un» u mnom »mrt MATIČNA KNJIŽNICA GLASILO OBČINE LITIJA • OKTOBER 1996, ŠT. 8, LETO ZIK MATIČNA KNJIŽ PARMOVA 9 1270 LITIJA XXIII. POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1270 LITIJA Litijska ekipa na vaji "Potres '96" --M Vajo "Potres-96", ki je imela vse državni značaj in obeležje stote obletnice potresa v Ljubljani, je organiziralo Ministrstvo za obrambo in Mestna občina Ljubljana. Namen vaje je bil preveriti sistem zaščite in reševanja ob tovrstnih in drugih nesrečah. Vaje so se poleg pripadnikov civilne zaščite in drugih specializiranih enot za reševanje in pomoč (zdravstvene enote, gorske ali jamarske reševalne službe, kinološke, potapljaške enote, organizacije Rdečega križa, prostovoljna gasilska društva in ostali) udeležile še nekatere specializirane enote Slovenske vojske in policije ter reševalne enote nekaterih sosednjih držav (Italije, Avstrije, Madžarske in Švice). Občino Litja je na tej vaji predstavljala ekipa civilne zaščite prve pomoči krajevne skupnosti Polšnik. Ta ekipa je že v preteklosti pokazala odlično pripravljenost (šesto mesto na regijskem tekmovanju ekip prve pomoči civilne zaščite Lju-bjanske regije leta 1995) in soposobnost izvajati zahtevnejše naloge. OBČINSKA VRATA ODPRTA ZA VSE OBČANE Občinska zgradba ima avtomatski sistem zapiranja vrat. Občanom omogoča prost vstop v času uradnih ur, izven tega časa pa le, če je na občini kdo prisoten. Sistem je trenutno še v uvajanju, zato se lahko zgodi, da pride do motnje v delovanju. Za morebitne nevšečnosti, ki bi zaradi tega nastale, se v naprej opravičujemo. Občinska uprava IZ OBČINSKE UPRAVE... Pripravlja se sprememba občinskega statuta na področju Sklada stavbnih zemljišč. Bistveno je, da bi Sklad stavbnih zemljišč postal pravna oseba z izvršilno močjo, saj imamo zdaj le odbor sklada stavbnih zemljišč, pogodbe pa sklepa župan. Odbor kot tak se srečuje z vrsto problemov. Prvi se tiče doslednega zbiranja denarja, ki ni prav nič zgledno, saj se mnogi plačilu izognejo. Drugi problem zadeva investiranje na področja, na katerih se denar zbere. Očitno je, da male krajevne skupnosti za večje investicije niso sposobne zbrati dovolj sredstev. Nekateri v tem primeru zagovarjajo načelo solidarnosti, druga stran pa meni, da naj solidarnost pokaže kaka druga raven, npr. država. Tako pa se že poraja tretje vprašanje oz. problem, kdo naj ta denar pravzaprav pobira. Če so krajevne skupnosti po novem statutu pravne osebe, zakaj denarja ne pobirajo same. Za tako rešitev je zainteresirana tudi mestna skupnost, saj si želi, da denar zbran v mestnem okolju tam tudi porabijo. Vendar v občinski upravi opozarjajo, daje ta rešitev ni brez temnih strani. S tem je namreč povezan problem varstva osebnih podatkov, vodenja evidenc in izdaj odločb. Težko je verjeti, da bi bile po-semezne krajevne in mestne skupnosti kos tej nalogi, saj jo je tudi občina zaupala davčni upravi, ki je verjetno edina institucija v državi sposobna pobirati denar in voditi izterjatve. V prid dosedanji ureditvi po mnenju Martina Ho-stnika, tajnika občinske uprave, govori tudi dejstvo, da občina s sredstvi stavbnih zemljišč dostikrat kandidira za državna sredstva pri različnih projektih, kjer mora občina nastopiti kot sofinan-cerka. S tem da prikaže zbrana sredstva kot njen delež, dostikrat omogoči izpeljavo projektov. Nadomestilo za stavbno zemljišče kljub nenavadnemu poimenovanju ni nič drugega kot davek, iz katerega se financira občina t. j. lokalna skupnost. V prihodnosti se nam obeta davek na premoženje, kot ga poznajo že v Evropi, zato bi bilo koristno, da bi sestavljalci novega odloka o Skladu stavbnih zemljišč imeli na umu tudi to. A. Š. Na vaji je sodelovala tudi gasilska enota iz občine Litija in sicer z nalogo varovanja. Vaja "Potres-96" se je izvajala na območjih Ljubljane, občine Dol pri Ljubljani in občine Medvode s predpostavko, daje Ljubljano z okolico Gradnja železniškega podhoda Železniški podhod je ena večjih investicij naše občine v zadnjem času, saj je kompleten projekt ocenjen na 600 milijonov tolarjev, od tega bo občina v štirih letih prispevala 150 milijonov. Zamisel o podhodu ni nova, saj je železnica možnosti izgradnje podhodov po Sloveniji raziskovala že pred desetletji. Gotovo pa so si podhod že dolgo želeli tudi Litjani, posebej tisti iz Gradca in Graške Dobrave, ki na železniško postajo prihajajo prek tirov. Ker pa je frekventnost vlakov vse večja, prav tako pa tudi hitrost, s katero vozijo, je njihova pot v službo, predvsem pa v šolo, postala nevarnejša. Več na 5. strani prizadel rušilni potres (8 stopnje po MSK oziroma 5 stopenj po Richterju). Na vaji je sodelovalo preko 2400 reševalcev iz Slovenije in tujine. Nadaljevanje na 4. strani Pred dnevom mrtvih V melanholično vzdušje deževnih jesenskih dni tiho padajo z dreves pisani listi. Legajo na hladno zemljo in jo pojijo s svojimi zadnjimi sokovi - in preminejo. Ljudje smo zatopljeni vase in v svoje spomine. Pestujemo drobne misli o neki tihi sreči, o dneh, ki smo jih skupaj doživljali, pa so zdaj brez mnogih dokončno, za zmeraj odšli v zgodovino. Gomile se šibijo pod sladkim bremenom krizantem. Plahi plemenčki se vijejo na gozdnih jasah, pred obeležji, na vseh tihih domovanjih, kjer mnogi spe, kot pravi pesnik, nevzdramno spanje. Lučke gore tudi v srcih, te so še posebej žive, tople, saj nas grejejo in dajejo smisel našemu življenju tudi takrat, ko nam je hudo ali pa se nam zdi svet pust in mrk. Kjer so že tisti večeri, ko je roka segla v roko, ko si jo nežno privil na srce, to svojo ljubo, ko je v njenih očeh gorel nagajivi lesk? Kje so dnevi, ko sta družno orala brazde, koje opoldanski zvon naznanjal čas počitka inje zgarana roka obrisala oznojeno čelo inje bilo vse - kljub garanju in večnim skr-bem z vremenom in letino - tako jasno in samoumnevno? In kje so noči, ko si je ona zavezala črno ruto ali pa si je on pripel črn trak na zavihek skuknjiča in je na tihi kraj poromal žalni sprevod? Ko bomo jutri, pojutrijšnjem sklonjenih glav stali pred gomilami in obeležji naših najdražjih, spomnimo se, da je to naše življenje - kakršnokoli žeje - enkratno in neponovljivo! Da šele skozenj lahko spoznavamo, kako dokončen, kako nepreklicen je svet tišine in minevanja, v katerega bomo nekoč stopili. J. Sevljak Desetič po Levstikovi poti "Levstik je menda hodil po poti iz Litije do Čateža 11. novembra 1857, na Martinovo, ko se po stari šegi mošt spremeni v vino. Takoj nato naj bi iz vtisov in popotnih premišljevanj nastal znameniti potopis. Letošnji pohod ob v soboto, 9. novembra. Vse informacije o startu, poteku pohoda in posebnem prometnem režimu objavamo na 5. strani! Občinski odbor zveze borcev in udeležencev NOB Litija obvešča vse občane, da bodo žalne komemoracije ob dnevu mrtvih v občini Litija po naslednjem časovnem razporedu: - v Štangi 30.10.1996 ob 10.30 uri pri spomeniku NOB v Štangi, - v Gabrovki 30.10.1996 ob 12.15 uri pri grobišču na pokopališču v Gabrovki, - v Kostrevnici 30.10.1996 ob 12.30 uri pri ZD v Kostrevnici pred spominsko ploščo NOB, - na Primskovem 30.10.1996 ob 16.00 uri pri grobišču NOB na pokopališču na Primskovem, - na Savi 30.10.1996 ob 17.00 uri pri spomeniku NOB na Savi, - v Kresnicah 30.10.1996 ob 18.00 uri pri spomeniku NOB v Kresnicah, -v Šmartnem 31.10.1996 ob 16.00 uri pri spomeniku NOB v Šmartnem, - v Jevnici 31.10.1996 ob 16.30 uri pri spomeniku NOB v Jevnici, - v Litiji 31.10.1996 ob 17.00 uri pri spomeniku NOB v Litiji, - na Polšniku 1.11.1996 ob 11.00 uri pri grobišču NOB na pokopališču v Polšniku, - na Vačah 1.11.1996 ob 11.00 uri pri grobišču NOB na pokopališču na Vačah. Občani, udeležite se navedenih komemoracij in s tem počastite spomin na padle v NOB. Spravna bogoslužja za pokojne na pokopališčih: 1. november: Vače ob 14.00 Primskovo ob 14.00 Javorje ob 14.00 Šmartno ob 14.00 Litija ob 14.00 Polšnik ob 14.00 Sava ob 14.00 Kresnice ob 14.00 Dole ob 14.00 Gabrovka ob 14.00 Štanga ob 14.00 Janče ob 10.00 2. november: Liberga ob 16.00 Jablanica ob 16.00 Prelesje ob 8.00 V. Goba ob 14.00 PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO VKLJUČNO 10. NOVEMBRA 1996! STRANKE POROČAJO GLASILO OBČANOV, oktober 1996 flP ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Združeni z volilci Spoštovane volilke, spoštovani volilci! Se tudi Vam zdi, daje mesec pred volitvami mesec velikih nasprotij? Nasmehi nekaterih, ki so bili še pred kratkim kisli, so postali široki in prijazni. Slišite lahko mnogo lepih besed in velikih obljub ali pa ploho srda in grdih besed o drugače mislečih. Se sprašujete, zakaj Vam to pišem? Si nabiram točke?! Ali pa morda povzemam le tisto, kar čutim z Vami enako, pa čeprav se oglašam le kot predstavnica ene od strank, ki sodelujemo v "boju" za Vas, volilce. Sodelovati v resnici pa je prav zares težko. Tudi doma, v družini, se včasih težko dogovorimo. Večkrat nam to tudi uspe. Vse preveč je zadržkov v nas, ljudeh. Tako je tudi v političnih strankah. Pa še tisto je vedno prisotno:" Tega nismo predlagali mi, zato tega ne bomo podprli!" Pa je škoda, da se ne podpremo vsaj v stvareh, ki bi nam vsem skupaj prinesle napredek in dobro. Joža Ocepek Iz volilnega programa ZLSD Z močnim vplivom ZLSD v vladi našim otrokom ne bo vladal ne denar ne talar. To utemeljujemo tudi zato, ker je ZL edina stranka v Sloveniji, ki lahko v koaliciji z volilci prepreči desnici in liberalizmu popoln prevzem oblasti.In kaj ponujamo: varno prihodnost, družbo socialne pravičnosti in solidarnost. Spoznali nas boste po naslednjem: *Smo za ravnovesje gospodarskega in socialnega razvoja. * Delu čast in oblast. Ne bomo dovolili, da bi se uvajanje tržnega gospodarstva izrodilo v izkoriščanje delavcev! * Za pravičnost in solidarnost. * Na mladih svet stoji. Mladim odpiramo možnosti družbenega uveljavljanja - naj mladi zaživijo svoje (s)polno življenje. •MIDVA sva pa enakopravna. 