sorry if you come. All kinds of goodies for our tummies will be obtainable, and there will be dancing to the tune of melodious music galore. It's a good idea for you to bring two pairs of shoes along with you, so there will be no embar-assing moments for you going home. Come on you young people, out into the open for a day of clean fun and let's get acquainted. Young ladies, don't forget to bring your beaus along. If you haven't and beau of your own, just go ahead and bring somebody else's beau. But all jokes aside, really, girls I will be expecting all of you to come, so I will just say. "See you Sunday at the Pic-nic. Mary Hochevar, Secretary. tion: Save money! It runs rumors should exist, and why through and is at the bottom of all that is recorded about success. As a matter of fact it is the one rule necessary to should our team be out of the race for the western trip. Can you explain this? If our team has not played success, for following it brings more games with K. S. K. J all the other requirements. The' teams, we will not take all the man who saves will soon be- (blame. I have asked through come industrious, intelligent, Our Page for games, but none alert—even if he was not so at have answered. I have writ-first. * * * So, remember that ten several letters to the Pitts-the one single and fundamental (burgh manager, but have not ;ule for success is 'Save Money!'[received any satisfactory an- Bridgeport And Collinwood Meet. The St. Joseph Sports of Collinwood will pack their grips and hop down to Bridgeport, O., to play the K. S. K. J. team of that town. One game will be played, that being the final of a three-game series. The Sports are anxiuos to trim the downstaters as then they will be on top without dispute. Even though Bridgeport defeats Collinwood, it will have to play Lorain and Pittsburgh, and win; tfie latter team twice, if they wish to have a higher standing than the Sports. This play-off game between the Sports and Bridgeport will take place next Sunday,« August 28th, at Bridgeport, O. Drobnick, cf .. Grimsic, lb A R. H. O. A. ... 2 1 1 0 0 „ 3 0 1 1 3 .. 5 0 2 1 0 „ 3 2 0 11 0 ... 3 1 1 1 1 3 2 2 1 2 4 2 3 2 0 4 2 2 4 1 4 2 3 0 2 To The Critic. I am sorry, but I did not have the time to teli you what I think about your few lines of criticism. I have been on a little vacation the last week and am fairly "all in" now. You may, however, receive satisfaction by ordering your next week's copy of Glasilo, whicb will,include my version of the "face on the bar-room floor." I hope to hear from you again. ^Editor. FOR GAMES WRITE TO St. Barbara, No. 23, Bridgeport, O.: Mgr. L. Höge, Box 871, Bridgeport, O. Holy Family Catholic Club, Kansas City, Kans., Mgr. Anton Stimac, 511 Splitlog Ave., Kansas City, Kans. Greendale A. C., Sheboygan, Wis., Mgr. John Versey, 1709 S. 10th St., Sheboygan, Wis. St. Joseph Sports, Cleveland, O., Mgr. John Omerza, 15500 Daniel Ave. St. Mary's, North Chicago, Iii., Mgr. Jos. L. Drasler, 66 — 10th St., North Chicago, 111. St. Mary's, No. 50, Pitts-burgh, Pa., Mgr. John Golo-bitch, Jr., 5730 Butler St., Pittsburgh, Pa. St. Joseph's, Waukegan, III., Mgr. M. J. Opeka, 26 — 10th St., North Chicago, HI. IL S. K. J. Baseball Club, Joliet, 111., Mgr. Eddie Mutz, 1411 Nicholson St., Joliet, 111. St. Ciril and Metod, Lorain, 0„ Mgr. Michael Cherne, 1737 E.32nd St., Lorain, O. K. S. K. J. Athletic Association, Forest City, Pa., Assistant Secretary, John L. Kamin, Forest City, Pa. St. Stephen's, Chicago, I1L Mgr. J. Petrovic, 1920 W. 22nd St., Chicago, 111. Forget. Kuhar, p . Totals _______31 12 15 21 St. Stephens A. R. H. O. A. Bogolin, c---- 4 1 2 6 2 Maes, cf --------- 4 0 2 