Amerikanski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 37. številka. .Jollet. Illinois, 36. avgusta leta, 100-4. Letnik XIII ZARES JUNAŠKO SE DRŽI PORT ARTUR. 35,000 .Japoncev padlo doslej ob ljiitili naskokih na trdnjavo. Kmropatkin hoče zdaj udariti. ; Petrograd, 18. avg. — Križarici l“Groomboj”in “Rosija” sta po hudi E bitki dne 14. t. m. z japonskim brodovjem admirala Uri ob otoku Teu dopluli v Vladivostok, dasi znatno poškodovani. Liaojang, 19. avg. — Ze teden Tnij neprestano dežuje. Ceste so brez dna in ponekod v vodi. Japonci so baje začasno ustavili gibanja. Čifu, 20. avg. — Tu se raznaša govorica, da so Japonci zopet naskočili Port Artur, a bili odbiti z ogromnimi izgubami. Car mobilizira. Petrograd, 20. avg. — Uradni 'f list razglasa mobilizacijo rezevnikov iv raznih okrajih pokrajin Poltava, i Kursk, , Tvtsr, Samara, Saratov, ! Aetrahan, Ufa, Simbirsk, Perm, Petrograd, Novgorod, Pskov, volninija, Arhangelsk in Olonec. Togo in njegova barka. | Čifu, *2 L avg. — Ruski pomorski častniki mislijo, daje bila praporna ladija admirala Togo, “Mikasa”, v pomorski bitki dne 10. avgusta pogreznjena v morje. Po njih poročilu so ruske ladije združile svoj ogenj takisto na “Mikaso” kot Japonci na “Careviča”. “Retvižan” je skušal “Mikaso” zabiti in je prodrl sredi skozi japonske ladije. Nekaj časa je bil v taki gheči, daj je moral svoje topove rabiti na vse i obupali, odmetali svoje orožje, pa- žariea “Askold” in ruska torpedo-lovka “Grozovoj” sta radi poprav v tukajšnji luki. Ruske oblasti nočejo kitajski želji ustreči in ukazati, da se ladiji razorožita ali pa zapustita luko. Pred luko križa japonsko brodovje, z namenom,, uničiti ruski ladiji. Inozemski konzuli se posvetujejo, kako zabraniti nevarnost mednarodnih razporov. Kot znano je tukajšnja luka kitajska in se mora držati nevtralnosti. Neprestaoi boji. Petrograd, 23. avg. — “Rom bardiranje traja neprestano čez dan in ponoči. Izgube na obeh straneh so resne.” To je izvleček zadnjih novic iz Port Arturja. Ker so Japonci odposlali mnogo čet južno v podporo armadi, ki oblega Port Artur, uporabil bo general Kuro-patkin, ki ima sedaj 140,000 mož na razpolago, prvo priliko, da se pomeri z Japonci. Ako bo poražen, umakne se proti Harbinu. Ako zmaga, pohiti na pomoč Port Arturju. Zrtvovene čete. Liaojang, 24. avg. — Iz zanes ljivega vira se poroča: Z vsako nadaljno vestjo iz Port Arturja se pomnožujejo čudovitosti tako o vztrajnih ’naskokih japonskih kot junaški trdovratnosti braniteljev trdnjave. Japonci žrtvujejo na tisoče človeških življenj v nadi, da bi hrabrost ruskih čet omajali. Generalmajor Fock pravi, da ima zaupanje, da se trdnjava ne more vzeti; če se pa vzame, morala se bo vsa japonska armada žrtvovati v obko-pih trdnjavskih. Dne 26. julija je bilo 5 trdovratnih naskokov na Zelene griče, vsakikrat so se Japonci vrnili z navidezno svežimi četami. Pri zadnjem naskoku pa so Japonci TORNADU ZAHTEVAL OSEMNAJST ŽRTEV. Y St. Panln, Minil., in okolici povzročil vihar škode $2,000,000. strani. In v tej bitki je “Mikasa” naenkrat izginila. “INovIk” napaden. Washington, D. C., 21. avg. — Poslanik Griscom brzojavi ja: Ja- ponska bojna ladija “Oitose” in oklopnica “Tsušima” 3ta napadli rusko križarico “Novik” pri Karsa-kovsku, otok Sahalin, v jutro 20. avgusta. Drugo jutro t. j. davi je “Novik”, ki je zelo poškodovan, trčil ob breg in se deloma potopil. “Tsušima” je dobila hudo rano, drage japonske ladije niso bile oškododane. Stoessel poroča. Petrograd, 21. avg. — Car je prejel od generallajtnanta Stoessela iz Port Arturja sledečo brzojavko z dne 16. t. ra.: Japonci so dva dni oaskakali naše utrdbe na Uglovaji gori ob zalivu Louisa. Vsi naskoki «o bili odbiti. Gore Uglovaja, Vi-«okaja in Divizijonaja so ostale v naših rokah. Izguba sovražnikova je bila zelo velika. Davi je dospel zastopnik japonske armade, major Yamaoka, do naših piedstraž s pismom od generala Nogi in admirala Togo, v katerem zahtevata predajo trdnjave. Zahteva je bila seveda odklonjena. Srečo imam poročati, da so čete izborno dobre volje in da so se borile res po junaško.” Rusi se tte udajo. Petrograd, 22. avg. — Sklic re-zervnikov širom Rusije je tu povzročil velikansko razburjenost. Ljudje so st,ali po cestah v gručah skupaji in drug drugemu čitali carjev ukaz iz dnevnikov. To je ruski odgovor na japonske trditve, da je vojna skoro minula, in da padec Port Arturja, ko bi ga tudi spremljal poraz generala Kuropatkiiia, nikakor ne more omajati trdnega sklepa vladnega, nadaljevati vojno pod vsakim pogojem, dokler ne bo rusko orožje zmagovito. Carjev Ukaz sklicuje desetino čet evropske Rusije pod orožje. Nad polovico f reze v 1. razreda v Evropi in dejansko vse rezerve v Sibiriji je car sklical sedaj k zastavi, a rezervne častnike sploh vse. V nevtralni luki. Šanghai 23. avg. — Ruska kri- sove in celo črevlje, da so si olajšali beg, in zapustili so 7,000 mrtvih in ranjenih mož. Ruski zdravniki so delali kot junaki, pomagavajoč Japoncem in Rusom. Japonci so bili tako ganjeni, da so se jokajoč Zahvaljevali ruskim zdravnikom. S kopiti in pestmi. Naskok na Zelene griče so Japonci ponovili dne 27. julija in po spopadih s puškinimi kopiti in pestmi so Rusi zapustili obkope, da so preganjali sovražnike. Naskoki na Volčje griče dne 28. in 29. julija niso bili jaki, ker so bili Japonci prepobiti. Japonske izgube. Japonci so izza začetka oblege izgubili kacih 35,000 mož. Eksplozija ene same mine jih je stala nad 500 mož. General Stoessel je nabral 20,000 japonskih pušek. Kitajci v škripcih. Shanghai, 24. avg. — Z ozirom na dejstvo, da je kitajsko minister-stvo vnanjih zadev dalo v tukajšnji luki nahajajoči se ruski križarici “Askold” in torpedolovki “Grozo-voj” še štiri dni časa, da dovršita potrebne poprave, se je bati, da nastane položaj resnejši. Ali res začne Kuropatkin? Petrograd, 24. avg.