V Beli krajini.
Pesem škrjanca doni čez polje, v brazde rjave kmet slplje semena: »Bog daj, da žita bogato vzkale, da nam rodila bo trta ognjena. Ko na jesen se sinovi od dela vrnejo k otcti, bo svatba vesela."
Prišla jesen je, z njo temno nebo, veter šutni čez rjave gozdove, žalostni dnevi v deželo gredo, otec otožen že čaka sinove. Zemlja tedaj se je vdrla v globini, v rudniku — vsi so ostali v tujini . . .
Davorinov    .