0 0 Basco, 2b --------- 4 0 0 3 2 Northbaur, 3b 4 2 2 3 2 Verbiscar. ss — 2 1 0 0 1 Zabkar, rf ------ 2 0 0 M 2 0 Schlubeck, If — 2 0 1 0 0 Schell, lb ------- 1 0 0' 3 0 Mladic, lb — 1 0 0 1 0 Butche, p ------- 3 1 2 0 1 "If you would increase your happiness and prolong your life, forget your neighbor's faults. Forget the slander you have heard. Forget the temptations, Forget the fault-finding, and give little thought to the couse which provoked it. Forget the peculiarities of your friends and only remember the good points which make you fond of them. Forget al personal quarrels or histories you may have heard by acident, and which, if repeated, would seem a thousand times worse than they are. Blot out as far. as possible all the disagreeables of life; they will come, but they will grow larger when you remember them, and the constant thought of the acts of meanness, or, worse still, malice, will only tend to make you more familiar with them. Obliterate everything disagreeable from yes-ter3ry; start out with a clean sheet for today, and write upon it y cweet memory's sake only thcje things which are lovely and lovable." Golden Keys A bunch of golden keys is mine To make each day with gladness shine. "Good morning!" that's the golden key That unlocks every day for me. When evening comes. "Good night!" say, And close the door of each glad day. When at the table, "If you please," I take from off my bunch of keys. When friends give anything to me, I'll use the little "Thank you" key. "Excuse me," "Beg your pardon," too, When by mistake some harm I do. Or if unkind offense I've given, "Forgive me," and I'll be forgiven. On a golden ring these keys I'll bind; This is its motto: ';Be ye kind." I'll often use each golden key, And then a happy child I'll be. Totals ________27 5 9 ,18 8 St. Stephens _„0 0 0 2 0 12—5 Waukegan ______0 1 15 0 5 12 Errors—Basco, 3; Schell, Kuhar. Two-base hits—Drobnick, Bogolin, Northbaur, 2. Three-base hits—Kuhar, Maes. Sacrifices—Slana, Schell, Verbis-car. Stolen bases—Verbiscar, Bogolin, Slana, Novak, Miks. Base on balls—Off Butche, 8; off Kuhar, 1. Struck out—By Kuhar, 4; by Butche, 5. Time —1:35. Umpire—Copp. Scor er J. Drassler. Them Was the Days. "Sorry, but I can't insure you arc to tall," said the agent to Pat who wanted to take out an accident policy. "Too tall? What's the matter with that?" protested the applicant. "And anyway I'm not as tall as my father was and he had no trouble getting insured." "But your father," the agent explained, "was insured years ago when there was no clanger of a fellow having his head knocked off by a skidding airplane." Two Tramps. Two tramps, an Irishman and ia German, were travelling on a road together; they didn't have a cent and were half starved. After being refused a good many times they at last succeeded in getting a piece of meat, and as they were quarreling over it to see who would get it, the man who gave it to them "proposed they should each take hold of opposite ends and commence to eat and see who could eat the faster. He tied their hands behind them, gave each an end in his mouth, and said: "Are you ready?" The Irishman said "yis" between his teeth, but the poor German said "yah," opening his mouth, and the Irishman got the meat. It's easy for a young man to paddle his own canoe — if his father will provide the canoe and paddle. What a girl likes about a love letter is the fact that she can keep reading it over and over. StVEI?4Š BfGULATOR GLASILO K. S. K. JEPNOTE, 23. AVGUSTA, 1927. • se našla. Poslal ji je tudi izrezek z dotičnim porččilom in izrazil željo, naj bi ga dala v 11 "Lajbacherico." Ta ga sicer ni prinesla, pač pa "Illyrisches Blatt" leta 1837, št. 5, stran 18. V njem berem med drugim: "Se zdi, da njegov škof stavi jse upanje vanj." Ker Baraga v I zgoraj omenjenem pismu na Amalijo kratko poroča: "Ona me bo tu čakala, dokler se s svojega evropskega misijonskega potovanja ne vrnem sem nazaj, nato jo bom z velikim veseljem vzel s seboj in v svojem misijonu praV dobro porabil." Iz tega bi sklepal, da ona svoje namere iti za bratom v misijone ni nikoli opustila. Baraga je šel iz Pariza v Ita-lijo, nato pa v domovino, kamor je dospel 9. aprila, 1837. A ga ni dolgo držalo doma. Preko Avstrije in Nemčije, koder je pridno nabiral prispevke za svoj misijon, se je zopet odpravil proti Parizu in nato skupaj z Antonijo in Češirkom proti Ha-vru, kjer so se po daljši zamudi 24. maja vkrcali. Vožnjo so imeli skrajno slabo, kakor je razvidno iz pisem brata in sestre. Baraga poroča iz New Yorka julija, 1837 Amaliji, da so imeli deset dni neprestano nevihto. Antonija je bila ves čas bolna, ona pa piše isti 29. julija, 1837 od istotam, da je I bila vožnja zelo pusta in da bi nikoli več ne hotela v tem času na morje. Edino razvedrilo, pravi so b'le Friderikove pridige Tako ginljive in obenem hladilno je govoril, da je potnikom za cel dan dolg čas pregnal. Najrajši bi bili imeli, da bi bila vsak drugi dan nedelja. Odkoder je kdo bil, vsak ga je vabil v svoj kraj, da bi tam prevzel lušno pastirstvo. Šele 10. ju-i„'a so se približali New Yorku \ dva dni pozneje so pristali. Več tednov je trajalo, presno r.ios:la nadaljevati pot. An-:nija je ta čas stanovala pri 'vslrijskcm konzulu in se ču-ti'a kakor doma. Tako je Ba-i.ija šele konoc septembra pri-;el v svoj misijon. (Dalje prihodnjič) NAPRODAJ DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam Jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in impor-tirana zdravi)«, .katera priporoča msgr. Knajp v knjigi * DOMAČI ZDRAVNIK Pilite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vaaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku boste naSli *e mnogo drugi)' koristnih stvari. MATU PEZDIR Bex 772, City Hali Sta. New York, N. Y. družin ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO ENGLlSIt -SLOVENK READER SESTAVIL DR. P. J. KERN. Knjig« vsebuj* tačetne nauke o Ugovor j» vi anglefkib beicd; vaj« u učenja angleščine; berila in ilanke. pesmi ter kratek anglaiko-slovensko in slovensko-angleiki slovar (4,000 besed). NAD 50 SLIK Knjiga J« pripravna aa učenj« angleščine in slovenščine. Kupite jo svojim otrokom. £•»« S3.00 s poštnino. Naroča m pri Ameriški Domovini," «117 St. Clair Av«- Pri Dr. F. J Kens, (U1 St. Clair Ave.. Clevelaad, Oh le. HANKA in boljše delo dobite, ako dobro poznate angleški jezik in ameriško zgodovino. Da spoznate amerihke dogodke, šege in običaje, naročite najnovejšo knjigo (Nadaljevanje) POZOR!!! t Najbolj priznana in pohvalna so moja zdravila po Širni Ameriki, v Kanadi in v starem kraju, katere prodajam že nad 20 let, kakor Alpen tinktura, proti izpadanju in za rast moških in ženskih las. Bruslin tinktura zo-per-sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladosti. Fluid zoper revmatizem, trganje in kostibol v rokah, nogah in križicah. Vsake vrste tekoč ine in mazila za popolnoma odstraniti prahute in drugo nečistost na glavi, mozolce, pege in druge izpuSčaje na koži, srbečico, li-ftaje, rane, opekline, bule, turove, kraste, kurja očesa, bradovice. V zalogi imam t-jdi prašek za potne noge itd. Pilite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. Vsaka družina bi morala imeti moj brezplačni cenik za svojo lastno kori*^. Jacob Wahčič, 1436 E. 95th St Cleveland, O. near Superior and Wade Park Ave. 2EN§KE HVALIJO TO T TONIKO Mrs. AVarie