Vestnik. Učiteljski konvikt. Zapuščina r. NežcBolke 360 K; g. Fran Potokar, nadučitelj v Št. Lorencu, uabral 14 K povodom praznovanja GOletnice velezaslužnega župana v Dragi g. Pavla T n r k a; g. ravnatelj Andrej Ž u m e r, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Kranju, 6 K. Odlikovanje. Naučno ministrstvo je podelilo naducitelju na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani g. FrančiSkii Raktelju v priznanje mnogoletnega uspešnega delovanja naslov šolskega ravnatelja. — Prav od srca čestitamo! Regulacija učiteljskih plač. Letos se bodo učiteljske plače na Moravskem zopct regulovale. Dežclno učiteljsko dmstvo je vložilo v ta namen na deželni zbor to-le peticijo: 1.) Za stalno nameščenje takaj po izpitu učne usposobljenosti. 2.) Za pripoznanje osebnih doklad vsem iičiteljeui, ki po dvajsetletnem službovanju niso dobili voditeljske službe. 3.) Za vštevanje vseh službenib let. 4.) Za enake plače, kakršne imajo državni uradniki zadnjih štirih plačilnih razredov. Iz proračunskega odseka. Razprave v proračunskem odseku glede naiičnega ministrstva so postale zadnje dni jako burne. Nemci, ki bi hoteli zase vse, a iie privoščijo Slovauom ničesar, so začeli strastno rogoviliti proti nekaterim postavkam za slovenske srednje šole, katere hočejo po vsej sili onemogočiti. Ker pa vlada ve, da se bočejo Slovani odločno postaviti po robn nemškeinu nasilstvu, skuša Nemce pregovoriti, da bi nekoliko popustili od svojib. zahtev, a brez uspcba. Glavne točke, katerim se Nemei ustavljajo, so postavke za slovensko nižjo gimnazijo v Celju, za gimnaziji v Opavi in v Tešinn in pa za češko vsenčilišee v Brnu. Pripravljeni pa so Nemci glasovati za poljsko gimnazijo v Tešiuu, ako bi hoteli Poljaki glasovati proti celjski gimnaziji. Poslanec Stiirgkb je zahteval, da se nemško-slovenske razrede v Celju razpusti, zato pa naj se nstanovi samostojna spodnja gimnazija v Mariborn, češka državna gimnazija v Tropavi pa naj se prestavi v kako češko mesto na Sleskem. V proračnnskem odseku glede celjskih slovenskib vsporednic odloči neznatna večina. V slučaju, da par poslancev ne bo pri glasovanju, prodere nemški predlog s 23 proti 21 glasovom.*) Nemci niso gotovi, da prodero. Glede brvaške gimnazije v Pazinu bodo Nemci podpirali Lahe. Obletnica smrti nadvojvode cesarjeviča Rudolfa. V .etrtek 30. m. m. ob obletnici smrti cesarjeviča Rudolfa, je Nj. Velič. cesar obiskal žrd pod cerkvijo oo. kapucinov na Dunaju, v kateri se nahajajo umrli člani avstrijske ccsarske rodbine. Ondi je molil pri krsti cesarjeviča Rudolfa in se povrnil potem v svoj grad. Vence so položili na krsto nadvojvoda Knmberland in 1. ulanski polk. V cerkvi kapucinov je bila isto dopoludne črna sv. maša zadušnica za pokojnega cesarjeviča. Dota nadvojvodinje Elizabete Marije. Francoski list ,,Figaro" priobčuje vest z Dunaja, po kateri je uaš cesar svoji vnukinji nadvojvodinji Elizabeti Mariji nakazal sledečo doto: 8 milijonov frankov v vrednostnih papirjih, letno apanažo v znesku 1,250.000 frankov, en grad in eno palačo na Dunaju in potera dragocenosti v vrednosti pet miljonov frankov. *) Kakor znano, so Nemci prodrli. Uredn. Iz seje c. kr. mestnega šolskega sveta dne 23. m. m. Nadu.itelju Jož. Maierju ter učiteljema Val. Kummru in Leop. Anni.u se je priznala s 1. oktobrom 1901 šesta