— Tu krožijo poročila, da namerava general Kuropatkin Dapaeti Japonce. Ker soglašajo vesti z bojišča v tem, da je dež prenehal in se poti suše, zato se pričakuje zopetnega delovanja na suhem. Odkar se je Kuropatkin umaknil od Simučenga in prelaza Yangse, dobil je 35,000 mož polnočnih čet. Iz ruskih virov se ne potrjuje vest, da je bojna ladija “Sebastopolj” zadela včeraj izven Port Arturja ob inino. V South Dakoti razsajal orkan. St. Paul, 22. avg. — Strašen tornado je divjal v mestih St. Paul in Minneapolis. Vihar je bril v širo-kosti pol milje in osem milj dolgosti po kupčijskem distriktu ter zapuščal podrtine in razvaline. Glencoe in Vaconia, 20 milj zapadno odMinnea-polisa, je tudi napadel hud tornado. Usmrčenih je bilo 16 oseb, a število ranjencev je zelo veliko. Skoda na lastnini znaša do 12,000,000. Tornado na vojni stezi. Iz jugozapada pribrumevši vihar je zadel najprej veliki železni most čez Mississippi, visok 200 čevljev, in ga odtrgal in vrgel v vodo. Potem je divjal čez reko in izkoreninil več dreves na Harriet-otoku, kjer se nahajajo javne kopeli šent paulske, a poslopjem je prizanašal. Nato je razdejal Tivoli-gledališče, kjer je bila baš predstava Dva moža sta bila usmrčena in vsepolno drugih oseb, igralk in zasebnikov, je bilo pokopanih pod razvalinami,. Mnogo izmed Djih je bilo hudo ranjenih, predno so jih rešili. Potem je tornado besnel naprej in razrušil, razkril ali vsaj oškodoval nešteto poslopij. Orkan v So. Dakoti. Watertown, S. D., 23. avg. — Orkan najhujše vrste je vihral po severozapadu države. Dvoje oseb je bilo usmrčenih, četvero smrtno ranjenih, a nad 25 bolj ali manj poškodovanih. V Willow Lakes je bilo razdejano sleherno poslopje. Tri cerkve, šola, vsi elevatorji in konjušnice leže v razvalinah. Plehve žrtva zarote. Petrograd, -22. avg. — Vlada bo v kratkem objavila uradno poročilo o zaroti, ki jo je policija odkrila v j zvezi z umorom pl. Plehveta, potrjujoč vest, da je bil morilec sin ne-cega trgovca, imenoma Sasoneva, iz Ufe, v katerem mest« je bil lani umorjen guverner Bogdanovič. Mesarski štrajk. Chicago, III., 23. avg. — Štrajk, ki zadeva chicaško največjo industrijo, mesarsko obrt po»veiikanskib klavnicah, je nastopil danes v šesti teden. Strajk je začel ob 11. uri dop. v torek J2. julija, Odtedaj so klavničarji poskušali vzdržavati delo po klavnicah z novimi delavci in brez nnijcev. Statistika kaže posledke štrajka. Strajkarji so izgubili vsak teden $315,000 na plačali, skupaj torej $1,890,600. Izgube klavničarjev (packers) niso znane, a ¡biti morajo ogromne. Konca štrajku ni mogoče prerokovati. 300 premogarjev ob kruh. Springfield, 111., 20. avg. —“Gi-rard Coal Co.” je svoje rudnike zaprla vsled razpora med superinten-dentom in delavci, in 300 premogarjev je ob zaslužek. To je zaključek prepirov med delavci in družbo, ki trajajo izza dne 1. januarja t. 1. GAR SE IZKAZAL OS KRSTU SINA. Osvobodil sibirske prognance, odpravil knuto in več drugih krivic. Našim naročnikom! Naš zastopnik g. Matija Jakopin bo obiskal rojake v Chicago, South Chicago in Waukegan ter ga priporočamo naklonjenosti naših prijateljev. Slava se mn poje križem sveta. Prognani. Crl reek, Col., 20. apr. — Dvatisoc tukajšnjih meščanov je danes aretiralo S. J. llangsa, odvetnika Eugene Englesa in A. C. Cole-a, necega unijskega poslovodjo in 15 druzih. Množica je odpravila jetnike deloma v Barnord Creek in deloma pa v Canon Citv, ter jim namignila, naj se nikar več ne vrnejo. V distriktu vlada največja razburjenost. Policaji, ki so hiteli prognancem na pomoč, so bili premagani in razoroženi. 150 izlet v Peoria, 111. V soboto 10. septembra odide poseben vlak iz Jolieta ob 7. uri zjutraj po Santa Fe progi v Chilli-cothe, od koder se nadaljuje vožnja s parnikom Fred Swain po Illinois reki do Peoria. Vožnja tja in nazaj stane le $1.50. V Chillicothe je posebno ugoden kraj za loven je rib in oni, ki to žele, lahko ostanejo tam ter se zabavajo z lovenjem rib. 37t2 Dvojčka 50 let oženjena. Peoria, 111., 23. avg. — Tri zlate poroke so se slavile v mestecu Met-raore in okolici. Pred 50 leti so se Peter Adam Reising in Adam Peter Reising, dvojčka, takrat po 23 let stara, in njih sestra poročili, vsi istega dne. Ženi dvojčkov živita, a mož sestrin, L. S. Russman, je umrl na morju pred mnogo leti. V tamošnji katoliški cerkvi se je včeraj darovala sv. maša za-dušnica. Pšenična letina. Chicago, UL, 22. avg. — Koliko je trpela pšenična letina? Veščaki cenijo po natančni preiskavi na severozapadu skupno izgubo na kacih 153,000,000 bulijev. Snet ali rja in medena rosa v Manitobi sta uničili polovico letine, ali 36,000,000 bulijev. Istotako v Minnesoti in obeh Dakotah, kjer je uničenih 75,-000,000 bušljev. Deževje v Nebraski, Kansas, Missouri in Oklahomi je pokvarilo 33,000,000 bušljev. “Črna roka”. New York, 24. avg. — 18letni Salvatore Bossoto je bil danes v re-stavrantu svojega očeta ustreljen od Carlo Bossatija, ker je baje izdal policiji tajnosti skrivne družbe “Črna roka”. Morilec je bežal, a bil je ujet. Kacih 1000 Italijanov se je zbralo pred policijsko postajo, da bi zločinca linčali, kar se je pa preprečilo. Več policajev je 'bilo ranjenih. Cerkev podpira štrajkarje. Chicago, UL, 22. avg. — Grški lomilci štrajka po klavnicah, ki ne ustavijo dela pred prihodnjo nedeljo, bodo izključeni iz pravoslavne grškv erkve sv. Trojice, 3+ Johnson st. Tako je včeraj med pridigo razglasil stoterim svojim rojakom Rev. Kyrillos A. Georgiades, ki nagovarja Grke, naj zapuste klavnice in se združijo z delavskimi unijami. Železničarji trpe. Altoona, Pa., 22. avg. — Pennsylvania Railroad-kompanija je danes znižala delavni čas, kot tako hudo že ne izza panike 1. 1893. Uposleoei v strojedelavnicah so bili obveščeni, da bodo z jutrajšnjim dnem razdeljeni v “šifte”, vsak “lift” bo delal vsak drugi dan, a delavnik bo trajal 8 ur. Prvi “šift” bo delal ponedeljke in srede, a drugi torke in četrtke. Ostale dni tedna bodo delavnice zaprte. Kako dolgo bo to trajalo, ni znano. Črna zver. Petrograd, 25. avg. — Politične posledice največje dalekosežnosti utegne imeti sestanek v Petrovem dvorcu o priliki krsta prestolonaslednikovega. Car bo nocoj takorekoč osebno izmenil svoje nazore s cesar jčm Viljemom in kraljem Edvardom, ker sta takisto princ Henrik Pruski kot princLouis Battenberški, ki sta danes dospela sem, ne samo nosilca pisem, marveč prihajata od osebnih avdijenc pri svojih ozir. vladarjih. Minister vnanjih zadev je v bližini carjevi, da mu pojde na roko s svetom, če treba. Kajti tu ni dvoma, da se bo odločevalo o vojni in političnih vprašanjih sploh. Carjev razglas. Petrograd, 25. avg. — Manifest ali razglas carja Nikolaja povodom krsta prestolonaslednikovega je bil danes objavljen in je napravil najboljši vtis. Razglas odpravlja telesno kazen med kmeti (muziki) in za prve prestopke med vojaki, daruje zaostale davke za nakup zemljišč in druge hude naklade, dovoljuje $1,500,000 iz državnega zaklada v prid brezposestnemu prebivalstvu finskemu, odpušča finskim in židovskim beguncem in izseljencem brez dovolitve. Razglas določa splošno znižanje kazni za prestopke zoper državljansko pravo, dočirn