Kraink, Maribel. Wis. nam piše: "Jaz se imam zahvaliti za svoje zdravje izborni toniki. To je izboren preparat. Seve-rova zdravila imamo v naši hiši vedno v zalogi." ki vam na poljuden, toda zanimiv način oriše dogodke ameriške zgodovine od začetka do danes. Knjiga obsega 280 strani, jo krasi mnogo lepih slik in velja samo 75 centov, po poŠti 85 centov. Morala bi biti v vsaki slovenski hiši. Dobi se samo pri Ameriška Domovina 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. uszzxnxx: Kakor vsako leto skozi zadnjih 7 let, bomo tudi letos razpošiljali new-yorško grozdje, modro in belo, in airer samo na debelo, na vagone. Ako Vi sami ne rabite cel vagon grozdja, tedaj se združite z drugimi rojaki in na-roMlo bo mogoče. — Odveč bi bilo povdarjanje, da daje N. Y. grozdje pijačo, ki našemu naravnemu okusu naj-boi ugaja. Letošnji pridelek tega grozdja bo znatno manjši od lanskega, toda ka-''j>v>Rt grozdja bo nedvomno mnogo boljša. Incš« dolgeletne izkušnje v kupovanj» in prošnji N. Y. grozdja nam <;mo-goZujejo, da moremo svojim odjemal* r'tn vf^r.a rosla.i najboljše grozdje, kar se gr\ dobi. A!fo si želite letošnjo jesen naroTiti eno ali več kar nnjbn'fjiga N. Y. grozdja, tedaj nam rišit? takoj za pojasnila o renah, po&ljinji. plačevanju itd. Pošljemo jih zastonj. JUGOSLAV AMERICAN CORP. 455 West 42nd Street, NEW YORK, N. Y. Našim trgovcem W. F. Severa Co.. Cedar Itapids. Ia. JOS. KLEPEC, javni notar, 107 N. Chicago St.. Joliet, II!. Urada tel. 5768; doma pa 4723-J. Zavaruje proti požaru, viharju in av-tomobile. Prodaje in kupuje hiše in lote. Posojuje denar in ima na prodaj prve mortgages. 6%. JOLÍET NATIONAL BANK rmCAGO IN CI .IN T ON ST. :î Jr„ rrT n i l>Klniof(J. C«v* ^^tfmi^^TTillM izdelana iz belega ali druge barve celuloida, '"ffii^^^BJm 'in gravirana v različnih barvah. Posebnost so nove vrste glasovi, narejeni na italijanski način. Moja nad 20-letna skušnja mi omogoči, da vam naredim harmoniko po vašem okusu in da je lahka za igrati. Cene najnižje. Pišite po brezplačni cenik. Se priporočam Establish«! 1857 ANTON MERVAR I Pridružite se našemu I 1928 počitniškemu klubu IT; ki se sedaj ustanavlja ff^H \ Mi imamo pet raznih načino/ f na izbero ravno tako kakor pri Božičnih hranjevalnih klubih. To je najbolj prikladen način, da si lahko vsak teden nekaj prihranite ter si s tem zagotovite prihodnje leto potovanje in počitnice po vaši volji. Pridite torej takoj v našo banko ter si izberite način tedenskega hranjevanja kakor vam drago. IZDELOVATELJ HARMONIK IN MUZIKALlCNA TRGOVINA 6921 St. Clair Avenue CLEVELAND, O. Slov. pogrebnik in licenzirani embalmer v Newburghu LOUIS L. FERFOLIA 3555 East 80th Street Telephone: Broadway 2520 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. Najstarejša in največ |a banka v Jolieta. CUNARD LINIJA priredi skupno potovanje v atari kraj na svojem najhitrejšem parni-ku — MAURETANIJI, ko ista odpluje iz New Yorka 27. septembra t. I. Potnike bo spremljal od New Yorka prav do Ljubljane in Zagreba jugoslovanski uradnik družbe ter bo skrbel za udobnosti potnikov. Kakor običajno na skupnih potovanjih, bodo tudi ob tej priliki preskrbljene razne posebne ugodnosti. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na I Slovensko banko Zakrajšek & Cešark 455 West 42nd Street, NEW YORK, N. Y. Popolna postrežba s bondi za investiranje In zopetno prodajo. K.S.K.J. Drmstrem: Kadar naročate zastave, regalije In drugo, pazite na moje ime ia naslov, če hočete dobiti aa j belita blago za najnižje cene. Načrti Ia vrne* KAHTONJ! 1142 DaDaa Rd„ N. & CLEVELAND, 8. Na zahtevo dajemo vsa pojasnila K. S. K. Jednota je pri nas kupila že veliko bondov v aplošno zadovoljnost. ANTON ZBAŠNIK