slnžbena starostna doklada. Prošnja nekega mestnega učitelja za denarno podporo se je priporo.ilno odstopila c. kr. deželneinu Solskeinu svetu. Letni glavni poročili c. kr. nadzornikov, ravnatelja Fr. Levca in prof. A. Belarja sta se vzeli na znanje. Nadzorniku ravnatelju Levcu se je za njegovo vestno in požrtvovalno nadzorovanje mestnih šol izrekla zabvala. Bolni nadnčiteljici A. Bauerjevi se je dovolil dopust do konea tekočega šolskega leta ter je poverilo nadomcščenje ii.itoljici Fr. Kon scbeggo vi. Predlog c. kr. dež. žolskega sveta, da se izpremeni kaka tukajšnja deška šola v meš.ansko šolo, se je sprejel odobrnje v uvaževanje. II. mestna deška šola se bo razširila v oseinrazrednico, iz katere bo nastala polagoma deška uieš.anska šola. Prav tako! Zvišani prispevki za štaj. učiteljski penzijski zaklad. Odkar je štaj. dež. zbor nekoliko uredil plače učiteljcin, preuiiSljevati jc zaeel takoj deželni šolski svet, kako bi jim odjcdel priboljšek. ln res je zvišal prispevanjc u.iteljev za pcnzijski tbnd od 2 na 3 odstotke. Ali sc reee temu ,,izboljšanje" ? Zoper učiteljsko mišljenje jc izdal štajerski svobodoljnbni deželni šolski svet novo kontrolo. V najnovejših u.iteljskili sbižbcnib tabelab se nabaja tndi nibrika -politi.no zadržanjc". Proti takemu policijskeinn dubn se mora vzdigniti vse n.iteljstvo, pa tudi drugi merodajni krogi. Ljudsko-šolski učitelj — doktor. Nadu.itelj mestne dekliške šole v Gradcu in urednik -Padagogische Zeitschrift", F. Fellner, je dobil naslov doktorja. Odlikovani služi že 34 let ter je spisal vcč učenib razprav o botaniki. — To odlikovanje ljudsko-šolskega nčite.lja je najboljši dokaz, da izobrazba gojencev -one nuiverze, ki se ji pravi preparandija", ni ,.polovi.arska", kakor jc nedavno poro.al neki rav-natelj v letnem poročiln svojcga zavoda! Vrednost in veljava meščanskih/šol. Češki nieščanski učitelji bodo stavili pri pribodnji deželni učiteljski konferenci te-le predloge: 1.) Vse višje strokovne šole (kadetske šole) naj se ozirajo pri sprejemu učencev najprvo na učence meščanskih šol; učenci nieščanskili šol naj imajo povsod prednost pred dijaki spodnjib srcdnjili šol. 2.) Absolventom 4. razreda meščanske šole naj se da pravico, vstopiti v 5. razred realke. Sreduješolski profesorji so na sliodu v Litoinericab, dne 7. decembra m. 1. protestirali proti temu sklepu, češ, da omika in kvalifikacija meščaiiskih u.iteljev ni enaka z ono srednješolskih profesorjev. Vr tem sklepn tiči nekaka ošabnost teb srednješolskih profcsorjev, zakaj učenci se morajo soditi po njihovi sposobnosti, ne pa po študijah njih profesorjev! Listnica upravništva. I) r a g i t o v a r i š i! Menda seni se bil o novem letu prevef. zadovoljno izrazil o ginot. nein .stanju nTovariiSa", ker naro.uina tako redko kaplja! Toda — dragi tovariši! — jaz sem izrazil lc upanjt', da jo bilo preteklo leto zadnje, ki se konča s i>riinaiijkljajfni, da pa iina tekoče leto pokazati proostanek. Na Vas pa je ležeiic. da ue ostane ^Tovariš" — na codilu ! In ktu" »em jaz upravnik njegov, zato iinam dolžnost. da trkam na Vašc duri s prosnjo: Dajto nTovarišu", kar je njcgovega! Oli — in koliko je njegovega!! To veste samo Vi, ki ste dobili v teli dneh pisan račun, da Vam zbuja vest! O.i, koliko Vas je! — Prstje me še danes bolč, ko sein pjsal ta nebroj