splošno pomibistuje vse politične prestopnike, razun tistih, ki so izvršili kak umor. (ilasi o razglasu. Časniki jednoglasno pozdravljajo odpravo šibanja kmetov in vojakov kot najvažnejšo v razglasu obseženih privolitev. “Rus” piše: “Razglas se bode slavil, ker odpravlja veliko zlo. Rusija se ne more več sramotiti kot dežela knute ali biča.” “Novoje Vremja” vidi v odpravi bičanja v armadi in mornarici pravično oceno junaške hrabrosti, dokazane na daljnem vzhodu. Krst. Petrograd, 25. avg. — Krst ruskega prestolonaslednika se je izvršil v kapeli Petrovega dvorca med velikimi slovesnostmi. Petrograd je ves v zastavah. Zvečer bo vse mesto razsvetljeno. Prestolonaslednik je izborno zdrav in tehta 10! funta. Cedartown, Ga., 22. avg. — Ko je Levia Reeves, 13letna hčerka bogatega farmarja, za gotovo spoznala za svojega napadalca črnca Jim Gloverja, bil je ta ustreljen na smrt nocoj blizu dekličinega stanovanja in potem privlečen v to mesto in sežgan na javnem trgu. Zločin se je izvršil davi. Črnec je ubežal. Nad 100 meščanov s krvnimi psi jo je udrlo za njim in ga ujelo. 25 let v postelji. Fort Wayne, Ind., 21. avg. — Miss Ella Conklin. 30 let stara, je ležala v postelji 25 let vsled hipnoze. Ko je bila stara 5 let, je padla in si poškodovala hrbet, Zdravnik je rekel, da ne bo mogla nikdar več hoditi. In ostala je odtlej v postelji. Te dni pa so jo prepeljali v bolnišnico, ker je mačeha zbolela in je ni mogla preživljati. Tu so pa zdravniki uvideli, da ni vzroka, zakaj bi ne mogla hoditi. In sedaj že bodi in pleše. Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseh slučajih nosnega nahoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Jolietski novici. — Umrl je v sredo zvečer na 1101 N. Scott st. Mihael Količ, star 38 let, elan društva vit. sv. Jurija. Bolehal je dolgo časa na jetiki. V Ameriki je bil že 14 let. Za njim žaluje vdova s šestimi otroci. Pokojnik je bil doma preko Kolpe onstran Metlike na lTrvatskern. Pogreb se je vršil 26. t. m. cb 10. uri iz slovenske cerkve. — Iz norišnice v Kankakee je A. Nemanič pripeljal truplo Slovaka Mihaela Matak,člana društva sv. Trojice, ki je bilo tudi pokopano istega dne ob 8. uri. Usmrčal Indijance. New Lisbon, Wis., 21. avg. — George Salter, 78 let star, ki je posvetil svoje življenje usmrčanju Indijancev v maščevanje za umor svoje žene po rdeeekožcih 1. 1 863., je umrl tukaj nocoj. Usmrtil je morilca, njegovo ženo in sedemnajst druzih Indijancev. Zakonodajec ustreljen. Houghton, Mich., 22. avg. — Charles Brown, zastopnik v postavo-dajstvu iz železnega distrikta, je bil ustreljen skozi prša, ko se je peljal sinoči v temoti. Pred dvema tednoma je bil maršal Nelson iz Green-landa, oseben prijatelj Brownov, istotako obstreljen. Vzrok neznan.. Avstrijski Nemci. Dunaj 20. avg. — Povodom slavnosti nemških “turnarjev” v Opavi (Troppau) v Avstrijski Slezi j i, so se vršile demonstracije proti vladi. Razgrajači so peli “Die Wacht am Rhein” in razdejali češko telovadnico. Mestni župan se ni hotel udeležiti pojedine v čast rojstnega dne cesarjevega. Avstrija in Italija. Dunaj 21. avg.— “Neues Wiener Tagblatt” piše, da se spet kmalu snideta avstro-ogrski minister vnanjih zadev grof Goluchowski in italijanski minister vnanjih zadev signor Tittoni, da poskusita ublažiti napeto razmerje med državama radi Balkana in zlasti Albanije. UredMik mučenik. Berolin, 21. avg.—AvgustScberl, čegar dnevnik “Lokal Anzeigep’ izhaja v 325,000 iztisih in ki se sma. tra največjim urednikom na svetu, je postal tako ekscentričen t. j. nervozen in čuden, da je baje zblaznel. Ze kacih 6 let živi kot kak sultan. Izmed več sto uslužbencev pozna samo tri, s katerimi občuje. Na ženo je strašno ljubosumen. Časnikarstva se je učil v Združ. državah. Japonci kot skabi. Omaha, Nebr., 23. avg. — Med danes v klavnice dospelimi lomilci štrajka je bilo tudi 20 Japoncev iz rudbtopilnih in tovarniških okrajev v Coloradi. Sprejela jib je v službo Omaha Packing Go. Posestniki trde, da dojde še nadaljnih 500 japonskih skabov. Amerikanci v Trstu. Trst, 21. avg.—Križarica “May-riower” od mornarice Združ. držav je odplula z večino častnikov in mornarjev od bojne ladije “Kear-sarge”, ki so zaostali v tukajšnji bolnišnici. Samo 3 častniki in 4 mornarji ostanejo še tukaj, dokler ne okrevajo. “Petorica kostnjakov”. Chicago, Ul., 22. avg.— Antonio Sbarbaro, bogat Italijan, je sinoči naprosil policijo na Chicago ave., naj poišče odposlatelja pisma, v katerem se Sbarboru grozi s smrtjo, ako ne plača $10,000 organizaciji, ki se imenuje “The Five Skeletons” t. j. petorica okostnic. Nesreča v rudnik«. Shamokiu, Pa., 22. avg. — V nekem rovu Buck Ridge Coal-kom-panije je plin eksjjlodiral. Štirje premogarji so bili strašno ožgani, trije Angleži in en Poljak. Drugi so se rešili z malimi poškodbami. Listnica uredništva. — Louis Golobar, Alexaudria, Ind. Na vaša vprašanja odgovarjamo sledeče: 1. Da dobi tuji državljan v Združenih državah popolno državljansko pravico ali “druge papirje” mora pre bivati v državah popolnih 5 let 2. Kdor ima samo “prve papirje’ ne more voliti pri volitvah za pred sednika. 3. Priče, ki prisežejo da je oseba toliko časa v Ameriki kakor predpisuje zakon, a v resnici še ni bila toliko časa, samo da dobi ista popolne državljanske papirje zapadejo kazni v državni ječi z za porom od 1 do 14 let. Krivo pa morajo priseči hote in vede, da jib zadene ta kazen. Kdor pa priseže v kaj takega, misleč da je resnica, ter se pozneje dokaže, da je laž, ne more biti kaznovan vsled krive prisege. —Zdravi! Joliet, III., ¿4- avg. — Najslo-vesreje in s pravim veličjem je bil blagoslovljen vogelni kamen [naše nove slovenske cerkve sv. Jožefa v nedeljo 21. t. m. Po vsestranski sodbi je to bil dan, ki je jasno in glasno pokazal, kak ugled uživa v našem skozinskozi naprednem mestu baš naša slovenska naselbina. A tisti mož, ki ima za razvitek in napredek naše naselbine naj večjih, neminljivih zaslug in čigar ime se je zadnje dni vsepovsod po našem mestu izgovarjalo z najvišjo častjo in hvalo, je naš obeepriljubljeni dušni pastir, ki res vsestransko in goreče skrbi za časni in večni blagor po božji volji izročene mu črede in ki je lahko resnično ponosen na prekrasne uspehe neutrudnih svojih naporov: tisti velezaslužni mož je Rev. F. S. Šušteršič, ki nam utegne celo zameriti, da ga tu javno hvalimo — a čast, komur čast! Preidimo k opisu posameznih to ček, kot so se zaporedoma uprizarjale na dan blagoslovljenja. Pontifikalno sv. mašo ob 10. uri dopoludue je