'Ohranimo slovenskega kmeta in podeželje. •Naša moč so ljudje. •Enakopravi v Evropi. *"NE" centralizaciji. Slovenija mora postati država pokrajin. •Nismo tako bogati, da bi plačevali neučinkovito državo. •Različni pogledi nas bogatijo. •Proti potvarjanju zgodovine. Uprli se bomo potvarjanju zgodovine. OF in partizani so organizirali in vodili oborožen boj za osvoboditev Slovenije. Ne borno se spremenili! Delali bomo enako dobro in še bolje kot doslej! LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE I—1 I—1 "KDOR VSE OBLJUBLJA, NIČESAR m SPOLNI, KDOB SE VSEM PRILIZUJE, m NIKOMUR ZVESTI" Ivan Cankar Volitve pomenijo izbiro ljudi, ki bodo določili in gradili našo skupno pot do leta 2000 in v novo tisočletje. Imamo ljudi, ki so sposobni in pripravljeni graditi našo skupno pot v prihodnost, porok za to pa so izkušnje in rezultati, ki smo jih dosegli kot vladna stranka. LDS je kot vodilna vladna stranka prevzela vodenje države leta 1992, koje bila gospodarska kriza na vrhuncu. V tem obdobju seje inflacija znižala pod 10 odstotkov. Doživeli smo dve zaporedni leti gospodarske rasti in tako bo tudi letos. Javna poraba se je znižala s 47 na 45 odstotkov. Kljub zaostrenim pogojem nam je uspelo ohraniti visoko raven socialnih pravic in kvaliteto življenja prebivalstva. Postanemo lahko ena izmed gospodarsko uspešnejših držav v Evropi. Zato so naši cilji RAZVOJ, VARNOST in EVROPA. Zgodbo o uspehu bo Slovenija nadaljevala kot članica Evropske unije, kot gospodarsko uspešna, socialno urejena in pravična država. Zatorej si skupno zgradimo srečo jutrišnjega dne. Slovenska ljudska stranka Za Slovenijo z ljubeznijo - za SLS je volilni program obveza katero spoštujemo, - SLS bo preprečevala razraščanje državne in občinske birokracije, - SLS je za pošteno lastninjenje in pravično socialno družbo, - bistvo delovanja SLS je usmerjenost v prihodnost in opredeljevanje za in ne proti, - SLS vstraja na nedotakljivosti slovenske zemlje, - SLS gradi in bo gradila na previdnosti, predvsem pa na pripravljenosti Slovenije pred vstopom v evropsko zvezo, - SLS je garant za enakomeren razvoj Slovenije, - SLS je vedno spoštovala jasno izraženo voljo ljudi oziroma državljanov, - SLS ni do sedaj in ne bo v prihodnje kršila Ustave, kot je to počela sedanja vladna koalicija, - v SLS se vključujejo številne politične stranke, med drugim Civilna iniciativa, Lista za Maribor z županom dr. Krizmanom, Zveza za Ljubljano in druge, - SLS je odprta stranka, - predsednik SLS dipl.ing. Marjan Podobnik je znan po svoji zmernosti in podpori številnim humanitarnim prireditvam, med drugim tudi v Litiji. Slovenska ljudska stranka, podružnica Litija v sodelovanju z društvom kmetic Litija in kmetijsko svetovalno službo, enota Litija prireja tradicionalno prireditev V hvaležnost jeseni, ki bo v nedeljo, 3.11.1996 v zadružnem domu v Jevnici. Program prireditve: ob 9.00 uri otvoritev razstave naj pridelkov 1996 ob 15.00 uri kulturni program s podelitvijo priznanj Nastopajo: harmonikašice Zupan club iz Mengša, znani kulturni delavec g. Žarko Petan, domači pesnici iz Jevnice in Kresnic, ženski pevski zbor iz Jevnice Prisrčno vabljeni na prireditev! SKD MIO MLADI KRŠĆANSKI DEMOKRATI Vsem mladim sovrstnikom! V naelektreno predvolilno ozračje želi s svojim mnenjem poseči tudi OO MKD Litija. Tudi mladi se zavedamo pomembnosti vsakih volitev, ki za štiri leta razporedijo zakonodajne in izvršilne sile v državi. Predvsem želimo izreči iskreno podporo starejšim kolegom v SKD, ki so se po šestih letih političnega udejstvovanja v slovenskem prostoru že dodobra uveljavili in dokazali svojo demokratičnost in pluralnost. Mladi v OO MKD Litija želimo izpostaviti predvsem nekaj za nas specifičnih teženj, kijih podpira SKD: - SKD podpira brezplačno šolanje od vrtca do univerze; - SKD podpira vse tiste, ki želijo in zmorejo študirati; - SKD se zavzema za popolno pokritje študentskih potreb, zlasti kar se tiče prehrane in stanovanj v študentskih naseljih; - SKD podpira slovenski univerzi na poti v evropske znanstveno - izobraževalne integracije: - SKD je uveljavila pravico do ugovora vesti oz. civilnega služenja vojaškega roka; - SKD na mladih gradi boljšo sedanjost in prihodnost. Ne samo za teh nekaj izpostavljenih dosežkov, temveč za mnogo več so se borili državni svetniki, poslanci, državni sekretarji ter ministri iz vrst SKD. Bili so pravi ljudje na pravih mestih in tako naj ostane še v prihodnje. Volilci smo se lahko prepričali o njihovih evropskih usmeritvi, kar potrjujejo tudi drugi. Zaupamo jim lahko, zaradi njihove načelnosti, ki temelji na tradicionalnem krščanskem etosu. Mladi si jih jemljemo za vzor in zato jih bomo volili. Naj na 3. demokratičnih parlamentarnih volitvah v Sloveniji zmaga poštenje. Volili bomo SKD in s tem glasovali za "za Slovenijo". Mladi v OO MKD Litija pa smo še posebej ponosni na SKD-ejevce iz naših krajev, ki so že večkrat dokazali, da so vredni zaupanja in da volilci cenijo njihovo že opravljeno delo. 00 MKD Litija V nedeljo, 3.novembra 1996, ob 18. uri KONVENCIJA SKD Z ANSAMBLOM ČUKI v kulturnem domu Šmartno pri Litiji Socialdemokrati in problematika v litijski občini SDS V letih 1991 -93 je bilo v občini Litija prodanih cca 400 stanovanj. Kapital, ki ga je Občina pridobila, ocenjujemo na 200.000.000,00 SIT in je bil porabljen skoraj izključno za odkup 12 stanovanj v poslovno stanovanjskem objektu na Ulici Mire Pregljeve od SKB banke, d.d. po oderuški ceni cca 2.500 DEMmf. S tem je bila zapravljena enkratna priložnost, da bi bil s tako velikim kapitalom, ne pretiravamo če rečemo, stanovanjski problem rešen za vedno. Kljub opisani situaciji in skromnim sredstvom, ki so sedaj na voljo, smo podprli reševanje te problematike in sicer z nakupom "pre-dilniške vile" in Elsnerjeve hiše, kjer bo pridobljeno okrog 25 stanovanj, hkrati pa polepšan izgled občinskega središča - mestnega jedra. V prihodnje se bomo zavzemali za ustanovitev stanovanjskega sklada, da bi se izognili nenamenski porabi javnih sredstev namenjenih za to področje. Pričela pa se je tudi izgradnja podhoda na železniški postaji, ki ima varnostni in povezovalni pomen in je tako za občane zelo pomemben. Velika rak rana občine Litija je odvajanje odplak v Savo brez prečiščevala. Na tem področju je potrebno pristopiti k sodobnim kanalizacijam z ustreznimi čistilnimi napravami. Za mesto Litija bi bili potrebni 3-4 takšni sistemi in eden za Šmartno. Premik je zaznaven tudi na tem področju, saj se je k prvemu takšnemu sistemu za področje Gradec že pristopilo. Druga velika rak rana pa je vodovod za Litijo in Šmartno, ki napaja približno polovico občanov. Cevi so neustrezne in pokajo, tako prihaja do motenja oskrbe z vodo. Še večji problem pa so zaščitena območja, ki so večinoma v privatni lasti in tako lahko prihaja do onesnaževanja z gnojnico ali kemikalijami. K reševanju tega problema je potrebno pristopiti nemudoma, kar je prioritetna naloga naših svetnikov v občinskem svetu, da zadeve pospešijo. Menimo, da je za razvoj občine najpomembnejša rekonstrukcija magistralne ceste med Ribčami in Litijo, saj je stanje v kakršnem je ta cesta največji zaviralni element za gospodarski razvoj v naši občini. Tudi tu se zadeve po dolgem času premikajo na boljše. Seveda pa se bo tudi na lokalnem področju samo v letošnjem letu asfaltiralo približno 15 km cest, kar je zasluga tudi svetnikov SDS v občinskem svetu. Izobraževanju je potrebno v občini Litija nameniti posebno skrb, saj je le-to v naši občini izredno zapostavljeno, kar kažejo tudi statistični podatki, saj v naši občini izrazito zaostajamo po številu diplomantov s fakultetno izobrazbo za povprečjem v RS. Nadarjenim otrokom in otrokom, ki živijo v posebnih socialnih razmerahje potrebno omogočiti dodelitev štipendije na srednjih šolah in fakultetah. Predstavili smo vam le del našega programa zaradi omejenega časopisnega prostora. OO SDS LITIJA Demokrati Slovenije IZTOK TORY kandidat Demokratov Slovenije Čeprav Ljubljančan, si je gospod Iztok Tory za svoj volilni okraj izbral Litijo, saj pravi, da je po raziskavi družinskega rodovnika odkril korenine iz daljnega osemnajstega stoletja prav na domačiji pod Sv. Katarino v Prevegu pri Polšniku, v prelepem hribovju nad Savo. Vsi, ki se v teh krajih pišejo Tori (in ni jih malo) so pravzaprav njegova "žlahta". Gospod Iztok Tory je zaposlen v redakciji informativnega programa TV Slovenija kot režiser in se podpisuje skupaj s kolegi novinarji pod oddaje, ki jih poznamo pod skupnim naslovom Mednarodna obzorja, Dosje, Omizje, Pro et Contra, TV konferenca in še mnoge druge. Zvest ostaja tudi svoji osnovni naravnanosti - kulturni in umetnosti, saj ima za seboj zanimivo gledališko pot tako v poklicnih kot ljubiteljskih gledališčih. Sam zase pravi, da je drugič diplomiral (najprej 1972. leta na AGRF), ko je 1989. leta dvignil na noge 400.000 Slovencev s svojim poročanjem iz kosovskega rudnika Stari trg pri Trepči. (Ne) hote je izzval zdaj že legendarni Cankarjev dom, ki mu je sledil Miloševićev Ne čujem dobro... in nato vse bolj novinarsko ter tudi politično razločeval zrnje od plev, pri tem pa ohranjal razsodnost, ki jo lahko nudi le temeljito poznavanje zgodovine umetnosti, filozofije, človeških nravi, gledališča, filma... Slovenijo kot samostojno državo, tako dolgo in težko pričakovano dete narodove ljubezni doživlja s strahom skrbnega botra, Demokratsko stranko v sedanji podobi pa kot najčistješi in prvinski eliksir ideje nekdanje SDZ (Slovenske demokratične zveze), ki je za kratek hip povezala vse evpropsko čuteče Slovence v usodnih letih 1989 in 1990. Današnji Demokrati Slovenije so pokončno opazovali postopno razhajanje svojih nekdanjih, karierizmu podvrženih kolegov in njihovo utapljanje v drugih, bolj ekstremno naravnanih strankah. Antični demokrat, filozof Demokrit je določil za najboljšo mero pravo mero, zmernost, ki se otepa pridevnikov preveč in premalo in ne pozna besede skrajno. Prav tam, na sredini se Demokrati Slovenije kot tipična stranka centra pojavlja povsod tam, kjer v neracionalni gonji za oblastjo delajo napake leve in desne stranke, ki so vedno bolj na dveh bregovih in ki državljane komaj rojene Slovenije tirajo v zgodovinsko dokazano najslabšo izbiro: v medsebojno sprtost in predsodkov polno metanje polen pod noge vsem, ki ne mislijo enako. Demokrati Slovenije so svoj program oblikovali tako, da bodo vedno lahko našli odgovor, kaj je najbolj prav in v korist tako države kot njenih državljanov. Zato gospod Iztok Tory vabi Litijane, naj se volitev udeleže v največjem možnem številu, saj ne bi bilo prav, da bi se odrekli svoji temeljni pravici: da si izvolijo svojega glasnika za boljši jutri. Vabi tudi k modri izbiri, da bo njihov jutri res boljši in predvsem mirnejši. Za optimiste to pomeni: z Demokrati Slovenije bodo politične odločitve novo upanje za slehernega državljana, za njegov napredek in vse bolj lagodno intimno življenje, za pesimiste pa: izberite si najmanjše nujno zlo!