pisem! Tovariši, — izpolnite Svoje ebljubc, ki ste mi jih tolikrat dali, čbš: Saj poravnam vse, malo potrpite! Dobili ste pisma tndi Vi, ki ste že stari dolžniki in ki menite, da je Vaš dolg že pozabljen. Izkažite BTovarišu" le nckoliko hvaležnosti za vse pridobitve a tem, da poravnate svoj dolg! To je cdino pravično! Vera, da mnogokvat ne gre brez žrtev — saj se še vedno b o r i m o _ b e d o I — Toda, tovariši, dobra organizacija zahteva žrtev! Mnogo pa je med nami tudi nemarnežev —• nezavednežev! Tu ste na eni šoli po trije, štir.je ačitelji, a nihčo nima nTovarisa" — in zaman iščem Vaših imen pri nZvončku", nPopotnikuu, nSlov. Matici" — kaj še celo pri BHrv. Matici". Gledal nisem v imenik -Drnžbe sv. Mohorja" — pa s;y najbrže bi bil zaman i ta trud. Nekaj v e f z a vestijc treba marsikomu! Mnogo Vas je, ki niste še poravnali naročnine za pretoklo leto. Vsi ti dobite do 10. marcija vabilo, da por.ivnato zastanek. Imejte tedaj nekaj usmiljenja z menoj in z blagajno )>a rešite mcne najnadležnejšcga dela, blagajuo pa nepotrebnih stroškov s tein, da poravuate zaatanek vsaj do 2. marcija t. 1. Vsako pismo stane vondar 12 li, ne vštev.i truda. Skušajte vsi, da poravnate že sedaj naru.nino za tekoče leto — ker lo tako bode stal nTovariš- na trdni p o d 1 a g i! liog daj, da nisem govoril brez uspeha! Pozdravlja Vas Crnagoj. Uarje, dne 10. folirnvarja 1902. Uradni razpisi učiteljskih služeb. Št. 100.Kranjsko. Na štirh-azrednici v Gor. Logatcu je eno učno mi;sto stalno popolniti. Prošnje so prcdpisanim i^otom vlagati semkaj d o 1. m a r cija 1902. C. kr. okrajni šolski svet v Logatcu, dne 29. januvarja 1002. Gospodarski program. NiiHlednje tvrdkc darujejo od iztržka, oziroma dobička, ki jim g» da zashižiti učitel.jstvo, dogovoijeno odstotke v prid učiteljskeniu konviktu. Vsakdo (vsaktera) pa blajjovoli zahtevati, da se vsaka vsota, ki jo odjemalec izplaca, zabi<leži v prid konviktu. 0 j JOS. P6trič — zaloga raznovrstnih šolskih zvezkov, pere.s z _-_-_-_-__-___^___. napisom: nUčiteljski konvikt- in raznili drugih šolskili potrebščin v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 6. 2. Knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr & F. Bamberg v Ljubljani, Kongrcsni trjr. 3. NarOdna flSkama v LJubljAni, Kongrcsni trg. 4. Šeberieva tiskarna v ^08^'11". -aioga nradnih. npi- 1 3 o v itd. 5 Oričar & Msjač trg°viua z narejenimi oblekami za dame in 1 ' gospodc v Prešernovih ulicah v Ljubljani. 6. Fran KsaV. SOUVan. trg°vina « mannfaktuniim blagom t ' Ljubljani. 7. Fran KraighGr, krojaški mojster v Ljubljani, Kongresni trg. 8 Anton Krejči za'°ga moških in ženskili klobukov v Wolt'ovih 1 ' ulicali v Ljubljani, 9. \J. SOkllC, trgovina s klobuki v Ljubljani, Pod trančo. 10 FiliD FajdiSfa '»•'!ar •» trgovina s pohištvoin v Prešernovili " J & I nij,.a]| št. 50 iia»protj novi pošti v Ljubljani. 11. B. Schmeltzer, zaloga stolov, Šelenburgove ulico v Ljubljani. 12 Ivan Bonač za'°Sa »olskih knjig, svinčnikov družbe sv. Cirila in * Mctoda in raznih drugih solskili potrebščin vLjubljani. 13. Banka Slavija" v PraS> — glavno zastopstvo za sloven '* ^ dežrlu v Ljubljani —- vzajemnu zavarova ovenske Ljubljani — vzajemno zavarovalno društvo, pudpira učitoljski konvikt in daje od učiteljskih zavarovanj pruvizijo nZavczi slovcnskih u. i telj skili društe v.