daroval mil. g. škof 3. *1?, Stariha iz Lead-a, So. Dakota. Stregli so mu naslednji če. gg.: Fr. Jager, Ivan Kranjec, Dr. Seliškar, F. N. Bajec, F. S. Šušteršič, A. Sojar in A. Staufel—sami slovenski gospodje. Govor mil. škofa Starihe je napravil' velik vtis na mnogo-brojno množico zbranih župljanov v stari naši cerkvi. Glavni točki slavnostnega vspo-reda sta se pa vršili popoludne, namreč parada jolietskih katoliških društev in potem blagoslovljenje vogelnega kamena nove cerkve, ki je toliko dozidana, da so si očividci mogli predstavljati njeno bodočo krasoto. Vsa visoka, obokana okna, ponosno dvigajoča se iz nedogotov-Ijenib sten, in vsi zidarski odri so bili prepleteni z dekoracijami in zaviti v zelenje, izmed katerega so visoko plapolale slovenske trobojnice, papeževe zastave in amerikan-ski praporji z migljajočimi zvezdicami in progami. Mnoge zasebne hiše po soseščini so bile okrašene. Slavnostna parada jolietskih katoliških društev je bila tako impozantna, da so nešteti gledalci ob straneh kar jednoglasno vzklikali: “Kaj tacega pa še ne!” Nad 2,000 društvenikov vseh narodnosti j, ki so zastopane v Jolietu in jih druži katoliška vez, je korakalo v skoro pol ure dolgem sprevodu, in našteli smo nad 50 društvenih zastav in bander. Točno ob 1. uri so se zbrala slovenska in hrvatska društva v svojih društvenih dvoranah in potem odšla v dveh oddelkih na zapadno stran mesta po poljska, nemška in irska, ozir. slovaška, italijanska in druga društva, katera so potem prikorakala na J efferson-cesto pred Court House ter krenila na Chicago-cesto. Oddelek z vzhodne strani, z godbo in Vitezi sv. Jurjana čelu, je dospel prvi na kraj parade in počakal zapadni oddelek, ki je imel tudi svojo godbo. Nato se je začela ne pregledna armada paradnikov pre mikati po široki, naj lepši cesti našega mesta severno proti slovenski cerkvi sv. Jožefa. Iz vseh pred mestij so prihiteli drugorodni someščani gledat parado in blagoslovljenje, na katero sta prejšnje dDi opozarjala angleška dnevnika joliet-, ska. Vse se je čudilo, čja kaj ta cega vzmotejo ti prešmentani “Avstrijani”. Glavni maršal parade je bil g. Štefan Stanfel, pod-maršali pa so bili gg. Blaž Culik, Math Nemanich, Jos. Sitar, Geo. Štonič in Anton Sraj. Parade so se udeležili med drugimi: Trije dvori od “Ancient Order of Hiber-nians”, trije dvori od “Catholic 'Order of Foresters”, štirje dvori od “Western Catholic Union”, nemško dobrotvorno društvo sv. Janeza, Vitezi Kolumbovi (Knights of Co-lumbus), štiri italijanska društva, vsa slovaške in poljska društva, po tem hrvatski društvi sv. Ivana Krst. ter Zrinjski i Frankopan, od N. H. Zajedniee, in potem slovenska dru- 'štva sv. Jožefa, sv. Jurija, sv. Cirila in Metoda, sv. Frančiška šaleškega in sv. Martina. Ko je parada prikorakala do nove cerkve, dospela je med veselim pritrkavanjem zvonov preč. domača in tuja duhovščina v procesiji iz župnije na kraj blagoslovljenja, kjer je potem izvršil slovesni obred mil. škof. J. N. Stariha. Čč. gg. duhovniki so šli okoli cerkvenih voglov, proseč božje pomoči za srečno dovršitev pričete gradbe. Potem je zavzdignil slovesen napev molitev do nebes, dano je bilo znamenje in vogelni kamen nove cerkve sv. Jožefa je bil postavljen. Kamen nosi napis: “Ecclesia Sti. Josephi. A. D. 1904.” (Cerkev sv. Jožefa. L. 1904). V votlino kamena je bila vložena bakrena skrinjica(škatulja), v kateri je bil med drugim raznovrsten denar Združ. držav, po 1 iztis “Amerikanskega Slovenca” in drugih jolietskih časnikov, mestni dokument z županovim podpisom in mestnim pečatom ter pergamenten dokument, na katerem je bilo citati v latinščini sledeče: A ETERNO DEO VIVO ET VERO Et In Honorera SANCTI JOSEPHI Spon si BeiUae Mariae Virgin is Semper Iramacu-latae Patrouique Principalis Totius Ecclesiae C^iholicae Et Patroni Spécial)s Huius Ecclesiae Et Parochiae Slovenicae Féliciter Rognante PIO X. PONTIFICE MAXIMO Ordinario .1 ACOPO EDUARDO QUIGLEY Arch i epi seo po Chioagoensi Parocho FRANCISCO S. SUSTERSIC ( 'oopera to re A N TON IO SOJ A R Status Federatus Araericae Septentrionalis * Administrante THEODORE ROOSEVELT Statura Illinois Gubernante RICH ARDO YATES Civitatemque Joliet Procurante GULIELMO C. CROLIUS Hunc Lapidem PrimariumEtAngularem lux ta Ritimi Pontlficalis Romani Solemn iter Benedixit At que imposuit Reverendissiraus Ac Jllust.rissimus Domin us JOANNES NEPOMUCENUS STARIHA Episcopus Leadensis, S. D. Assistentibus Praelatis Et Clericis Quamplurimis Coranique Populi Concurso Iagenti Die 21. Menais August! A. D. 1904. V slovenskem prevodu slove to: Večnemu Bogu Živemu in Resničnemu in v čast SVETEGA JOŽEFA soprog:). Blažene MarijeDevice vednoBrezmadežne in glavnega patron a cele Cerkve Katoliške in posebnega pati*ona te ce ra ve in župnije slovenske pod srečno vlado PAPEŽA PIJA X. ordinarija JAKOPA EDVARDA QUIGLEY nadškofa chicaškega župnika FRANČIŠKA S. ŠUŠTERŠIČ duh. pomočnika ANTONA SOJAR pod predsednikom Združ. držav Severne Amerike TEODORO .M ROOSEVELT guvernerjem države Illinois RIHARDOM YaTES ¡ in županom mesta Joliet. VILJEMOM C. CROLIUS je ta glavni in vogelni kamen po običaju rimskega obrednika slovesno blagoslovil in vložil prečastiti in presvetli gospod JANEZ NEPOMUK STARIHA škof iz Lead-a„ S. D. s pomočjo preštevilnih prelatov in dubcvnikov in spričo mnogobrojnega naroda Dne 21. avgusta meseca leta 1904. Na dokumentu so bili podpisani sledeči prisotni preč. gg.: Škof J. N. Stariha, monsignor Specht, Dr. Seliškar, F. X. Bajec, F. Jager, I. Kranjec, A. Podgoršek, Stanfel, Krasowitz; dekan Dunne, Foster, MeNamee, Foley,Tonello, Jagielski, Herman, father Michael, father Polyearp, vsi zadnji iz Jolieta; O’Brien, iz Lockporta, O’Dwyer, Smith, Ratz, iz Lemonta; Molitor, Bobal, Domahoe, iz Chicage. Podpisanih je bilo nadalje pet slovenskih društev, spodajočih k župniji sv. Jožefa, z imeni predsednikov, namreč: Sv. Jožefa, George Stonich, predsednik. Vit. sv. Jurija, Anton Nemanich, predsednik. Sv. Cirila in Metoda, Štefan Stu-kel, predsednik. Sv. Frančiška Sal., Anton Zelni-kar, predsednik. Sv. Martina, Josip Dunda, pred sednik. Omenjeni mestni dokument ’ od župana Croliusa se glasi v slovenskem prevodu takoie: Joliet, 21. avgusta, 1904. Rev. F. S. Šušteršič, župnik katoliške cerkve sv. Jožefa, Joliet, 111. — Častiti gospod: Neizmerno ob- žalujem, da ne bodem mogel prisostvovati obredom ob polaganju vogelnega kamena za prekrasno po slopje, ki se je začelo graditi po Vaši gorečnosti ter pobožnosti in velikodušnosti Vaših župljanov.