_ Predstavitev kandidata ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov JANEZ KRNC Rojen sem bil 14. maja 1942 v Laškem. Po končani osnovni šoli v Mokronogu sem kot štipendist litijske predilnice obiskoval Srednjo tehn. tekstilno šolo v Kranju. V Predilnici Litija sem se zaposlil leta 1960 in opravljal različna dela in naloge, nazadnje kot pomočnik direktorja tehniškega sektorja. Med zaposlitvijo v predilnici sem ob delu končal Viš. šolo za organiz. dela v Kranju in drugo stopnjo tedanje VEKS v Mariboru, kjer sem pridobil naziv dip. oec. Leta 1974 sem se zaposlil v strokovnih službah CK ZKS, kjer sem nazadnje opravljal funkcijo v.d. izvrš. sekretarja za ekonomske odnose. V začetku osemdesetih let sem bil izvoljen v funkcijo namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja republike Slovenije. Po petih letih sem se ponovno zaposlil v gospodarstvu za obdobje štirih let. 1993 sem bil še enkrat izvoljen za namestnika družbenega pravobranilca Republike Slovenije in to v času, ko so se začeli revizijski postopki zaradi številnih primerov divjega lastninjenja. To delo opravljam še danes. Vse od leta 1960, ko sem se zaposlil v predilnici, živim v Litiji, kjer sem si tudi ustvaril družino. Za kandidaturi sem se odločil, ker ocenjujem, da bo potrebno v prihodnjem obdobju razjasniti vrsto vprašanj povezanih s postopkom lastninskega preoblikovanja. Menim, da je položaj Slovenije v svetu in Evropski skupnosti v veliki meri odvisen od tega, kako bomo uspeli urejati "domače razmere". Prepričan sem, da je v teh postopkih preveč stihije, ki ji botruje tudi ozka liberalistična miselnost. Če ne bomo z ustreznimi postopki in ukrepi razrešili vseh odprtih vprašanj, bo tranzicija lastninskih odnosov izgubila svojo verodostojnost. Prepričan sem, da je uresničevanje načela pravne in socialne države odločilno povezano s temi vprašanji. Zato menim, da moramo pozornost usmeriti predvsem na naslednje: - da se premoženje, pridobljeno z divjo privatizacijo in s tem povezanimi špekulacijami, odvzame (zato je treba spremeniti zastaralne roke), - da v najkrajšem času vzpostavimo učinkovit davčni sistem, ki bo demotiviral akterje različnih "koristnih" transakcij (preprečevati namesto odpravljati), - da se izvedejo vse zakonske, organizacijske in druge spremembe v sodstvu, z namenom, da se vzpostavi učinkovita pravna država. Ne-pravno državo vidim zlasti v praksi nezakonitega odpuščanja delavcev, čemur sledi večletno čakanje prizadetih na razplet na sodišču ter nerazumnem ravnanju nekaterih sodišč, ki s sklicevanjem na pravno državo (dejansko gre tudi za pravne praznine), dopuščajo legalizacijo divjega lastninjenja, - da se zakonsko sankcionira spekulativni profit, - da se uravnoteži odnos med profitom in zaposlenostjo (kapitalom in delom), ker danes pogosto prisotna ekstremna razlaga profita prinaša kratkoročne koristi posameznikom dolgoročne probleme državi (večini državljanov - nesocialna država). Navedel sem le nekatera bistvena vprašanja s področja ekonomskih in političnih odnosov, za katera sem prepričan, da bodo v prihodnje odločilno vplivala na razmere v Sloveniji in s tem tudi na njen položaj v svetu. Menim, da ne predstavljajo nikakršnih abstraktnih ciljev oz. nalog. Potreben je le politični konsenz, da se z zakoni in ukrepi, ki so v pristojnosti Državnega zbora (in volilcev), ta vprašanja uredijo. je UPANJE, DEJANJE in POŠTENOST SKD Martin HOSTNIK , ing. strojništva rojen I. 1958, Podroje, poročen, oče sedmih otrok zaposlen: Občina Litija - tajnik občinske uprave stanuje: Črni potok 11 a, Šmartno pri Litiji Otrokom - varno, razigrano in zdravo otroštvo, šolarjem in mladini - kvalitetno znanje in prijetno mladost, delavcem - zasluženo plačilo za delo, upokojencem - zadovoljno jesen življenja, vsem nam - več medsebojne naklonjenosti in sloge. Kot poslanec v slovenskem parlamentu se bom zavzemal za: I vzpostavitev resnične pravne države, > finančno disciplino v gospodarstvu, > srečno in varno Slovenijo, > urejeno infrastrukturo v vsako vas, > močno upravno in gospodarsko središče v Litiji. Občudujem jasen, iskren in vesel pogled. Občudujem neomahljivost in trdno prepričanje v uspeh. Občudujem vse tiste, ki vedo, da na poti življenja niso sami in znajo misliti na druge. Občudujem vsako pravo in nesebično prijateljstvo. Sem človek, ki je ljudem blizu. Rad sem v družbi preprostih in iskrenih ljudi. Sovraštvo in maščevanje mije tuje. Bolj mije blizu prijateljsko prepričevanje in sloga med ljudmi. Najbolj se veselim takrat, ko vidim, da sem nekomu pripravil veselje. ZDAJ JE PRAVI CAS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE MIRKO KAPLJA Deset let uspešnega predsednikovanja oz. županovanja je za mano. V tem času smo dosegli veliko - nove ceste, vodovodi, šole, dvorane. S skupnimi močmi zmoremo še več. Zdaj je pravi čas. Stopimo korak naprej -radosti novega jutra nasproti! Vabim Vas, spoštovani občani, da se pridružite vsem tistim, ki so oddali svoj glas zame že na volitvah za župana in da mi zaupate tudi v prihodnje. Skupaj bomo uspeli, to Vam zagotavljam! SLS Slovenska ljudska stranka Kandidat za poslanca 4. volilne enote je FRANCI ROKAVEC SLS podružnica Litija se je od svoje ustanovitve dalje razvijala v vse večjo in vplivnejšo stranko. Zavzema se za enakopravno obravnavanje vseh slojev prebivalstva, enakomerni razvoj občine in države, ureditev krajevnih središč in mesta, razvoj demografsko ogroženih območij, pošteno preoblikovanje družbene lastnine, za podporo razvoju industrije, kmetijstva, drobnega gospodarstva in samostojnega podjetništva ter za spoštovanje zakonskih in moralnih norm. V času svojega delovanja je pridobila številne nove člane in simpatizerje iz vrst vseh slojev prebivalstva; intelektualcev, strokovnjakov, podjetnikov, delavcev, upokojencev, kmetov, dijakov in študentov. Za uspehe stranke, za izvajanje pozitivnih sprememb v občini in za pričetek izvajanja številnih doslej obljubljenih projektov, ima največje zasluge prav predsednik SLS podružnica Litija g. Franci Rokavec, rojen 12. 9. 1963, stanujoč v Zgornji Jevnici 12, po poklicu kmetijski tehnik. Je predsednik stranke vse od njene ustanovitve leta 1989, od decembra 1994 pa tudi predsednik občinskega sveta Občine Litija. Odlikujejo ga jasni cilji in politična in strankarska nevsiljivost, načelnost, poštenost in pripravljenost na odkrit dialog z vsakim posameznikom ali skupino državljanov. V državnem zboru bo zastopal državljane občine Litija in krajevno skupnost Sobrače v občini Ivančna Gorica. Prav je, da končno tudi občina Litija izvoli svojega poslanca v državni zbor. Predlagam, daje to naš in vaš kandidat Franci Rokavec. Dr. Stane Ptičar STRANKE POROČAJO, AKTUALNO GLASILO OBČANOV, oktober 1996 Predstavitev kandidata SDS ZVONKO ULANEC, rojen 16. 5.1940, leta v Zagrebu. Stanujem v Litiji, Bevkova ul. 36. S končano srednjo šolo sem zaposlen v družinskem podjetju Cvetličarna Vijolica. Kandidiram v volilnem okraju litijske občine na listi Socialdemokratske stranke Slovenije. Naša stranka izhaja iz vrednot evropske in stoletne slovenske tradicije socialdemokracije. Svojo moč črpa iz korenin krščanske etike, evropske humanistične filozofije, razsvetljenstva in iz demokratično usmerjenega delavskega gibanja. Moje geslo je: OBLJUBE SE POZABIJO, ŠTEJEJO LE DEJANJA! Če bom izvoljen, bom svoje življenjske izkušnje, znanje in voljo osredotočil v parlamentu za odpravo krivic in slabosti, kot so: 1. Neizpodbitno dejstvo, da so tisti družbeni sloji, ki so bili vsa desetletja po vojni najbolj izkoriščani, tudi v novih časih najbolj obremenjeni. 2. Socialdemokrati bomo uveljavili pravno državo ter avtonomnost in učinkovitost sodišč, tako da bodo zapisane človekove pravice in svoboščine v Sloveniji dejansko vedno dosegljive vsakomur. 3. Terjali bomo od države, da zagotovi brezplačno pravno varstvo in pomoč brezposelnim materam samohranilkam in drugim socialno šibkim slojem. Od pravosodnega sistema pa bomo zahtevali večjo učinkovitost in enakopravnost vseh strank. V domači občini pa želim dati prednosti naslednjim perečim vprašanjem oziroma dejavnostim: 1. Obrt in storitvene dejavnosti V litijskem gospodarstvu je treba delež obrti in storitev bistveno povečati. Vložki v delovna mesta so tu manjši, večja je možnost za prilagajanje tržnim razmeram, manjša pa poraba surovin in energije. Precej večji je lahko tudi delež znanja in spretnosti. Olajšati je treba kreditiranje teh dejavnosti in mate- rialno spodbujati samozaposlovanje. V šolskem sistemu je treba ustvariti razmere za šolanje vajencev, pomočnikov in mojstrov z uporabnim znanjem. Zagotoviti je treba pravičen davčno inšpekcijski nadzor nad obrtno in storitveno dejavnostjo. 2. Stanovanjska politika Gospodarjenje s stanovanji in gradnja socialnih in neprofitnih stanovanj je v naši občini nerazvita. Še več. V letih 1991-93 je bil zgrajen poslovno stanovanjski objekt z 12 nadstandardnimi stanovanji, saj je je oderuška cena dosegla 2500 DEM/m2. Zato se bom z vso pozornostjo in nujnostjo zavzemal za izgradnjo vsaj 50 socialnih in neprofitnih stanovanj v Litiji. 3. Promet Smatram, da je za razvoj občine zelo pomembna rekonstrukcija magistralne ceste med Ribčami in Litijo (cca 9 km) na relaciji Litija-Ljubljana. Cesta je zaradi daljše ožine in dotrajanosti v takem stanju, da zavira razvoj gospodarstva v širši zasavski regiji. Predstavil sem vam del svojega programa na področju občine (volilnega okraja), sedaj je na strani vas, volilcev, da presodite, če je to tudi vaš program, ki gaje vredno podpreti! "Prišel je čas za spremembe! NADALJEVANJE S 1. STRANI TAE-KVV0N-D0 Litija TAE-KVVON-DO klub Litija je nastal leta 1993 v Litiji, z uradnimi aktivnostmi in registracijo kluba pa leta 1994 aprila. Klub šteje 45 članov, fantov in deklet, kateri so nosilci belih, rumenih in zelenih pasov, vsi pa so že pripravljeni za polaganje pasov za višjo stopnjo. Klub tekmuje na državnem prvenstvu TA1-KVVON-DO zveze Slovenije po W.T.F. verziji in je lansko leto dosegel zavidljivo četrto mesto v državi. Letošnjo sezono smo začeli z odličnimi rezultati. Med drugimi smo imeli mladinsko državno reprezentantko na mladinskem evropskem prvenstvu v Zagrebu, Maruša Višnikar, kjer je reprezentanca dosegla 16 mesto med 27 državami. TAE-KWON-DO je uvrščen v olimpijske športe, kar je tudi cilj kluba za naslednje olimpijske igre. Klub vodi poklicni trener s črnim pasom, Dušan Pantar iz Ljubljane. Klub ima sedem članski odpravni odbor, katerega predsednik je Marjan Lukančič. Odpravni odbor skrbi, da klub nemoteno trenira, tekmuje in shaja po finančni plati, kar je največji problem kluba. Sredstva za finančno poslovanje si zagotavlja iz samosofinanče-vanja in s sponzorji, kateri so prispevali večina denarja: Želko Šogovič - Maros, Bojan Železnik - kovinarstvo, Milan Prašnikar -ajda , Vojko Šterk - sitotisk. Klub prireja 23. novembra 1996 v Litiji 3. kolo državnega prvenstva v T. K. D., kjer se bomo borili za tretje mesto v RS. Na koncu klub vabi vse zainteresirane za to vrsto športa - borilnih veščin, da se klubu pridružijo -vpis: sreda, od 18 - 20 ure, petek, 18 - 19.30 ure v telovadnici OŠ Šmartno. Marjan Lukančič Občina Litija razpisuje enkratno pomoč za šolsko leto 1996/97 dijakom in študentom, ki obiskujejo kmetijsko, kmetijsko strojno in veterinarsko šolo. Za pomoč lahko zaprosijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo stalno bivališče na območju Občine Litija, - da so predvideni prevzemniki kmetije in da bo njihova glavna dejavnost kmetijstvo, kar se v postopku ugotovi na podlagi pisne izjave staršev ali samega upravičenca (pogoj velja za kmetijsko in kmetijsko strojno šolo). Poleg pisne vloge za pomoč morajo biti priloženi še sledeči dokumenti: - potrdilo o vpisu za eno izmed navedenih izobraževalnih programov, - posestni list kmetije staršev oziroma upravičenca (pogoj velja za kmetijsko in kmetijsko strojno šolo), - zadnje šolsko spričevalo. Prosilci vložijo vloge z zahtevanimi dokumenti do 15.11.1996 na naslov: Občina Litija, Oddelek za splošne gospodarske zadeve, Jerebova 14,1270 Litija. Dijake in študente, ki so vloge že posredovali prosimo, da jih dopolnijo v smislu razpisnih pogojev. Prejemniki enkratne pomoči so dolžni po zaključku šolskega leta 1996/97 predložiti dokazilo o učnem uspehu na oddelek za splošne gospodarske zadeve. Litijska ekipa na vaji "Potres 96" Litijske ekipa prve pomoči je izvajala aktivnosti v nuđenju prve pomoči poškodovanim na objektu stare Cukrarne ob Ljubljanici. Delo ekip je ocenjevala posebna komisija zdravstvenih delavcev. Poleg Ljubljanske kotline je področje Slovenije skoraj v celoti sezmično ogroženo (med ogrožena območja vendar z nekoliko manjšo stopnjo 6-7 stopnj s povratno periodo