Slovenci trpini. (Govor diž. poslanca dr. Vošnjaka v drž. zboru.) I. Dne 2. marca t. 1. je uaš dr/avni poslanec izvrstno razlagal žalostno stanjo Slovencev glede jednakopravnosti. Govor je ob enem jako podučljiv in ga toraj objavimo v večib odlomkih pod primernimi naalovi, to pa natančno po štonografičnib zapisnikih. ,,Mi alovenski poslanci smo v državnem zboru v zelo težavnem stališči; mi smo del večine, mi smo vladna stranka in tudi v resnici glaeujemo za vse predloge, katere nam predloži vlada. Glasovali smo za brambeni, za zemljiščni, za biani davek, za davek na petrolej in za carino (colnino) pri kavi. In 5e se oziramo v domovini svojej in se vprašamo, kako je vlada svoje obljube, to je obljobe cesarjevega govora, v kolikor ae tičejo izvedenja narodne jednakopravnosti, spolnila, pokaže se nam žalostna podoba. Mi namreč opazimo, da praktično izvedenje narodne jednakopravnosti za te vlade do zdaj za naa Slovence ni le nič napredovalo, marveč pomisleka vredno nazadovalo. (Istina! na deanici.) Naa jezik, kateri je uže skozi deaetletja veljal v uradih kot aodnijski, iztirava se najedenkrat iz njih, in celo v Kranjakcj, kjer vender po slednjej ljudskej štetvi stanaje 447.366 Slovencev poleg 29.392 Nemcev in Kočevarjev, proglaša se alovenačina kot ne v deželi navadni jezik (Čujte! na desnici), in gospodu pravosodnemu ministru se do sedaj ni posrečilo s svojimi določbami in odločbami tem nenaravniin razmeram konec storiti. Če se obrnerjoo k šoli, vidimo, da zdanji gospod naučni minister baron Konrad krepko stopa na širokej poti Stiemajeijeve geiruanizacije. (Veselost na desnici.) G. ministerski predsednik giof Taaffe zagotavlja o vsakej priliki, tu in v onej zbornici, da je njega trdna volja, da morajo biti narodnosti v Avstriji jeduakopravne, in on zagotavlja to tako odločno, da anio gotovo vsi euli. Poleg njega sedeči naučni minister pa baje vender vsa ta zagotavljanja preslišuje. Visoka zbornica je uže v letu 1880. sprejela dve resoluciji, katerib jedna se je nanaaala na siednje aole, druga na učiteljiača. Z resolucijo, zadevajočo arednje sole, se je naučni miniater pozivljal, naj v slovenskib okrajih v srednjih šolab slovenačino upelje kot učni jezik. Od tedaj minoli sta dve leti, in v naaih srednjih aolab se ni storil ni jeden korak v zboljaanje, zgodila se ni najtnanjaa prememba, da bi se tej resoluciji ustreglo. V kratkem bodem tu samo areduje šole v pojedinib kronovinah omenjal, da pokažem, da je vae ostalo pri starem in da ovire, o katerib smo se tolikrat v tej visokej zbornici pritoževali, ae vedno obstajejo. V Gorici je učni jezik na tamošnjih srednjib šolah nemaki, da si je le malo število nemških učencev na tem zavodu, v tem ko je večina Slovencev in Italijanov. Posledica temu je, da učenci, ki neznajoči nemačine v to srednjo šolo hočejo prestopiti, se ne morejo vzprejeti, ker ne dokažejo dovoljnega znanja nemščine. Pri vzprejemanji v slednji tečaj se je zgodilo, da se izmej 44 oglašenih učencev 14 ni vzprejelo, češ, da premalo znajo nemščine. (Čujte! na desnici.) Bi ai li tu ne moglo labko poraoči, če bi, kakor sem Dasvetoval iu kakor tudi resoiucija zahteva, se vsaj na spodnjib razrcdib realke dotični deželni jezik upeljal kot učni jezik? Ni li velika krivica za kmeta, ki mora nositi vsa bremena, če najde, lioteč svoje sinove poslati v srednje šole, te šole zaprte, če je ljudstvo prisiljeno, otroke prej jedno ali vcč let pošiljati v pripravljalne šole, predno morejo vstopiti v arednje aole? V Gorici je taka piipravljalna aola, katera slovenskemu prebivalstvu nalaga veliko breme, ker morajo otroci jedoo leto čakati, da inorejo vstopiti v srednje šole, kar ae pri srečnejaib naiodnostib ne nahaja, ki imajo srednie šole v Bvojem jezikn. Veudar si ucenci v teb pripravljalnih tečajib ne morejo prisvojiti potrebnega znanja nemščine, kar je labko unievuo, ker v svojih družinab ne govore neniaki, n.arveč elovenski ali italijanski. V Trstu in drugem Primorji, v Istri so samo nemške in italijanske sreduje šole in niti jedua slovenska ali hrvatska, kakor bi bilo priuuerno številu prebivalatva Slovencev v teb deželah. Za Kranjako nabajamo tri srednje šole iz kazane, in aicer v Ljubljani, v Novena mestu in Kranji kot slovenako-nemške. To zaznamenovanje pa je popolnem napačno; kajti te aole so v vseh glavnih predmetih nemške. V Ljnbljani so res takozvani slovenski paralelni razredi; a uže v prvem letu paralelnih razredov se predava del predmetov v nemščini, v tretjem letu so uže vsi predineti nemški, tako, da se tu pae ne more govoriti o slovenskib paralelnib razredib. Istotako je tudi v Novem mestu in v Kranji. V Štajerskej je na srednjih aolab v Celji, Ptuji in Mariboru nčni jezik za vse predmete neinaki, da ai statistični izkazi kažejo, da je polovica uSencev na teb zavodib Slovencev in da se v Celji in skoro gotovo tudi v Mariboru se vsako leto primeri, da se učenci, ki V8topijo iz Ijudskih sol, ne vzprejmejo v aiednje aole zaradi preslabega znanja neiuščiue. Ber6 se in slišijo večkrat pritožbe, da oni ucenci, kateri se vzprejmejo, v prvem razredu srednjih aol jedno leto dalje oatati morajo, ker ne morajo, zabtevam učiteljev, ki v nemščini predavajo, zadoatovati. Toraj tudi v tem je omejitev in zatiranje Slovencev, katerih otroci jedno leto izgubiti morajo, v tem ko drugi narodi nimajo te škode. (Dalje prihodnjič.)