> Nobenega važnejšega in zname- nitejšega podjetja v prid celi občini ne poznam, nego je začetek gradbe tacega poslopja, kajti po tacih znamenjih poznavamo, da nista nravnost in vera v kacem mestu propadli marveč da njegovo meščanstvo postaja čimdalje idealnejše ali vzor-nejše. Upliv hiše božje, danes pričete, ostane vedno med nami, pro-šinjajoč nižavo umazanih in sebičnih ciljev in kažoč liki nove cerkve dva zvonika navzgor do boljšega in vzornejšega življenja. Dovolite mi, izveči Vam in Vašemu narodu v imenu mesta Joliet naše čestitke ob tej ugodni priliki in našo zahvalo za uslugo, ki jo izkažete občinstvu zzidatvijo tako znamenite cerkve. Sprejmite tudi moje prisrčne čestitke in veliko obžalovanje da ne morem prisostvovati osebno. Z velespoštovanjem Vaš, Wm. C. Crolius, župaD. Ob zaključku cerkvenih obredov je imel Rev. Ivan Kranjec iz South Chicage prekrasen govor v slovenskem jeziku, ki je napravil na mno-gobrojne poslušalce največji vtis. Govor objavljamo v celoti na 4. strani te številke. Nato je govoril v angleščini preč. dekan Dunne od cerkve sv. Patri-ka. Govoril je tako klasično, angleščino da ga je umel lahko tudi tisti, komur dela še nepremagljivih težav angleška izreka (pronunciation). Govornik je najprej hvalno omenil krasne besede, s katerimi je predgovornik segal tako do srca, da so stoterim poslušalcem blišoale solze v očeh. Potem je rekel med drugim: “Moja predpravica je, da danes prisostvujem polaganju vogelnega kamena nove cerkve sv. Jožefa. Zelo me veseli, da sem z vami in da morem čestitati slovenskemu narodu in njega dobremu župniku. Ta prilika me spominja slične, ko sem imel jaz čast predsedovati pred trinajstimi leti. Takrat sem prisostvoval polaganju vogelnega kamena cerkve, ki se bo morala sedaj kmalu zvati stara cerkev sv. Jožefa. Natanko se spominjam, da sem vas tedaj osrčeval in vam prerokoval veliko bodočnost. “Sedaj vam je postala pretesna ta mala zgradba in namestiti jo mora stavba, ki bode kot je že sedaj videti, ena izmed najkrasnejših ne samo v Jolietu, marveč v kateremkoli mestu v Združ. državah. Ampak ta cerkvica bo živela v vašem spominu. Zgrajena je bila ob vašem prihodu v Joliet, dar je bila vaše revščine; znoj vašega čela jo je zidal. V tej cerkvici so bili krščeni vaši otroci, tu ste sklepali svojo ljubezen in prijateljstvo, tu so se vam odpuščali vaši grebi, tu se vam je lomil kruh življenja in v tej cerkvici ste se zbirali z ostanki ljubljenih svojcev, predno ste jih izročali majki zemljici. Zaradi v-e-ga tega vam ostane ta cerkvica draga. “Žrtvovanju samega sebe, gorečnosti in trdni volji vašega dobrega župnika se je zahvaliti, da se je stara cerkev sv. Jožefa zgradila in doplačala. A zadovoljil se ni z do-vršitvijo tega dela. Otročičev je prihajalo k njemu na stotine in skrbeti je bilo treba za prostore, kjer naj bi se vzgajali v katoliškem dubu. Sedaj imate lepo šolo, ki jo vodi najboljše učiteljstvo. Potem je father Šušteršič obrnil svojo pozornost na drugo nalogo, in poldrugo miljo izven mesta imate kot posledek krasno malo pokopališče. Sele potem, ko je bilo vse drugo preskrbljeno, je mislil vaš dobri župnik na svojo udobnost. Sedaj se je pa lotil večjega dela nego so bila vsa druga, a z vašo pomočjo se bode isto uspešno dovršilo. “Slovenski narod v Jolietu, hvalo prijateljski vezi, ki obstaja med njim in njegovim župnikom, je res zelo napredoval, odkar se je tu naselil-. In tudi Katoliška Cerkev je napredovala v Jolietu. Pred 24 leti smo imeli dve katoliški cerkvi; danes jih imamo osem in še več jih potrebujemo in bomo dobili. Takrat smo imeli samo eno župnijsko šolo; sedaj jih imamo sedem, dve akademiji, eno sirotišnico in eno bolnišnico. Napredek je bil velik vsled gorečnosti župnikov in 'duhovnih pomočnikov ter sijajnega duha med lajiki.” Govornik je zaključil, pozivajoč Slovence, naj se zbirajo v podporo svojega župnika v njegovem zad- Í0SEPH TRINER'6 JOSEPH TEINEE'8 '■H-erv/i REGISTERED Kako se počutite ? O F Ter V/J- DECISTEREO Ne tako dobro kot pred nekaj leti? Vaš apetit se zdi slabši kot prej, vaše mišice niso več tako močne, zdite se stareji kot ste v resnici, vaša polt ni take jasna kot navadno. Vse to kaže, da ali ni vaša kri zdrava, ali pa ni dovelj močpa, da bi branila telo. Trinerjevo zdravilno grenko vino je jedini lek, ki vam more pomagati. Isto spravi kri v hitrejše pretakanje in prebavne organe v zdravejše delovanje. 1 Ozdravi vsak želodec. Zdravi ljudje, ki si žele utrditi zdravje in je zavarovati proti boleznim, bodo našli Trinerjevo zdravilno grenko vino najprijetnejše in najzanesljivejše sredstvo. “Trinerjevo zdravilno gren-ko vino deluje čudovito na želodec. Povzroči zdrav apetit in je v resnici najboljši lek za želodec. MARKETA KOZEL, Tvndall, S. Dak.” JOSIP 799 S. Ashland Ave. Chicago. “Trinerjevo zdravilno grenko vino je naš družinski lek, ki nas ohranja pri dobrem zdravju. Deluje vedno v našo najboljšo zadovoljnost. •IAKOB KOČIŠ, Mammoth, Pa.” V LEKARNAH IN DOBRIH GOSTILNAH. Kadarkoli želite hitrega stimulantain tonike za želodec, rabite Trinerjevo Angelika Grenčico, jedino želodečno grenčico napravljeno iz naravnega vina. Nič boljšega proti poletnim boleznim! njem podjetju, ter še enkrat v imenu ; vse duhovščine izražajoč prisrčne j čestitke. Po tem imenitnem govoru je bil v stari cerkvi podeljen slovesen blagoslov, v navzočnosti vse preč. domače in tuje duhovščine. Z neizbrisnimi vtiski in spomini se je potem narod razšel, da v nekaljenem veselju završi nepozabni dan 21. avgusta. Koncem omenjamo, da je naša nadepolna mladež v naj večjem številu in v najlepšem redu prisostvovala slovesnim obredom blagoslovljenja; ter zahvaljujemo Boga, da je naše slavlje blagoslovil s prekrasnim vremenom. — G. Anton Nemanich, upravitelj zapuščine po pokojnem Jožefu Mance, je vložil proti Illinois Steel-kempaniji odškodninsko tožbo za $10,000. Jožef Mance je umrl dne St. John’s University COLLEGEVILLE, MINN. Klasični, bogoslovni, znanstveni, trgovski in pripravljavni kurzi. Ta zavod, katerega vodijo Očetje Benediktinci, je najstarejši in jeden najboljših katoliških kolegijev v severozapadu. Izborno ga priporočajo krasna in zdrava lega, izbrano število učiteljskih močij ter izvrstna postrežba. Na stotine naj vnetejših in najučenejših ameriških duhovnikov je bilo vzgojenih v St. John’s. Za one, ki se nameravajo posvetiti trgovskemu ali kateremu drugemu poklicu so t. m. vsled poškodb, zadobljenih j posebno priporočljivi naši trgovski in znanstveni kurzi. Dijaki lahko