potresov 50 let in 8 stopnjo s povratno periodo 100 let po MSK lestvici (po Ribaricu) spada tudi območje občine Litija. Da bi se v čim večji meri izognili in omilili posledice morebitnega potresa tudi na območju naše občine, je potrebno spoštovati obstoječe predpise o izgradnji objektov (protipotresna gradnja) in ne nazadnje dograjevati sistem zaščite in reševanja (usposabljanje in opremljanje enot civilne zaščite in drugih sil za zaščito in reševanje). Posebno pozornost je potrebno posvetiti zaščitnim objektom (zaklonišča), ki so protipotresno grajena in katera bi dajala zaščito stanovalcem in drugim v izjemnih situacijah. Na območju občine Litija se z Odlokom ureja graditev zaklonišč ter upravljanje, vzdrževanje, uporaba, oddajanje v najem in nadzor nad zaklonišči. Ne glede na predpise pa se vzdrževanje teh objektov oziroma prostorov s strani lastnikov pogosto ne izvaja oziroma se izvaja neredno. Posebno kritično je v zakloniščem objektu na Brodarski (zamakanje). Odgovorno nalogo in dolžnost v zvezi z vzdrževanjem objektov imajo upravniki, s katerimi so stanovalci sklenili pisno pogodbo. Na območju občine Litija (pretežno na desnem bregu reke Save) je trenutno 2250 zakloniščih mest od tega osnovne zaščite 1150 zak. mest, 900 zak. mest v zaklonilnikih (ojačene stene-stropovi) ter 200 zak. mest v javnem zaklonišču v Športni dvorani (le to še ni opremljeno z vso potrebno opremo). V to število niso vključena zaklonišča javnih zavodih. Zaklonišče v Športni dvorani upravlja in vzdržuje občina Litija preko Komunalno stanovanjskega podjetja Litija kot pooblaščenega javnega podjetja. Za zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah upravljajo, vzdržujejo in skrbijo za njihovo smotrno uporabo lastniki, imetniki pravice uporabe oziroma upravljalci teh stavb. Na območju občine ni večjih strnjenih naselij, ki bi imela več kot 5000 prebivalcev, kjer bi bila v miru obvezna gradnja zaklonišč osnovne zaščite (primer zaklonišče na Brodarski ali Maistrovi ulici). Ne glede na omenjeno določilo pa je potrebo na območjih, kjer so strnjena naselja, in ki se urejajo z zazidalnimi načrti mesta Litija in ožjega dela Šmartna pri Litiji ob gradnji novih objektov, ki so namenjena za bivanje ljudi, obvezno učvrstiti ploščo nad kletjo, tako da bi zdržala rušenje nanjo. Objekti starejšega datuma niso protipotresno grajeni, zato je velika nevarnost, da se ob močnejšem potresnem sunkom porušijo ali utrpijo hujše poškodbe. Ob vaji "Potres-96" v Ljubljani so udeleženci pridobili določene izkušnje (množičnost, uporaba moderne opreme) in dokazali vrhunsko usposobljenost ne glede na to, da je bila to k sreči samo vaja. Izpostava za obrambo občine Litija Projekt "Skupaj proti kriminalu" Policisti že dalj časa ugotavljajo, da priče in očividci različnih kaznivih dejanj vse pogosteje želijo ostati anonimni, zlasti pa zavračajo, da bi se kot priče pojavljali na sodišču. Razlog za to je v tem, da ima osumljenec oziroma storilec možnost spoznati njihovo identiteto ter na tej podlagi živijo v bojazni, da bi se storilec nad njimi maščeval ali izvajal kakršnekoli pritiske nanje. Tako ostaja policija vse bolj osamljena z omejeno količino informacij. Policija pa za svoje uspešno delo nujno potrebuje informacije, na podlagi katerih načrtuje aktivnosti za raziskavo posameznih kaznivih dejanj ali za odkritje in prijetje njihovih storilcev. Upoštevajoč, da državljani vedo za vrsto, za policijo pomembnih informacij, ki bi prispevale k uspešnim preiskovalnim dejanjem in dejstvo, da smo vsi odgovorni in zainteresirani za večjo varnost, smo se v Upravi za notranje zadeve Ljubljana odločili, da uvedemo telefonsko številko, na katero lahko državljani pokličejo in policiji posredujejo informacije ter pri tem ostanejo anonimni. S pomočjo anonimnih klicev na tel. št. 080-1200, ki je za klicatelje brezplačna, želimo vzpostaviti z državljani boljši stik in jih motivirati za posredovanje informacij. Številka je na voljo 24 ur na dan. Na številko pričakujemo informacije o kaznivih dejanjih storjenih na območju UNZ Ljubljana in njihovih storilcih. Projekt poteka pod geslom "Ne zanimajo nas vaši osebni podatki, ampak podatki o kaznivih dejanjih", ki smo ga za obdobje 6 mesecev poskusno uvedli s 01.oktobrom 1996. Začetni rezultati so ugodni, saj je bilo v prvem tednu izvajanja projekta sporočenih preko 90 informacij. Kaže pa tudi na to, da ljudje čutijo odgovornost in so pripravljeni pomagati, če se jim pri tem ni potrebno osebno izpostavljati. Že sedaj lahko rečemo, da smo dobili vrsto pomembnih informacij, ki bodo prispevale k raziskavi posameznih kaznivih dejanj, še več pa jih pričakujemo v bodoče. Marko Orožen, višji svetovalec MNZ, Služba za stike z javnostjo UNZ Ljubljana SKUPAJ PROTI KRIMINALU tel. 080-1200 uprava za notranje zadeve Ljubljana >Ne zanimajo nas vaši osebni podatki, ostali boste anonimni« Vabilo k pričetku organizirane vadbe malega nogometa Klub malega nogometa Assaloni - Cosmos iz Litije, ki tekmuje v prvi slovenski državni malonogometni ligi Vas vabi, da se udeležite rednega treniranja - vadbe malega nogometa v šoli malega nogometa Assaloni - Cosmos. K vadbi vabimo predvsem učence 5 - 8 razreda, lahko pa se na prvi trening oglasijo tudi ostali učenci osnovne šole. Pričetek vadbe je v četrtek, 24. 10. 1996, ob 17.00 uri v litijski športni dvorani. Zaželeno je, da se interesenti predhodno prijavijo v bistroju športne dvorane, sicer pa Vas pričakujemo 24.10.1996. S seboj prinesite športno opremo za prvi trening. Kolikor bo v moči kluba bo le ta priskrbel opremo za treniranje v dvorani. Predvidoma bo redna vadba organizirana najmanj dvakrat tedensko. Preostale informacije lahko dobite na telefonskih številkah: 883 - 428 Tone ali Andrej 883 - 477 ali 883 -817 Stane. Klub malega nogometa Assaloni - Cosmos NADALJEVANJE S 1. STRANI Gradnja železniškega podhoda napreduje Desetič po Levstikovi poti na desni je to stavba s toaletami, na levi pa vodni stolp. Šef litijske železniške postaje Marjan Weilgoni pa potnike opozarja, naj upoštevajo opozorila in navodila, ki veljajo v času gradbenih del na litijski postaji. Potnikom so natančno označili dovoljene dostope na postajo in na začasne perone, vendar ti vseeno skačejo čez predele, ki so nevarni in nepregledni. Šef postaje svetuje, naj na postajo prihajajo prej kot navadno, še posebej to velja za zimske mesece, ki prinašajo s seboj slabo vreme. Vlaki čez postajo vozijo sicer z Čeprav govorimo predvsem o gradnji podhoda, saj je ta za nas najpomembnejši, pa Slovenske železnice opravljajo v Litiji predvsem najpomembnejša rekonstrukcijska dela. Gre za menjavo tira 3 in izgradnjo novega perona 2, ki bo povezan s podhodom. Za ta dela je železnica dobila sredstva od vlade, občina pa je morala soinvestirati podhod. Po podpisu pogodbe med občino in železnico, ki se je nanašala na cel projekt, je ostalo še dosti vprašanj odprtih. Eno vprašanje zadeva izhod iz podhoda na Cankarjevo cesto, občina si namreč želi primerno ure- diti kolesarsko stezo v podhodu in njen izhod. Vendar pa reševanje tega problema otežuje pomanjkanje prostora na obeh straneh železnice; zmanjšano hitrostjo (30 km/h), a vseeno je njihova zavorna pot zelo dolga in dodatna previdnost ni odveč. A. Š., Foto: K. Š. "Iskra Litus" v novi sezoni V času med dvema sezonoma, sredi letošnjega leta (v prvem in drugem prestopnem roku) je klub zapustilo šest igralcev - celotna prva peterka: Uroš Ivanovič in Lojze Šiško (odšla v Rogaško Donat MG), Miha Setina (v matični klub Helios, Domžale), Gregor Peterlin (Idrija), Zeljko Bošnjak (Interier, Krško) in Edi Vulič (povratek v Split). In kako naprej v sezoni 1996/97? Košarkaški klub "Iskra Litus" je po nekaj letih novih izkušenj po- stavljen zopet na realna tla. Litija kot taka, ni zmožna držati en klub v prvi državni ligi (razredu najboljših), pa naj bo to katerikoli, v prejšnji sezoni pa so bili trije (rokomet, košarka in mali nogomet). Iz občinskega proračuna direktno ali pa preko Športne zveze se za celotni litijski šport nameni premalo sredstev, bolje rečeno nič. Samo primer, košarkaški klub s sedmimi selekcijami (od začetnikov do članov) je dobil v letošnjem letu okoli 700.000 SIT, kar pa ne zadošča niti za plačilo sodnikov na pionirskih tekmah v eni sezoni. Kje je ostalo? V novi sezoni (odigrana so že prva štiri kola) ne bo bojev za eno od prvih štirih mest na lestvici, ki vodijo v play off in Al ligo, važno je ostati v ligi (osvojiti eno od 5. do 8. /MiJi C LJublJana'AMD LitiJa AU AVTO ŠOBA prireja TEČAJ CPP za A in B kat. s pričetkom 15.11.1996 ob 17. uri na AMD !!!Tečaj brezplačen!!! Organiziramo tečaj prve pomoči plačilo na več obrokov Vpis kandidatov za F kat. 10% popust za dijake, študente (Cena ure 1450 SIT) Za INFORMACIJE se oglasite na AMD Litija v PON: 14-16 ure SRE: 16-18 ure SOB: 9-11 ure ali pokličite na telefon 88-30-30 (V ČASU URADNIH UR) ali NON-STOP na tel.: 88-32-88 oz. na mobitel 0609/626718. Prijavite se lahko tudi na začetku tečaja. mesta). Igralci bodo veseli vsake zmage, posebno še, če jim bo uselo vzeti dragocene točke ekipi, ki se bori za vstop v razred naj-boljših. V članski ekipi "Iskre Litus" igrajo v letošnji sezoni: Luka Bas-sin in Rok Kandžič, novinci Igor Škrjanc prišel iz Borovnice, Matjaž Kalinger iz Loke kava, tujec Stevica Čeko lansko sezono igral za Celje in mladinci, ki so igrali že v pretekli sezoni. Pridružili pa so se jim nekdaj že "odpisani" igralci: Brane Merčon, Igor Soršak in Janez Sa-dar. Za trenerja ekipe je bil imenovan Demo Ibiši, za pomočnika pa Zdravko Špes. Dosedaj odigrane tekme: Slivnica : Iskra Litus (Litija) 56:64 (26:28) - Srečanje je bilo izredno fair, z majhnim številom osebnih napak na obeh straneh (17:19). Največ košev za litijsko ekipo so dali: Kandžič 22, Čeko 15, Bassin 11, Japič 7, Merčon 5 in Kalinger 4. Iskra Litus (Litija) : Krka (Novo mesto) 72:84 (31:45) - Poraz Litija-nov ni nobeno presenečenje. Krka se bori za vstop v Al ligo.Odlično sta zaigrala še mladinca v domači ekipi Japič in Juvan. Koše za "Iskra Litus" so dali: Čeko 27, Kandžič 13, Bassin 7, Japič 7, Škrjanc 6, Juvan 6, Kalinger 3 in Merčon 3. Comet (Slovenske konjice) : Iskra Litus (Litija) 89:63 (44:32) - Igralci Cometa in Iskre Litusa so se na parketu že večkrat srečali, nazadnje v pripravljalnem obdobju. Vsa srečanja so dobili Litijani. Tekma v pravkar začetem prvenstvu pa je bil preobrat. Konjičani so si zmago zagotovili po lepi igri že v 29. minuti srečanja. Koše za goste so dosegli: Čeko 28, Japič 15, Bassin 9, Juvan 6, Škrjanc 4 in Kandžič 2. Iskra Litus (Litija) : Didakta (Radovljica) 71:63 (37:31) - Odlična igra Litijanov v začetku srečanja, ki so nekoliko popustili proti koncu prvega dela. V drugem polčasu veliko napak na obeh straneh in po zaslugi mladincev Japiča in Juvana je domačinom le uspelo obdržati razliko iz prvega dela. Koše za domačine so dali: Čeko 16, Japič 16, Kandžič 15, Bassin 10, Kalinger 8, Škrjanc 4 in Juvan 2. Karolina Šušteršič Hitro minevajo leta in spomini uhajajo v leto 1987, ko seje prvega pohoda po Levstikovi poti udeležilo 397 pohodnikov iz različnih krajev naše domovine. Tedaj neverjetno, danes resničnost: lanskega pohoda se je udeležilo