vstopijo v jeklarni v nedeljo 31. julija, smo predzadnjič poročali. — Po večtedenskem počivanju je v ponedeljek zjutraj zopet zaposlovala palicama (rod miliš) v jeklarni Illinois Steel-kompanije, in 300 do 500 delavcev ima zopet zaslužek. V vseh oddelkih velike jeklarne sedaj brne in brenče stroji, in okoli 3,000 mož je pri delu. Uradniki pravijo, da je naročil dovolj za nekaj mesecev vsestranskega dela ter tudi železna in jeklena kupčija sploh po vseli Združ. državah kaže lep napredek j do “trdnega položaja”, kar znači toliko, da se ni več naglo bati trdih časov za delavce po jeklarnah. — Psi, katerih je v našem mestu do 1500, belijo nekaterim lastnikom glave. Pasjega davka v znesku $2 ne bi radi plačali, a psov pa tudi ne izgubili: no, dotična mestna oblast je neusmiljena ter grozi kar z globo in ječo — pa naj bi se pasjim lastnikom lasje ne belili! — Novi Grand Theater se spet otvori v ponedeljek 29. avgusta s spretno izbranimi točkami, katere natančneje pove oglas drugje v ti | številki. Lastnik M. Goldberg zagotavlja občinstvo, da je njegovo prizadevanje vednole dobiti najboljše umetnike četudi za drag denar, kajti namen njegov je nuditi I jolietskemn občinstvu le kar je naj-hnejšega v vaudevillnib predstavah. Vabi torej splošno občinstvo zlasti ženstvo k obilnim vdeležbam. kot j vsak čas, a v njih lastno korist bode, če vstopijo v začetku šolskega leta, ki se otvori 0. septembra in konča 23. junija. ’ POGOJI: Za šolnino, hrano, postelj, pranje in popravljanje perila $100 od 6. septembra do 1. februarja (prvi tečaj); in $100 od 1. februarja do 23. junija (drugi tečaj). Plača se vedno za vsak tečaj naprej. Ce vstopijo dijaki tekom leta, računalo se jim bode primeroma. Za katalog in drugo pišite na THE REV. DIRECTOR. 1 205-207 OHIO ST., JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebniški zavod in koajii!siii«‘a. t'hicago Phone 22Ï3. ?? Northwestern 41(1. Priporočam se Slovencem iu Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza. StaiioN aiq(‘ i>U5 > . Scott Northwestern Telephone 344. •itroet, __Pred očmi svojih sester utonila je v Sotli irdetna Marija Drenek iz Stare vasi. — Zaradi konkurza je bil obsojen Alojzij Smole, trgovec z moko v Spodnji Šiški na tri tedne zapora. Pasiva znašajo 18,016 K. — Konj ubil kovača. V Zagorju je konj ubil kovača Jožefa Juvana, ko ga je kovač podkoval. Juvan zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. _ Iz topliške okolice na Dolenjskem. Nova, pred dvema letoma dogotovljena okr. cesta od Vavta-vasi do Toplic je jako dobro iz .peljana in zelo olajšuje živahni promet. Le sedaj bi še želeli, da se napravi na najbolj nevarnem kraju nad Krko potrebna ograja. Jako bi bil potreben tudi nov, morda kamenit most čez Krko v Vavtavasi. — Drevje golo. Po spodnjem Krasu je taka suša, da je tuintam drevje popolnoma golo ali rjavo, in po senožetih opaziš hraste z rjavim listjem, kakor o Božiču. Ena žvep-lenka, in v hipu je paša ali travnik v plamenu. — Po več občinah na Krisu so ljudje odlašali z žetjo sena, .češ, morda trava kaj porase, ali pa želi so žito, in zdaj nimajo več kaj žeti. Več hlevov je čisto praznih. Pač ubogi ljudje in uboga živina. — Požar. Ponedeljek 18. jul. pop. je strela udarila v hlev posestnice Ještin v Studenčicah pri Sori. Ogenj je uničil hlev in vseh šest lepih živinčet, 4 hiše, 3 hleve, 2 skednja, 4 svinjake s C prašiči, več koštrunov in mnogo raznovrstnega orodja, vso spravljeno krmo in obleko. Rešiti ni bilo mogoče ničesar, ker je treščilo v seno, da se je ogenj bliskoma razširil, in ker so bili ljudje na polju. Škoda, ki jo cenijo na 30,000 kron, je tem večja, ker so pogorelci še od zadnjega požara še pred šestimi leti zadolženi in se sami nikakor ne bodo mogli opomoči. — Lov za vojaškim begunom. Dne 22. jul. pop. je gorenjski vlak imel 30 minut zamude, ker se je ustavil med Kranjem in Škofjo Loko. S tem vlakom je peljal neki orožnik dva uklenjena moža v Ljubljano. Med vožnjo je orožnik izvedel, da se pelje z vlakom neki vojaški begunec. S pomočjo sprevodnika se je posrečilo, da je prišel be gunec v voz, v katerem je bil orožnik. Ko je orožnik zapisal ime, je begunec skočil z vlaka in bežal. Železniški čuvaj, ki je bil v bližini, je tekel za njim, a ga ni mogel dobiti. Tudi vlak so ustavili, a brezuspešno. Begunec, ki je v vlaku pustil dva zavitka, je orožniku dejal, da se piše Majer. — O smrti stotnika Mayer j a poročajo iz Krškega: V nedeljo 25.julija dop. je stotnik 3. kornega top-ničarsnega polka iz Gradca, gosp. Martin Mayer, rodom Ljubljančan, jezdil s svojo soprogo na izprehod. Vesela sta ogledovala krasne videmske vinograde in livado. Kar se stotnikov konj ustraši, poskoči in vrže jezdeca na tla. Bliskoma je bil stotnik zopet na konju. Nato pa se konj vrže na tla, da je bil stotnik pod njim. Konj mu je strl nogo in roko. Konj zopet skoči pokonci in, ker stotnik ni mogel hitro sneti nog iz stremen, ga vleče za seboj. Vojaki prihite na pomoč in hočejo konja ustaviti, a konj udari s kopitom stotnika po glavi, da poči črepinja. V desetih minutah je bil stotnik mrtev. Ves polk obžaluje nesrečno smrt, ker stotnik je bil obče priljubljen vsled plemenitega značaja i^ plemenitega srca. — V Šiški so prijeli zelo nevarno tatico Marijo Burgar, oženjeno posestnico, doma iz Broda pri Ljubljani. Burgar je kradla, kot bi imela “od štuka”. Najraje je imela Perutnino. Plazila se je od hiše do hiše in pri vsaki je ugrabila po jednoalidve kokoši. Da bi jo pa kokoši ne izdale, jim je najpreje zavila vrat. Niso so se zastonj čudili njeni sosedje,'da je Marija Burgar tako debela, in še celo norčevali so se, da gledajo kure iz nje. Burgar je bila že tokrat kaznovana in vedno radi majhnih tatvin. Pri zadnji tatvini je pokradla s kurami vred tudi dragocene stvari nekemu posestniku v Šiški, kateri jo je ovadil orožnikom. — Tatvina za tatvino. Po Gorenjskem se že dalje časa klati velika tolpa ciganov, katera je v strah in trepet Gorenjcem in pred katero morajo še pri belem dnevu zaklepati vrata. Pretečeni teden so prišli orožniki na Hrušici na sled tej ciganski tolpi ter nekatere izmed njih aretirali, in sicer: Martina Ceger iz Beljaka na Koroškem, Katarino Hu-dorovič iz Bovca in pa Miho Hudo-roviča iz Šmartna pri Ljubljani. Imenovani so kradli in imeli celo Gorenjsko v “štantu”. Pokradli so vse, kar jim je prišlo pod roke: perutnino, konje, prašiče, denar itd. Ako so bili kje prepodeni, pretili so potem ljudem, da jim bodo vse požgali. Dobro bi bilo, take ljudi vtakniti v prisilno delavnico. — Praški župan Ljubljani. Po vodom sokolskega sestanka je posla praški župan dr. Vladimir Srb županu Ivanu Hribarju naslednjo brzojavko: “V trenotku, ko so sprejete nepregledne vrste češkega sokolstva z navdušenimi izjavami bratskega slovenskega naroda, pošiljam v imenu mestnega sveta kralj, glav nega mesta Prage v Vaše roke, ko županu središča slovenskega naroda vsem vrlim udeležnikom sokolskega sestanka najsrčnejše pozdrave. Številna udeležba češkega sokolstva bodi bratskemu slovenskemu narodu dokaz ljubezni in prijateljskih vezi, ki vežejo naš narod s slovenskim narodom in ki naj se utrjujejo, kar Bog daj, tudi vkljub vsemu odporu sovražnikovemu in njemu vkljub!” — Prijetna tatinska družba. V Ljubljani in njeni okolici so tatvine že kar na dnevnem redu. Pred kratkim je bilo več denarja in dragocenih stvari ukradenih v Stefanji vasi, Hrušici, Bizoviku, Vevčah, in pretečeni teden zopet v Spodnji in Zgornji Šiški. Navzlic neutrudnemu delovanju orožnikov le ni mogoče vseh tatinskih lopovov zasačiti. Pred kratkim se je orožnikom v Zgornji Šiški vendar posrečilo, zasačiti neko tatinsko tolpo ciganov, in sicer Gottlieb Raihard, doma iz Judenburga na Štajerskem, Marijo Raihard iz Begunj na Gorenjskem in Ano Taubmann iz Celovca na Koroškem. Drugi cigani so, zagle-davšiorožnike, pobegnili. Tadruhal se je vlačila po zgoraj omenjenih vaseh ter si za kratek čas najela privatna stanovanja. Kakor pa se je v vasi govorilo o kaki tatvini, zginili so tudi cigani. Med ubeglimi cigani so tudi nekateri iz rodbineHu-dorovič. Vsi ti cigani, Raihard, Taubmann in Hudorovič so že večkrat bili kaznovani radi tatvine. — Umrl je v Brežicah vpoko-jeni župnik g. Andrej Urek, rojen 1. 1836. — V Mariboru je umrl veleindu-strijec Ludovik„Franz v 60. letu s voie dobe. — Umrla je v Št. Juriju ob juž. železnici gospa Karolina Ipavic, soproga občespoštovanega g. dr. Gustava Ipavica, znanega slovenskega skladatelja. — Ogenj je posestniku Janezu Košar ju v Terbegovcih napravil 6920 kron škode. Ogenj so povzročile nezadostne priprave parnega mlatilnega stroja. Mašinist Mihael Kočar je radi tega pobegnil na /Ogrsko. — Nesreča. Dne 27. jul. je Fr. Trofenik podomače Kosobir, nagor-nik Kogu, kopal pesek v Vodrancih, župnije Sv. Bolfenka pri Središču. Ker je kopal pesek tako, da je breg podkopal, se je breg zrušil nanj in ga zadušil. —Volitve v Teharjih. Prihodnje občinske volitve se bodo vršile v Teharjih začetkom septembra. Teharje so sedaj v nemčurskih rokah in boj za gospodstvo v občinski upravi bode hud, kajti nemčurji delajo na vse kriplje. da si to edino kmečko občino celjskega okraja ob-drže. V bojnih sredstvih niso izbirčni, najljubše so jim volilne zvijače, sila in pa podkupovanje. — Laški trg., V’ nedeljo 31. jul. popoldne je bil slovesno otvorjen novi krasni vrt delniške pivnice. Otvoritve so se udeležili narodnjaki z Laškega, Hrastnika, Trbovelj, jako mnogoštevilno iz Celja in od drugod. Vrt je bil tako natlačen, da ni bilo poznim gostom mogoče dobiti prostora. Za * zabavo so izborno skrbeli: celjska narodna godba, dalje domače pevsko društvo in pevski zbor celjskega delavskega podpornega društva. — Cisto-nemška kri. Nemški (!) dijaki celjski so si ustanovili dijaško (boljše: pivsko) društvo ter si že izbrali odbor, ki sestoji iz naslednjih mož, ki so vsi od prvega do zadnjega pristno nemškega poko-ljenja (prosimo, da se imena pazno čitajo): Načelnik Jurij Skoberne, podnačelnik Valter Ribi, tajnik Maks Pavlič, blagajnik Emil Vu-činič, odbornika Erik Negri in V. Bechine. Prvi štirje tedaj ponemčeni Slovenci, zadnja dva ponemčena Italijana. — Lieb Vaterland magst ruhig sein! PRIMORSKO. — Seno. Iz Gorice pišejo: Seno se prodaja že po 5 kron. Celo starina gre že po 4-20 kron. — V tržaškem “Narodnem domu” je prevzel g. Fr. Dolničar, gostilničar iz Trbovelj, restavracijo, kavarno in hotel. — Morski volk. Otroci, kopajoči se ob morskem obrežju blizo Cav-cata v Dalmaciji, so zapazili morskega volka. Dva ribiča sta ga pobila in vjela. Meril je 2-20 m in tehtal nad 100 kg. — Demonstracije v Splitu. Predsednik ruskega dobrodelnega društva, polkovnik Spiridonovič, se je ustavil za en dan v Splitu. Pri prihodu ga je pozdravil župan in nekaj sto demonstrantov, ki so izpregli voz ter ga peljali do hotela. Polkovnika Spiridonoviča so nosili na rokah med glasnimi klici na Rusijo, rusko armado in slovansko solidarnost. Na čast grofu je priredila občina koncert na prostem. Polkovnik je odpotoval potem v Dubrovnik. — Kitje v Jadranskem morju? Pred nekoliko dnevi so ribiči iz Zdrelca iz Dalmacije, ki so vozili na ladiji proti Krunarskim otokom, na svoje veliko čudo zapazili na obzorju dva nova otoka. Ko so se jima približali, so videli, da ta dva otoka plavata. Preplašeni so počeli veslati nazaj ter so se zatekli v bližnjo luko. Drugega dne ni bilo več čudovitih otokov. Ako se ne gre tukaj za kako optično prevaro, bi zamogla biti to kita. In to ne bi bil prvi slučaj v Dalmaciji. Pred nekoliko leti se je en kit približal otoku Pagu. KOROŠKO. — Tržaški škof msgr. dr. Fr. Nagel se mudi s celovškim škofom na gorskem letovišču “Blatnica” nad Motnico. I — Toča je dne 28.-jul. pobila v pliberški okolici. V vaseh Blato, Setina, Replje in Rinkele je ajda popolnoma uničena. — V Pliberku je bil 29. jul. veličasten pogreb. Pokopali so starega grofa Janeza Douglasa Thurn-Val-sassina. Umrl je na svojem posestvu v Guštajnu. TL =£7 Frank Sakser* 109 Greenwich Street., New York, N, Y. / USTANOVLJENO LETA 1893 USTANOVLJENO LETA 1893 b d DENARJE redka pomota se pa dogodi pošiljam najceneje in najhitreje v staro domovino. IVIilijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka vsled slabo pisanih naslovov- in pošt. S^daj pošljem lOO kron za $20.55 in 15 centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. PAROBRODNE LISTKE prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vé kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 3795 Gortlandt, ali con= nect three severi nine five Cortlandt in potem se z nami sl< venski pogovori ter pridemo pdnj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno! Z veleštovanjem FRANIC SAICSER. 