več tisoč udeležencev iz vse Slovenije in tujine. "Levstik je menda hodil po poti iz Litije do Čateža 11. novembra 1857, na Martinovo, ko se po stari šegi mošt spremeni v vino. Takoj nato naj bi iz vtisov in popotnih premišljevanj nastal znameniti potopis. ... Spis namreč ni eden tistih šolsko posnemovalnih spisov, ki so se po evropski modi začeli množiti prav takrat tudi med nami .... temveč je njegova potopisnost prej in bolj izgovor za besedno odslikavo in opredelitev preprostega slovenskega ljudstva in njegovega duhovnega življenja,... Kdor hoče torej spoznavati in spoznati slovensko pristnost, naj gre sem in tu opazuje naturnega, preprostega "nepokvarjenega" človeka, njegov način življenja, njegove navade, njegovo misel in jezik," je leta 1988 zapisal literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl. In tisoči so to vzeli zares in se vsako leto vračajo na pohod in verjetno se boste letos tudi vi pridružili pisani druščini popotnikov, od gospodinj do akademikov, od delavcev do direktorjev, od šolarjev do upokojencev. Letošnji pohod ob v soboto, 9. novembra. Organizator prve poho-dnike na Valvasorjev trgu v Litiji pričakuje že kmalu po peti uri, prijavili pa se boste lahko vse do 9. ure. Pot bo nekoliko spremenjena in ustrezno označena, saj bodo udeleženci pri Mesariji Šmartno zavili na Slatno in naprej proti Jelši. Osrednja prireditev ob jubilejnem pohodu bo ob 13. uri na Čatežu, gost letošnje prireditve pa bo literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl. Po 13. uri bodo s Čateža vozili avtobusi ljubljanskega avtoprevozniške-ga podjetja, ki bodo v celoti poskrbeli za prevoz udeležencev, tako da boste vozovnice kupili kar na avtobusu. Prijavnina znaša 400 tolarjev, ker je pohod jubilejni, pa bodo tudi spominske priponke in razglednice lepše in bogatejše. Po poti ne hitite in si oglejte znamenitosti in se pogovorite z domačini, še posebej pa je redna ogleda zdaj v celoti obnovljena Resnkova kašča v Moravčah, ki jo je lastnik Milan Resnik obnovil. Na dan prireditve bo za ves promet zaprto mestno jedro v Litiji in sicer Trg svobode, Valvsorjev trg in Jerebova ulica. V času med 5. in 9. uro bo možen promet za intervencijska vozila in dostavo. Prav tako organizator obvešča, da bo na območju magistralne, regionalnih in lokalnih cest na območju med Litijo, Čatežem in Trebnjem na dan prireditve močno oviran in moten promet, zato naj, če je to le mogoče, svoje avtomobile pustijo doma v garažah. Rudi Bregar Podrobnejše informacije dobite po telefonu na številki 883 - 908 ali preko elektronske pošte rudi.bregarasiol.net. Športno-rekreativni pohod združenja slovenskih častnikov v Ljutomeru Uspešni tudi litijski častniki Skladno z načrtom dela Združenja slovenskih častnikov za leto 1996 in ob prizadevanjih za krepitev medsebojnega sodelovanja in izmenjavi izkušenj vodstev območnih in občinskih združenj o delu v osnovnih organizacijah je bil v soboto, 21. septembra 1996, pri ribiškem domu Ribiške družine Ljutomer organiziran športno-rekreativni pohod z družabnim srečanjem. Program srečanja je vseboval rekreativno tekmovalni pohod in tekmovanje v ribolovu. Na srečanje so bila vabljena vsa vodstva območnih in občinskih združenj slovenskih častnikov, predsedstvo ZSČ, predstavnik Občinskega združenja Ljutomer in gostje. Območno združenje SČ Litija se je srečanja udeležilo z ekipo v sestavi: Anton Plankar - vodja ekipe, Alojz Sonc in Matjaž Vidgaj. Ekipo sta spremljala še predsednik g. Rudolf Bernik in podpredsednik g. Ladislav Muzga. Tekmovanje je potekalo v šestih disciplinah, vključno s premostitvijo reke Mure z brodom. Ob razglasitvi rezultatov je ekipa Litije v hudi konkurenci ekip iz vse Slovenije zasedla odlično tretje mesto, takoj za ekipama domačinov. Občinskega združenja Ljutomer, Matjaž Vidgaj pa je osvojil prvo mesto v konkurenci posameznikov v disciplini metanje šolske ročne bombe. Prvim trem ekipam in posameznikom je podelil pokale in odličja obrambni minister Republike Slovenije, g. Jelko Kacin, sam tudi dolgoletni član Združenja slovenskih častnikov. Anton Plankar, Foto: L. Muzga Smučarski sejem v Litiji Leto je naokoli, dežja je bilo letos več kot preveč in če se padavine ne bodo izneverile v prihodnjih mesecih, bo tudi pozimi dovolj snega za zimske radosti. Zato bo v Litiji v nedeljo, 8. decembra, med 9. in 16. uro v dvorani na Stavbah, danes Kulturnem centru Litija, organiziran smučarski sejem rabljene in nove opreme: smuči, sank in drugih pripomočkov ter seveda oblačil za toplo počutje v snegu za otroke in odrasle. Opremo boste lahko prodali sami ali pa jo pustili do popoldneva in vam jo bodo skušali prodati. Poskrbljeno bo tudi za montažo. Rudi Bregar IZ NAŠIH KS GLASILO OBČANOV, oktober 1996 Si FOTOVESTI... St 1 ...NOVIČKE 6o1 Rekonstrukcija ceste na Primskovo V septembru je praznoval 50-letnico svojega obstoja Dom počitka Tišje. Ob tej priliki so pripravili za varovance in njihove sorodnike zanimivo proslavo, združeno z razstavo ročnih del. Po slavnostnem nagovoru direktorja g. Gustija Grošlja, kije orisal jubilantovo bogato pot, so najprej nastopili domači pevci, potem pa je občinstvo dodobra razgibal ansambel Kamniški koledniki, ki ga sestavljajo citrar, baritonist Janez Majcenovič in basist Rok Lap. Zapeli in zaigrali so vrsto domačih in umetnih pesmi, za kar so poželi močan aplavz. Teden dni kasneje so se v gostilni Kimovec zbrali še vsi zaposleni in v sproščenem vzdušju obujali spomine na minula leta, hkrati pa načrtovali bogato delo za naprej. Jubilanti, tudi mi iskreno čestitamo! J. S. • • • V sredo so v avli občine Litija v organizaciji ZKO Litija odprli bogato razstavo otroških slik z nedavne likovne kolonije v Fiesi. Tako lahko obiskovalci občudujejo naš mladi slikarski rod, ki - lahko smo prepričani - veliko obeta in ima kaj povedati. J. S. • • • 43 učencev litijskih osnovnih šol, ki so bili nagrajeni na knjižnem kvizu v mesecu oktobru, seje pod vodstvom mentoric Jože Ocepek, Maje Medved in Valenke Adamlje udeležilo v Ljubljani arheološke in slikarske delavnice. Tako so nagrajenci spoznali, kako potekajo arheološka izkopavanja in kako se obnovijo poškodovane slike. J. S. Dobrih pet let je minilo, ko je bil v KS Primskovo asfaltiran odsek ceste od potoka pod klancem Kremenjak do zaselka Mišji dol, istočasno je bil razširjen odsek ceste do sv. Antona. Aprila 1993 je bila cesta razširjena do zaselka Ježce in pripravljena za asfaltiranje. Do tega pa kljub prizadevanju tedanjega predsednika KS Braneta Zadražnika ni prišlo. Pomanjkanje denarja ter zatem poznano nesoglasje s cestnim podjetjem Novo mesto in blokiran račun občine Litija, so zaustavili vsa dela tudi na omenjeni cesti. Možnost za rekonstrukcijo ceste se je znova ponudila letos in tako je prišlo do podpisa pogodbe 13. 9. 1996 med izvajalcem cestnim podjetjem gradnje d. o. o. iz Ljubljane, ki ga je zastopal ing. gr. Anton Dremelj, in investitorjem občine Litija g. županom Mirkom Kaplja. Po pogodbi je za spodnji ustroj ceste morala poskbeti krajevna sku- pnost, denar za asfaltiranje pa je šel iz občinske blagajne in sicer 4,5 milijona tolarjev iz letošnjega proračuna in 5 milijonov iz proračuna za leto 1997. Delavci cestnega podjetja so pričeli z asfaltiranjem 28. septembra in dvakilo-metrski odsek med Mišjim dolom in Je-žcami dokončali 2. oktobra. Za tako hitro realizacijo tega projekta gre vsa zahvala g. Antonu Koviču in g. županu Mirku Kaplji iz občine, ljudski stranki in novemu predsedniku KS Primskovo g. Slavku Pancarju, ki so pokazali velik interes ter vložili ogromno truda, da je do rekonstrukcije ceste prišlo že letos. Ta modernizacije ceste je velika pridobitev za vse, ki to cesto upora- V Centru za socialno delo Litija: Izvajanje javnih del Na področju socialnovarstvene dejavnosti so javna dela v naši občini prvič zaživela v letu 1991. Center za socialno delo je opravljal strokovni nadzor nad dvema sprejetima programoma. Pričeli smo s pomočjo odraslim na domu in programom pomoči otrokom pri premagovanju učnih težav. Takrat sta bili vključeni v delo z občani 2 brezposelni osebi. Sedaj potekajo redno javna dela v Centru za socialno delo Litija že 6 leto. V izvajanje programov je vključenih 6 brezposelnih oseb, ki opravljajo delo redno vsakodnevno. Poleg tega redno sodelujejo v skupini v CSD Litija. Strokovna delavca sodelavcem nudita mentorstvo. Pri izvajanju programov Center sodeluje z Uradom za delo Litija, Občino Litija, patronažno službo ter osnovnimi šolami v občini. Glavni cilj programa Nega in pomoč odraslim na domu je pomoč starostnikom in invalidnim osebam, ki so delno odvisne od pomoči drugim. Občanom se nudi dnevna ali tedenska pomoč pri prinašanju in pri- pravljanju hrane, zdravil, pošte, pomoč pri plačevanju položnic, pomoč pri osebni higieni, nudi se spremstvo k zdravniku, frizerju. Občani so sočasno deležni pogovora in pozornosti. S programom Pomoč družinam na domu nudimo pomoč tistim družinam, ki same iz različnih vzrokov težje zadovoljujejo družinske potrebe. V dmžinah se nudi konkretna pomoč pri vzgoji in učenju otrok iz socialno ogroženih dnižin, pomoč pri razvijanju delovnih in higienskih navad, pomoč pri gospodinjskih opravilih, pomoč pri reševanju psiho-socialnih težav družine. S pomočjo se želi ustvariti ugodnejšo socialno klimo. V letošnjem letu je prejemalo omenjene oblike pomoči 27 starejših občanov in otroci iz 10 družin. Čas prejemanja pomoči je različen. Pogosto je pomoč le začasna, saj gre za premostitev stisk posameznikov ali družin. V kolikor si želite podrobnejših informacij o oblikah pomoči, ki jih lahko dobite v CSD Litija, se lahko osebno ali po telefonu obrnete na Center za socialno delo Litija, kjer vam bomo strokovni delavci nudili ustrezno informacijo. Danica Kolšek Na podlagi 29. in 32. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/ 94, 33/94 in 70/95) je občinska volilna komisija na seji dne 7.10.1996 sprejela SKLEP o razpisu nadomestnih volitev za člana sveta krajevne skupnosti Kresnice I. Nadomestne volitve za 1 (enega) člana sveta krajevne skupnosti Kresnice se opravijo v nedeljo, 8. decembra 1996. II. Za nadomestne volitve se določi ena volilna enota, ki obsega območje celotne krajevne skupnosti. III. Za dan razpisa nadomestnih volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 8. oktober 1996. IV. Zadnji rok za vložitev kandidatur pri občinski volilni komisiji je sreda, 13. november 1996, do 19. ure. V. Za izvedbo volitev skrbita občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne skupnosti. VI. Ta sklep začne veljati z dnem objave na oglasni deski krajevne skupnosti Kresnice. St.: 008-4/96 Litija, 7.10.1996 Namestnik predsednika OVK Marko Godec bljajo, saj je bila prej zaradi obremenjenosti vedno v zelo slabem stanju. Miha Ovnik Počitniške delavnice in drugi programi za mlade na Centru za socialno delo Med poletnimi počitnicami smo na Centru za socialno delo organizirali Počitniške - likovne delavnice, s katerimi smo želeli otrokom ponuditi ustvarjalno preživljanje njihovega prostega časa. Delavnice so uspele, zato jih bomo ob naslednjih počitnicah ponovno organizirali. Že 5 let pa izvajamo Mladinske delavnice za sedmošolce in osmošolce ter program Psihoso-cialna pomoč otrokom in mladostnikom, ki vključuje tudi pomoč pri učenju. V okviru programa Mladinske delavnice izdajamo tudi glasilo Pubertetniki -pravkar je v tisku 4. številka tega glasila. Pri vseh navedenih programih nam pomagajo zunanji sodelavci - prostovoljci, večinoma so to študentke različnih fakultet. Brez njih teh programov, ki so za nas dodatna dejavnost, ne bi mogli izvajati. Z nami sodeluje 10 študentk - prostovoljk, kijih poznajo tudi na litijskih osnovnih šolah, s katerimi sodelujemo pri izvajanju programov. 4 od dosedanjih prostovoljk so postale absolventke oz. so se zaposlile, zato želimo za sodelovanje pridobiti nove. Vabimo vse študente in študentke pa tudi dijake in dijakinje 4. letnikov, da se zgla-site pri nas, če vas veseli delo z otroki in mladostniki ali potrebujete tovrstne izkušnje in prakso v okviru svojega študija. Delo prostovoljcev tudi nagrajujemo. Naš naslov: Center za socialno delo Litija, Ponoviška 12, tel.: 883 - 217, 881 - 098. Kontaktna oseba - psihologinja. M. C. Uspešen planinski tabor na Koroškem IS FOTOVESTI... & I ...NOVIČKE ČXS Zadnja dva tedna v juliju je v Koprivni na Koroškem potekal že 16. mladinski planinski tabor PD Litija. V dveh izmenah se ga je udeležilo kar 130 mladih planincev, njihovih vodnikov in organizatorjev. Tudi tokrat je bilo z nami nekaj varovancev VDG Tončka Hočevar iz Ljubljane. S tem se je naš tabor vključil v akcije ob svetovnem letu pravice do drugačnosti. Poudariti pa je potrebno, da njihova drugačnost (gre za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju) nikogar ni motila, drug na drugega smo se že navadili, saj so bili tokrat že tretjič na taboru. Šotore smo postavili v bližini Osnovne šole v Koprivni. Dogovorjeno je bilo, da se v primeru slabega vremena lahko zatečemo v njihovo telovadnico. Vendar pa k sreči te ponudbe ni bilo potrebno izkoristiti. Z vremenom smo imeli veliko sreče in smo kljub muham letošnjega poletja v celoti izpeljali vse načrtovane aktivnosti. Tako so se udeleženci obeh izmen povzpeli na Peco, Raduho in Olševo, si ogledali Snežno jamo in Potočko zijalko ter se kopali v mrzli vodi mežiškega poletnega bazena. V drugi izmeni je naš tabor že tretjič obiskal dr. Stanko Buser, geolog svetovnega slovesa, ki nam je odprl oči za zgodbe, ki nam jih o davni preteklosti pripoveduje kamenje. Udeleženci druge izmene pa so tudi poslušali predavanje Martina Šolarja iz Triglavskega narodnega parka, opravili izpite za člane gorske straže in si ogledali rudnik cinka in svinca v Mežici. Obiskali smo tudi nekatere znamenitosti v neposredni bližini tabora, druga izmena pa je osvojila še nekoliko bolj oddaljeno Uršljo goro. Izvedba tabora je bila zelo zahtevna, saj je bilo potrebno za vsak izlet zagotoviti prevoz do izhodišča. Tabor je finančno podprl Urad za mladino pri Ministrstvu za šolstvo in Z vodnicama Almo in Beto so do koče pri sv. Duhu Pod Olševo prikorakali tudi "vrtičkarji" - najmlajši udeleženci tabora. šport, za kar se mu tudi ob tej priložnosti zahvaljujemo. Brez te pomoči ne bi mogli izvesti tako pestrega in zanimivega programa. V popoldanskem času so se vrstile športne aktivnosti, od odbojke do lastnih "olimpijskih iger", ki so potekale sočasno s tistimi v Atlanti. Tudi letos smo tabor pričeli s tradicionalnim spoznavnim večerom ob tabornem ognju in ga zaključili s krstom tistih, ki so bili v taboru prvič. Seveda je tudi krst potekal ob tabornem ognju. Pavle Smolej je organiziral slikarsko kolonijo. Pri slikanju domačije v Koprivni je prav gotovo tudi letos odkril kakšen skrit talent. Koroška je prelep, a nekoliko odmaknjen in manj znan košček naše domovine. Po zaslugi tabora pa je sedaj marsikateremu udeležencu bližje kot doslej. Tabor Koprivna 1996 je odlično uspel, za kar je najzaslužnejša Ana Mohar, vodja tabora. Svoj delež pa so prispevali tudi vodniki Aleš, Roman, Jože, Janez, Mitja, Helena, Vida, Alma, Petra in Borut. Da je bilo dovolj moči za naporne ture, so poskrbeli kuhar Aleš Mohar in kuharice Joži Šinkovec, Mici Jerin, Fatima Mušič in Mira Fekonja. Ekonom je bil Pavle Smolej. Vsi skupaj smo bili dobra in uigrana ekipa, sicer pa je že iz vsega tega seznama razvidno, da nas je že kar za manjše podjetje. Vse udeležence letošnjega tabora pa tudi njihove starše planinsko drušvo vabi na srečanje, ki bo v petek 25.10.1996 ob 18.00 uri v veliki sejni sobi Občine Litija. Ogledali si bomo diapozitive s tabora, predstavili sedmo število Prusika, ki bo v celoti posvečena taboru ter se seznanili z načrti za prihodnje leto. Borut Vukovič Upodobitev kralja Matjaža, ki posveča novega planinca, se nahaja tako na krstnem listu, kot na naslovnici posebne številke Prusika in na majici, ki jo je prejel vsak udeleženec. Marija Smolej 16. srečanje društev Mladi gasilec v Crenšovcih Letošnjega srečanja so se udeležili člani društev "Mladi gasilec" iz Dol, Jablanice, Jevnice, Šmartnega in Vač. Učenci od 1.-4. razreda so tekmovali v naslednjih panogah: vaja z vedrovko - zbijanje tarče, vezanje vozlov, metanje vrvi v krog, gašenje z gasilskim aparatom, prva pomoč in preventivni test. Učenci od 5. do 8. razreda, pa so izvajali naslednje vaje: vaja z vedrovko - zbijanje tarče, vezanje vozlov, spoznavanje gasilskega orodja, gašenje z gasilskim aparatom, prva pomoč in preventivni test. Člani DMG Jevnica, ki so tekmovali v razredu od 1. do 4. razreda, so v konkurenci 19 ekip zasedli 16. mesto, v razredu od 5. do 8. razreda pa so naše ekipe v konkurenci 45 ekip dosegle naslednje rezultate: DMG Vače 18 mesto, DMG Jablani-ca 36 mesto, DMG Dole 39 mesto in DMG Šmartno 41 mesto. Za glasila, v katerih se je ocenjevalo estetski videz, ustreznost, aktualnost, raznolikost risb in prispevkov, izvirnost in čimboljšo skrb za jezik, je zasedlo glasilo Na pooomoč OŠ Jevnica odlično 2. mesto. V času tekmovanja ekip so likovniki ustvarjali svoja dela na lokacijah v Črenševcih in pri Copekovem mlinu v Mali Polani. Za svoj izdelek je Tanja Merzel iz OŠ Šmartno dobila srebrno paletko, Domen Vrtačnik iz OŠ Dole, Damir Turkič iz OŠ Jevnica, Kristina Ponebšek iz OŠ Šmartno in Renata Pivc iz OŠ Vače pa bronasto paletko. Vsem dobitnikom priznanj čestitamo, hkrati pa se vsem mentorjem zahvaljujemo za ves trud, ki so ga vložili v izobraževanje gasilskega podmladka. Želimo pa si, da bi sodelovanje z OŠ bilo še naprej tako dobro in da bi ravnatelji v nadalnjem delu imeli tak posluh kot do sedaj. Z gasilskimi pozdravi Gasilska zveza Litija Šiviljski tečaj v Gabrovki Upravni odbor društva podeželskih žena Gabrovka vabi dekleta in žene, da se prijavijo za šiviljski tečaj, ki ga bomo organizirali v zimskem času v Gabrovki. Tečaj se bo izvajal, če bo prijavljenih vsaj 15 kandidatk. Prijave sprejema Helena Perko, tel.:871-176. Upravni odbor Ob obletnici rojstva narodnega buditelja in literata Luke Svetca, ki je dobršen del življenja prebil v Litiji, je Fondacija Villa Litta klub pripravila v prostorih litijske pošte krajšo slovesnost, na kateri so predstavili poštni žig in kuverto s Svetčevim likom. V kulturnem programu so sodelovali glasbeniki ZIK - Glasbene šole Litija. Na pokopališču pa so se naslednji dan poklonili njegovemu spominu litijski župan Mirko Kaplja, ravnateljica litijske šole ga. Eli Komotar, pomočnik ravnatelja OŠ Gradec Jože Hostnik in direktor Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija Jože Sevljak. J. S. V kulturnem programu sta sodelovali učiteljici OŠ Litija, pianistka Veronika Hauptman in Jlavtistka Mira Panič. Šmartno - Četrtošolci šmarske šole in njenih podružnic so drugi septembrski teden preživeli v letni šoli v naravi v portoroškem hotelu Riviera. Za 68 šolarjev, le 9 jih je ostalo doma, je skrbelo 7 pedagoških delavcev - učiteljev plavanja in razrednikov. Z bivanjem in prehrano so bili zelo zadovoljni, plavalnih veščin pa so se učili v bazenu, tako da jih ni oviralo slabo vreme. Stroške hotelskih storitev so poravnali starši, druge izdatke pa občina Litija. Šmartno - V tekočem šolskem letu obiskuje šmarsko šolo 514 učencev, podružnice pa 97, skupaj 611. Lani pa jih je bilo na matični šoli 530, na podružnicah 89, skupaj 619. Rahel upad pa ni znižal števila oddelkov. V Smartnem jih je 21. na ostalih šolah pa 8. Šmartno - V drugi polovici septembra so potekali na matični šoli v Smartnem in na podružnicah Javorje, Primskovo, Štangarske Poljane in Velika Kostrevnica roditeljski sestanki, na katerih je vodstvo šole seznanilo starše z novo šolsko zakonodajo - s tremi zakoni in petimi pravilniki. Odziv je bil zelo dober, saj se jih je vabilu na sedem sestankov odzvalo nad 300, kar je dobri dve tretjini vseh roditeljev. Šmartno - Ob začetku šolskega leta so litijski policisti posvečali veliko pozornosti varnosti najmlajših šolarjev na poti v šolo in domov. Sredi septembra pa so se v šmarski šoli srečali z vsemi učenci razredne stopnje. Pogovarjali so se z njimi o prometni varnosti in težavah, kijih imajo učenci na vsakdanji poti v šolo in domov. Posebej so jih opozorili, da se brez kolesarskega izpita ne smejo voziti pojavni cesti s kolesom, še nevarnejša pa je vožnja s traktorjem, kar so nekateri, čeprav še mlajši osnovnošolci, že poskušali. Šmartno - V Crenšovcih, v Prekmurju, je potekalo zadnji teden v septembru dvodnevno srečanje članov društev Mladi gasilec iz vse Slovenije. Na njem so sodelovali kot tekmovalci, likovniki in literati tudi najmlajši gasilci iz Šmartna in okoliških gasilskih društev. Šmartno - Šmarski osnovnošolci od 5. do 8. razreda so imeli na voljo za planinski športni dan pet možnosti. Kar polovica se jih je odločila za Veliko planino, ostali pa so se povzpeli na Kamniško sedlo. Nanos, Zasavsko Sveto goro ali pa so prehodili del Levstikove poti od Šmartna do Moravč pri Gabrovki. Šmartno - Gradbeno podjetje Ingrad iz Celja je sredi septembra zgradilo nov most čez potok Reko na Ustju, zdaj pa seje lotilo obnove še mostu pri Usnjarni. Za pešce in osebna vozila so delavci postavili lesen most, za tovornjake in avtobuse pa velja obvoz preko Jablanice. Novice zbral Boris Žužek Šola v naravi v Simonovem zalivu Letno šolo v naravi so učenci 4.-ih in 5.-ih razredov z Dol in iz Gabrovke preživeli od 21. do 27. 9. 1996 v Simonovem zalivu. Učenci so bili odsotni 7 dni. Prvi dan so si ogledali kobilarno v Lipici in mesto Koper. Ostale dni so delali po programu šole v naravi. Dnevno so učenci 4 ure plavali, 2 uri so spoznavali naravne značilnosti obale in morja, kulturne znamenitosti in posebnega načina življenja prebivalcev, 2 uri so se ukvarjali s športnimi aktivnostmi in likovnim izražanjem, zvečer pa so se sproščali ob raznih družabnih igrah, pogovorih in plesu. Poleg teh aktivnosti so si učenci ogledali mesto Izolo, ladjedelnico v Izoli, tovarni Drogo Portorož in Mehano Izola ter se peljali z ladjico in si ogledali gojišče školjk v Strunjanu, Piran in Portorož. Po začetnem preverjanju znanja plavanja smo ugotovili, da plava le 11 učencev; to je le 24.4 %. Za 13 neplavalcev bomo v mesecu novembru organizirali tečaj plavanja v bazenu v Hrastniku. Ta tečaj bo za učence brezplačen, saj ga financira Ministrstvo za šolstvo in šport. Igor Medved KULTURA, ŠOLSTVO, SPORT GLASILO OBČANOV, oktober 1996 NOVE KNJIGE... VALVASOR M SLOVENCI DANES V pomladno-poletnih mesecih smo Litijani dobili tri nove knjige, ki so jih napisali naši občani. Izredno lepa žetev lahko rečemo, saj je nova knjiga, ki zagleda luč sveta, najlepše darilo ljudem. Malo je krajev, ki bi se lahko ponašali s takimi dosežki, in litijska občina je med njimi. Pri DZS je v maju izšla knjiga Valvasor in Slovenci danes avtorja - Ivana Godca. Avtorje na prijeten in poljuden način pripravil pregled vsega kar nam je veliki polihistor dal in s čimer nas je zadolžil za prihodnost. V uvodu Knjižnici na pot je prof. dr. Matjaž Kmecl zapisal, da želi biti knjižica prijazen in zanimiv vodnik vsakomur, ki bi se rad sreča z Valvasorjevim spominom v današnjih dneh. Knjižnico je opremila likovno - grafično uredila Helena Vrišer, fotografije pa so prispevali Zofka Hauptman, Matjaž Žnidaršič in Tomo Brezovar. Svečana predstavitev je bila v maju na gradu Bogenšperk. Nekaj lepih pesmi je prispeval oktet Valvasor, pogovor z avtorjem pa je vodila Joža Ocepek, vodja ZIK-Matična knjižnica Litija. Šmartno pri Litiji Šmarčanka Magda Breznikar, ki zdaj živi v Ljubljani, v Smartnem pa ima svoje izobraževalno središče Breznikar, se je v tem letu lotila na moč zanimivega projekta. V izredno lični knjižnici je zbrala in predstavila vse, kar bi popotnega utegnilo zanimati o Smartnem in njegovi okolici ter njegovih ljudeh. Tako izvemo vse o zgodovini kraja, o znameniti šmarski cerkvi, o šoli, kije nastala sredi 17. stol., pa o gospodarstvu, obrti, turizmu in bogati kulturni tradiciji. Poučimo se o možnostih za izlete, o oddaljenosti posameznih krajev in še o številnih drugih znamenitostih. Posebnost knjižnice so čudovite fotografije, ki so jih prispevali Jože Suhadolnik, Zofka Hauptman, Anton Medvešček in Bogdan Kladnik. Nekaj fotografij pa izvira iz družinskega arhiva in arhiva posameznih kulturniških skupin. Besedila so prispevali: Nataša Kolar, Magdalena Breznikar, Albin Vengust in dr. Branko Reisp. Lepa in zanimiva knjižnica, ni kaj? DARINKA KOBAl /MARJANA ŠUŠTARJU" Naša tretja avtorica pa je učiteljica Darinka Kobal iz Litije, po rodu je iz Ljubljane inje pedagoginja z dušo in srcem. Že koje učila na Dolah, v Litiji in Smartnem seje lotevalo učno - vzgojnega dela z učenci na moč ustvarjalno in nekonvencionalno. Njena ljubezen je integrirani pouk, kjer ni zoprnih šolskih ur in še bolj nadležnega zvonca. Učno - vzgojno problematiko rešuje tak pouk celostno, brez posebnih predalčkov, kar seveda zahteva veliko znanja in ustvarjalnosti. Gospa Darinka je zdaj našla čas, da svoje bogate izkušnje in ustvarjalne sposobnosti izrazi tudi v knjižni obliki. Tako je pred meseci izšla pri DZS Ljubljana njena knjižica Piši, riši in barvaj v pravljični deželi, kjer na prijeten način, skozi zanimive zgodbice otroke uvaja v svet igre in dela. Ilustracije v knjižnici so delo njene kolegice Marjane Šuštaršič. Povejmo še to, da je Darinka Kobal aktivna tudi na drugih področjih, saj objavlja svoje otroške pesmi in druge prispevke tudi v radijskih medijih, hodi pa tudi po šolah in učitelje ter učence seznanja s praktično aplikacijo svojega dela. Upajmo, da bo izpod njenega peresa kmalu spet izšla kakšna zanimiva knjiga za naše najmlajše. Čestitamo! ) I* il Kl.KI .\ IMilSKAKI 1AI II: J. S. Raziskovalna šola "Iz preteklosti za sedanjost" Z željo, da bi nudili učencem čim več različnih poti do znanja, smo se v OS Gradec odločili, da organiziramo raziskovalno šolo, ki smo ji dali ime iz Preteklosti za sedanjost. Raziskovalna šola letos ni potekala prvikrat, od prejšnjih pa se je razlikovala po tem, daje posegala na družboslovno področje. Začela se je v četrtek, 26. 9. 1996, na Vačah. Tam so se zbrali nekateri učitelji slov. jezika, zgodovine in zemljepisa iz naše občine in pomagali raziskovati 60 učencem 7. in 8. razredov iz OŠ Šmartno, Litija, Gabrovka, Dole, Vače in Gradec. Naše delo smo začeli prav v središču Slovenije, kjer sta učence in mentorje pozdravila g. Vinko Lo-gaj, ravnatelj OŠ Gradec in ga. Milka Rogelj, vodja OE Vače. Od tam smo odšli na kratek ogled vaških znamenitosti. Sledila je predstavi- tev dela in mentorjev raziskovalnih skupin. Na spoznavnem večeru so se drug drugemu predstavili tudi učenci različnih šol s svojimi predstavitvenimi točkami. V petek, 27. 9., se je začelo raziskovanje. Učenci so bili razdeljeni v 10 skupin, vsaki skupini pa sta pomagala eden ali dva mentorja. Pri svojem delu so si pomagali s pisanimi viri, večina dela pa je potekala na terenu, med prebivalci Vač, ki so nas toplo sprejeli in nam z veseljem pomagali. Skupine so raziskovale značilnosti vaškega govora, izvor ledinskih imen, zgodbe, ki so se širile med ljudmi po ustnem izročilu, stare predmete, kdo so zanimivi in znameniti Vačani iz preteklosti in sedanjosti ter tip naselja. Ves čas raziskovanja so delovale tudi foto, likovna in računalniška skupina. Foto skupina je posnela raziskovalce pri njihovem delu, likovna skupina je v različnih tehnikah upodobila tisto, kar so raziskovali drugi, računalniška pa je ob koncu izdala glasilo, kjer so bili zbrani vsi rezultati raziskovalnega dela. Po napornem dnevu nam je večer popestril g. Jože Sevljak, gost petkovega literarnega večera. Zabavni del pa so si učenci polepšali s petjem. Raziskovalna šola se je zaključila v soboto, 28. 9., kjer so raziskovalci vsem prisotnim prijetno predstavili izsledke svojega dela na zaključni prireditvi. Po prireditvi so si gostje lahko ogledali tudi razstavo končnih izdelkov. Analiza vtisov je pokazala, da je učencem raziskovalno delo všeč in da je udeležba v raziskovalni šoli izpolnila več ciljev. Učenci so dobili občutek, kaj pomeni raziskovati, se ob tem dosti naučili, spoznali nove prijatelje in postali bogatejši za nove izkušnje. Glede na to, da je naša prva družboslovna raziskovalna šola lepo potekala in da smo z rezultati zadovoljni, upamo, da bo v prihodnjih letih še več podobnih raziskovalnih taborov. Alenka Zupančič Jevnica '96: Državno prvenstvo v lokostrelstvu 9. oktobra 1996 je v Jevnici potekalo državno prvenstvo v slogih "clout" in "flight". Kljub slabemu vremenu seje tekmovanja udeležilo 55 tekmovalcev iz devetih slovenskih klubov. Pornirili so se v desetih kategorijah od dečkov in deklic do veteranov in veterank. Organizator, lokostrelska sekcija ŠD Jevnica, je kljub zahtevnim pogojem izpeljala tekmo izredno dobro, tako lahko pričakujemo, da ji bo Slovenska zveza lokostrelcev tudi prihodnje leto zaupala organizacijo tako pomembnega tekmovanja. Gledalci so bili priča izvrstnim rezultatom, ki so jih dosegli posa- mezniki, kljub težkim tekmovalnim pogojem. Dosegli in izenačili so 23 državnih rekordov v različnih kategorijah in stilih. Mozirčanka Dominika Žiberna je nastrelila 172 krogov od 180 na razdalji 125 m. Dušan Perhač je s 164 krogi izenačili bivši državni rekord. Sedem državnih rekordov so dosegli loko-strelci iz Jevnice. Poleg tega so domačini osvojili 11 zlatih, 8 srebrnih in 3 bronaste medalje. Najbolj je blestel deček Domen Cerar, ki je v obeh disciplinah dosegel državni rekord. V disciplini "clout" je na-strelil 165 krogov na razdalji 85 m Assaloni - Cosmos Edini litijski prvoligaš Klub malega nogometa Assaloni -Cosmos je v letošnji tekmovalni sezoni 96/97 edini klub iz naše občine, ki tekmuje v najvišjem državnem rangu tekmovanja, to je prvi ligi. Klub, kije preteklo prvenstveno sezono končal na 4 mestu, obenem pa postal tudi zmagovalec pokalnega tekmovanja Nogometne zveze Slovenije, je pred pričetkom letošnje sezone doživel precejšnje spremembe. Kot prvi ga je zapustil trener in selektor državne malonogometne reprezentance Dušan Razboršek, ki je svojo trenersko pot nadaljeval v konkurentu in letošnjemu državnemu prvaku Juventusu. Že med sezono sta klub zapustila brata Gačnik, ki sedaj igrata v ljubljanskem prvoligašu Vuko Elektro Rogič. V letošnji sezoni je tako trenersko mesto zasedel Ljubljančan Mike Jamnik. Klub pa se je tudi igralsko okrepil. Največja okrepitev je vsekakor državni reprezentant Uroš Tanko, v klub se je vrnil tudi Lojze Indof, nova igralca pa sta tudi Mladen Milidragovič iz Celja in Borut Kristna, ki je prej igral za Trgovino Mojca. Klub je pred začetkom novega prvenstva spremenil ime. Dosedanje ime Inženiring Šarbek, pod katerim so osvojili precejšnje število turnirjev in visokih mest, so zamenjali za imeni dveh novih pokroviteljev Assaloni in Cosmos. Ob tej priliki se klub še enkrat zahvaljuje dosedanjemu sponzorju kluba gospodu Milanu Šarbku za dosedanje sodelovanje in obenem upa, in v disciplini "flight" dosegel razdaljo 223,71 m. Ostali rekordi jevniških lokostrelcev: Vinko Udovič, veteran: flight -407,21 m. clout-160 krogov; Matej Rezek, kadet: flight-366,25 m; Marko Parkelj, kadet: clout-164 krogov; Marjana Doblekar: flight-173,06 m Izredno dobra rezultata sta dosegla tudi domačina Domen Zupančič - compaund kadet in Boris Obolnar -klasika kadet v disciplini "clout" na razdalji 125 m. Prvi je nastrelil 166 krogov in dosegel 2. mesto, drugi pa 157 krogov. Maja Udovič da se vezi dobrega sodelovanja ne bodo pretrgale. Na mestu predsednika kluba je tudi novo ime. To je gospod Zvone Šavor sicer znani litijski gospodarstvenik. Sicer pa je klub dosedaj odigral tri kola, vendar z rezultati ni najbolj zadovoljen, res pa je, da je dvakrat tudi gostoval. Dosedanji rezultati: Carioce (Mb): Assaloni - Cosmos 1: 4 (strelci zadetkov: Kos, Vrhovec, Tesko 2), Assaloni - Cosmos - Agencija Luvin 1: 1 (strelec Vrhovec) in Vuko Elektro Rogič - Assaloni - Cosmos 3: 1 (strelec Tesko). Na zadnjem spisku selektorja državne reprezentance za gostovanje v Španiji (ta država je aktualni evropski prvak) se nahajajo tudi štirje igralci litijskega prvoligaša: vratar Majcen ter igralci Tanko, Tesko in Fele. Sicer pa si vsa domača srečanja lahko ogledate ob petkih v litijski športni dvorani. Srečanja se pričnejo ob 20.00 uri. Stane Kokalj Predstavitev Slovenije Ko gre za mednarodne festivale, ponavadi države udeleženke pošljejo na nastope le najboljše posameznike oz. skupine. Julija je v Zagrebu potekal že tradicionalen mednarodni festival folklore s tematiko starih že-nitovanjskih običajev, na katerem je Slovenijo predstavljala Folklorna skupina Javorje. Na festivalu je bilo zastopanih prek petdeset skupin, povečini iz Hrvaške. FSJ je imela priložnost predstaviti Slovenijo že prvi večer na Trgu bana Jelačiča v nekaj minutnem prikazu ter naslednji dan v parku Maksimir, kjer je bil prikazan celoten splet ženitovanjskih plesov in običajev s področja naše občine. Zadnji dan, v nedeljo, pa se je prireditev končala s sprevodom narodnih noš po zagrebških ulicah In z mašo v katedrali. M. B. Območna obrtna zbornica Litija Kmetijsko gozdarska zadruga Litija turistično društvo Šmartno krajevna skupnost Šmartno organizirajo Martinov sejem ki bo v prostorih Kulturnega doma Šmartno od 15.11.1996 do 16.11.1996, in sicer od 10 -19. ure. Vabimo vse obrtnike, podjetnike, gostince, trgovce in kmete, da se nam pridružite in tako predstavite svojo dejavnost v domačem kraju. Sejem je prodajni, obenem pa je to lepa priložnost za predstavitev proizvodov in navezavo poslovnih stikov. Kotizacija znaša 2.000,00 SIT. Prijave sprejema Turistično društvo Šmartno do 31.10.1996 oz. tajnik društva na telefon 061 -887-436. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila MARIJA STRMUAN iz Save Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali za maše in cvetje. Posebna zahvala g. župniku, pevcem iz Polšnika, g. Setničarju iz Kresnic in vsem iz Doma Franca Salomona iz Trbovelj ter sosedom iz Slivne. Vsi njeni Ostali so le sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše stare mame, sestre in tete JOŽEFE ČEPON iz Praprošč 5 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izraženo sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo tudi g. župniku in pogrebcem. Žalujoči domači in ostalo sorodstvo. Vse solze, žalost, bolečina te zbudila ni, vsepovsod je le praznina, ki zelo hudo boli. V SPOMIN VINKU VAHČIČU sta dve žalostni leti, odkar je nehalo biti Tvoje plemenito srce. Hvala vsem, ki prižgete sveče in za trenutek postojite ob njegovem preranem grobu. Hvala vsem, ki vam je ostal v lepem spominu. Vsi njegovi Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega očeta, moža in dedka ANTONA ZIDARJA iz Kostanjevice se želimo zahvaliti vsem, ki ste nam pomagali v težkih in žalostnih trenutkih. Posebna in največja zahvala za izkazano pomoč velja našim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se duhovnikoma in patru Benediktu Lavrihu za lepo opravljen obred. Predstavniku Krajevne skupnosti Dole g. Vladimirju Oblaku pa iskrena hvala za poslovilne besede. Njegova žena Marija, hčerke Olga, Ana, Veronika, Mirni, sin Bogdan ter vnukinji Teja in Ajda. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerana, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob prerani smrti dragega moža, očeta, brata in dedka IVANA UČAKARJA iz Praprošč 8 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, poslovilne besede. Hvala tudi za odigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN ANGELCI SONČAR 5.10.1995-5.10. 1996 Bolečino se ne da skriti, tudi solze zatajiti, a Tebe mama nam ne more nihče vrniti. Hvala vsem, ki je niste pozabili. Vsi njeni ZAHVALA Po težki bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustila mama in žena MARIJA MEHLE iz Litije Ob težkih trenutkih ste nam stali ob strani. Hvala vsem, posebno ZD Litija za nesebično pomoč v času bolezni. Hvala gospe Zinki Tori za pomoč v času njene bolezni in v najtežjih trenutkih. Hvala vsem sorodnikom, znancem, sosedom, sodelavcem za izraze sožalje, za darovano cvetje, sveče in maše, za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. dekanu Antonu Masniku in g. patru za opravljen obred in lepe besede slovesa. Hvala pevcem iz Polšnika za zapete pesmi ob grobu, Litijskemu cerkvenemu zboru za sodelovanje pri sv. maši zadušnici. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči mož Janez, sinovi Marko, Janez, Stanko in hčerka Tanja. Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tete ANICE SKOBE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečeno ustno in pisno sožalje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Janezu Zaletelu za lep mašni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči hčerka Joža z družino Bolečino se da skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli, ko tebe, Mitja, več med nama ni. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani smrti najinega sina in brata MITJA PAJKA iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, učiteljem, sošolcem, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nama sočustvovali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala družini Pleško in Štajnar, pevcem, trobentaču, pogrebcem in gospodu župniku za poslovilne besede ter lepo opravljen pogrebni obred in mašo. Žalujoča: mami Zinka in brat Boris Dragi prijatelji moji, niti zbogom vam nisem rekel niti roke v slovo vam podal, preveč sem jo ljubil da bi to storil lahko. Na cvetoči poljani sem našel svoj mir in pod brezami belimi mirno zaspal. 1 bolečino v srcu smo onemeli nad spoznanjem, da je v prerani grob legel naš nadvse dragi sin, brat, stric in nečak JANI PAVLIHA 15.10.1971 -9.9. 1996 Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, mu darovali cvetje in delili žalost z nami. Posebna zahvala Območnemu poveljstvu slovenske vojske Domžale, članom sindikata upravnih organov Domžale, vsem sostanovalcem, g. dekanu Masniku za lepo opravljen obred, g. Setničarju za občuteno zaigrano Tišino, vsem sorodnikom in prijateljem. Vsem in vsakemu posebej hvala. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njenega, ne more vzeti! Žalujoči: mami Marija z Jožefom, brat Goran, sestra Jelka, nečakinja Simona in ostali sorodniki. ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata IVAN JERANT iz Zgornje Jevnice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ter maše in se v tako velikem številu poslovili na njegovem domu in na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Težka pot na zemlji je končana, odšel si v svet, kjer ni bolečin, doma ostal na tebe je spomin. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, ata, starega ata in brata IVANA PEVCA iz Preske nad Kostrevnico se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem in prijateljem za vso pomoč, izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, za darovane sv. maše in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala g. župniku za obiske na domu, za lepo opravljeni cerkveni pogreb. Zahvala pogrebcem, pevcem za zapete žalostninke in g. Jesensku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, otroci Jože, Janez, Mici, Beno in Nada z družinami. Niti rekel nisi zbogom niti roke nam podal, neusmiljena smrt je vzela te od nas, a v srcih naših boš ostal. Vse življenje svoje trdo si garal, vse za svoj dom, družino dal a sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA v 68. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, ata in stari ata IZIDOR TRATAR - DORČK iz Raven nad Sentrupertom 13, Dole pri Litiji Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, delavkam TOM-a Mirna za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Še posebej hvala cerkvenemu pevskemu zboru iz Šentruperta, g. Kaplanu Simončiču za človeško topel obred, g. Vladimirju Oblaku za govor ob odprtem grobu in vsem, ki ste nam v najhujših trenutkih stali ob strani. V tolažbo nam je, ker ste ga v tolikšnem številu spremili na njegovi zadnji poti, zato vsem naša iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, otroci Sonja, Ivi, Viktor in Darko z družinami. GLASILO OBČANOV, oktober 1996 Kostanjeva nedelja na Jančah Druga nedelja v oktobru je bila letos že tretjič uvod v kostanjev praznik, ki ga pripravlja KS Bes niča, na katerem kmetije predstavijo jesenska dela in pridelke. Kostanjeva nedelja se je na Jančah pričela zgodaj dopoldan v bleščečem soncu, ko je v dolini še gospodovala megla. Janče so kot otok v morju megle pozdravile litijske planince, nedeljske izletnike in kolesarje, ki so se pripeljali iz. Besnice. Pozdravil jih je ljubljanski podžupan Bogdan Bradač, zapeli pa so jim Kamniški koledniki in oktet Povodni mož. Obiskovalci pa niso ostali lačni in žejni. Stojnice so se kar šibile od dobrot iz kmetij ob Sadni cesti, ki so ponujale jesenske pridelke. Gospodinje so napekle raznih slaščic, največ iz kostanja, ponudili pa so tudi sladek mošt in ostre žgane pijače. Dolgčas nam ni bilo. Lahko smo si ogledali nekaj tradicionalnih kmečkih opravil, značilnih za ta čas, saj so nam prikazali stiskanje mošta in žganjekuho. Tekmovalno razpoložene obiskovalce pa je čakala posebna preizkušnja. Organizatorji so letos prvič priredili lov na skriti zaklad. Zaklad je iskalo 10 ude- Občina Litija Sredstva za razvoj malega gospodarstva v Občini Litija Mala podjetja v zasebni lasti, ki zaposlujejo do 50 oseb in samostojne podjetnike obveščamo, da bo v naslednji številki Glasila občanov objavljen sklep o razpisu posojila in sofinanciranju obresti za razvoj malega gospodarstva in turizma v občini Litija za leto 1996. Posojilo in sofinanciranje obresti se bo odobravalo za naslednje namene: - posodobitev obstoječe proizvodnje in storitev, - nakup opreme in zagonske stroške, - nove proizvodne in storitvene programe, - uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov z novimi ekološkimi programi, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev, prenavljanje in adaptiranje poslovnih prostorov, - nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti, - razvoj in pospeševanje turizma. V kolikor se boste prijavili na razpis za dodelitev posojila in sofinanciranje obresti vam predlagamo, da pričnete pripravljati investicijsko dokumentacijo, ki je običajno potrebna za tovrstne posle ob sklenitvi pogodbe s poslovno banko. Glasilo Občanov Ustanoviteljica: Občina Litija Ureja uredniški odbor: Jože Grošelj, Lučka Hostnik, Marko Juvančič, Jože Sevljak (odgovorni urednik). Dajana Žabkar (lektoriranje). Oblikovanje in tehnično urejanje: M. Helena Albreht Tisk: Aleksander Jovanovlč, Litija. Izdajatelj: Občina Litija Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebova 14, za Glasilo Občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18.2. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov. ležencev, 5 finalistov pa seje pomerilo v lickanju koruze. Nagradili so jih z bogatimi nagradami v obliki ozimnic, ki so jih prispevale kmetije ob Sadni cesti. Na tak način skušajo organizatorji, ki se povezujejo v ustanavljajoče se turistično društvo, promovirati delo kmetij in njihovih pridelkov. Sadna cesta teče med Javorom in Jančami in povezuje kmetije v njihovi bogati ponudbi. Na Jančah imajo v juniju, ko je v polnem razmahu zorenje jagod, ki so prav značilne za ta okoliš, praznik jagod in češenj. To je raj za sladkosnede, saj so takrat lačne tudi oči. Takrat na Janče privabijo tudi pridelovalce jagod iz širše Slovenije, pripravijo razstavo jagod in ocenjujejo urejenost nasadov. Čez Janče se vije planincem precej znana evropska pešpot, ki zavije proti Višnji Gori in Ivančni Gorici. Planinsko društvo Špik z nekaj zagnanimi ljubitelji slovenske krajine je pod Malim Vrhom, mimo teče pešpot, uredilo krajinsko rekreativno in gozdno učno pot, ki jo bodo odprli 26. oktobra. Financer projekta je ljubljanska občina, projekt pa je zastavljen v poljudni obliki z grafičnimi prikazi in slikami področij. Pripravljale! projekta upajo, da bo učna pot, dana krajanom v upravljanje, spontano zaživela. Na otvoritvi bo organizirano strokovno vodenje, krajši program bodo pripravili učenci iz planinskih skupin, spet pa si lahko ogledate kolesarsko dirko. A. Š. Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Poslovalnica Litija PRAZNUJE 45 let svojega obstoja in delovanja v občini Litija od leta 1951 kot prva banka v Litiji • od 1981 v novih prostorih • od 1991 v samostojni državi za danes in jutri svojih varčevalcev Vsem varčevalcem v mesecu oktobru ob svetovnem dnevu varčevanja čestitamo in želimo veliko osebnih in poslovnih uspehov • Posebna ugodna ponudba varčevanja do konca leta • V mesecu novembru v Šmartnem pri Litiji nov bančni avtomat /Q ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D., LJUBLJANA Ker je jutri nov dan.