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IV. Y Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefon: 3795 Cortlancit Telefon: 3795 Cortlandt — lrstanovni shod slov. aKad. ferijalnega društva “Gorotan”. V sredo, dne 27. jul., se je.vršil v prostorni dvorani “Narodnega doma” v Velikovcu ustanovni shod slovenskega akad. ferijalnega društva “Gorotan”. Žalostne narodne razmere na Koroškem so napotile slo venske koroške visokošolce, da so ustanovili to društvo, ki naj b imelo namen, širiti pravo izobrazbo med ljustvom. NE ZAMUDITE PRITI NA SLAVNOSTNI — Iz Št. Jakoba v Rožu. Dne 28. jul. smo spremili ob lepi ude ležbi ljudstva k zadnjemu počitku posestnika Ivana Serajnika, iskrenega rodoljuba, umnega gospodarja in skrbnega očeta. Mnogo let je bil občinski odbornik. Ker je užival pri ljudeh vsestransko zaupanje in spoštovanje, je slovenski stranki mnogo koristil. — Zakaj ne govorijo slovenski? Večkrat se čujejo pritožbe, da v gostilnah v Celovcu in drugod na Koroškem nočejo govoriti slovenski z bolj omikanimi gosti. Krivi pa smo večkrat sami, ker se jim posmehujemo, ako govore v svojem narečju. Nedavno sem vprašal sam neko natakarico, zakaj se sramuje govoriti slovenski. Odgovori mi: “Ce sem govorila slovenski, pa so se mi gospodje posmehovali, ker ne govorim po pisavi. Kaj morem jaz zato, ker se v šoli nisem boljše naučila.” Tudi to dejstvo osvetljuje koroške šole. — Tako piše odličen koroški Slovenec. PIKNIK KI GA PRIREDI — Neurje s točo iu bliskom je letos skoro vsakdanju šiba za ubogo Koroško. Kakor smo lansko leto zabeleževaii po spomenicah povodenj za povodnijo in požar za požarom, tako zabeležit jemo letos točo za točo in tresk za treskom. Vsak dan nas strašijo grozni oblaki. Po 17 občinah je toča zapustila občutljive posledice. V 11 občinah je pobila vse na polju in po vrtih. V trškem in šentviškem okraju so ^o .imeli po' dva- in trikrat v istih krajih. Nenavadno pogosto tudi strela udarja. Po trgih in sejmih, kjer se shajajo kmeti, govori vse le o hudem vremenu. Central Trades and Labor Council v ponddjek 5. septembra ’04 LABOR DAY NA HRVATSKO. — Hrvaška kadetna šola. Zagrebški občinski svet je soglasno na predlog občinskega svetnika Ti-meta zahteval, naj se v Zagrebu ustanovi kadetna šola za hrvaško domobranstvo. Parada se prične ob pol 10 uri dopoludne ter se konča na parku ob L uri popoludne. Vsakovrstne igre in športi na parku VSTOPNINA 25 CENTOV Ustanovljen 1. 189!. M slovenski katoliški list v Ameriki Izdala Slovetisko-atnerikattsko tiskovno društvo V JOLIET-U, ILL, IZIDE VSAKI PETEK. Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko, kadar se ista naprej plača: «a celo leto . • 5 Kadar se naročnina plačuje za nazaj, n celo leto . • i 2.00 Za Evropo in drugo inozemstvo maša naročnina $1.00 več ko za Združ. drž.ave, Kanado in Meksiko, Sa naročila za pošiljanje lista brez. prij poslatve naročnine, se ne ozira pod nobenimi pogoji. Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 Biortta Chicago St. JOLIET, ILL. . DENAR in naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKI SLOVENEC, «er. Benton & Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541. “AMERIKANSK1 SLOVENEC”. Kristus ni mogel molčati in ga pustiti v krivi predstavi; moral je odgovoriti. S kruto smrtjo pred očmi dal mu je slovesni odgovor,ki je glasneje zabobnel nego grom sinajski po svetovalnici in skozi vse veke: “Jaz sem Kristus, Sin božji.” Njegov odgovor je bil stvaren, in najvišji sodnik je smatral nepotrebnim, za-slišavati še družili prič: “Glejte, sedaj ste čuli bogokletje; kaj mislite?” Odgovorili so enoglasno: “Zapadel je smrti.” Bil je obsojen na smrt, in bil križan, zakaj? Ker se je razglasil za jedinorojenca Očetovega, enega v bistvu ž Njim, obljubljenega Mesijo, Odrešenika sveta. Kateri poštenjak in zdrav človek se drzne dvomiti o besedah Kristusovih? Kadar je bil v dneh prvih preganjanj kak učenec Križanega vprašan: “Ali si kristijan?” odgovoril je spričo meča, grmade,natezalnice, leva in leoparda: “Da, kristijan sem”; ali je kdo dvomil o njegovi besedi? Da, v Tebe verujemo, o Jezus, da si Kristus, Sin božji. Vemo, da ni nič resničnejšega nego je Tvoja beseda. Zah valjamo Te na svojih kolenih ;oklepamo se Tvojih krvavečih nog, in s stotnikom, ki je stal poleg križa in Te videl umirajočega, ne kot človek umira, marveč kot more le Bog umirati, trkamo se na prša v ponižni skesanosti in pravimo: “Resnično, ta je bil Sin božji." Govor, pri blagoslovljeni*! vogelnega kamna cerkve sv. Jožefa v Jolietu, Ul., 21. avgusta ’04. — Rev. Ivan Kranjec. — Published weekly at Joliet, 111■ by ,,The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton & Chicago Strs., Joliet, Ills. The oldest Slovenic paperinUnited States and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Oatholic Union of the United States of America. Subscription $1.00 per year invariably in advance. Advertising rates sent on application. Entered at the Post otfice at Joliet, III. as second Class matter. € TR ADES I, ¿’¿S’ 1 COUNCIL d GERKVEN3 KOLEDAR. 8. avgu nedelj« 14. pob. Auguštiu. 29. pondeljek Ivan obg! 80. “ torek Roza limanska. 31. sreda Izabela, devica. 1 sept. četrtek Egidij, opat. 2. petek Leoncij, muč. 3. sobota Mansvet, škof. Yerska premišljevanja. Rojakom v potrditev njih vere. XII. “Resnično, ta je bil Sin božji.” ilred devetnajstimi stoletji je bita! v Palestini mož, imenoma Jezus Kristus, ki je živel brezgrešno življenje, učil čudovit nauk, delal aaogo čudežev, a bil v starosti triintridesetih let na križ pribit,ker je Irdovra-tao trdil, da je On druga oseba sv. Trojice, ki je, ne da bi jpremenil Svojega božanstva,sprejel človeško dušo in človeško telo, in lato- postal Odrešenik človeštva. To izjavo je potrdil s prisego pred pristojnim sodiščem. Bil je dolžan odgovoriti na najvažnejše vprašanje ti se je kdaj stavilo na vesoljni semlji. Od odgovora je bila zavisna dava božja in rešitev človeška. Ako «-©n samo otrok božji vsled posi-aovijenja, prijatelj božji, Njegov Sin po- milosti, kot se je smatral vsak Izraeli! samega, potem je krščanstvo človeška vera, in nihče ni dblžan sprejeti jo; a če je On resnično Bog, kot je rekel, da je, potem je vsakdo, ki želi biti rešenim, vesam, da verjame v Njega in se drži Njegovih zapovedi). Skrbno pazite na slovesnost sod-aijskega postopanja zoper Kristusa v palači Kajfeževi. Zvezan in neoborožen je naš Gospod stal pred velikim duhovnom, najvišjocerkve-!»o oblastjo, posredovateljem med Bogom in judovskim narodom; in v svoji od Boga dani mu polnomoči je Kristusa zaprisegel, rekoč; “Zaklinjam Te pri živem Bogu. da nam ijoveš, ali si Kristus, Sin božji.” “Taje kamen, kateri je bil zavržen od vas zidavcev, kateri je postal vogelnijkamen.” Dejanjaapost. 4, 11. Sv. apostol Lukež primerja Jezusa Kristusa kamnu, katerega so zi-davci zavrgli in kateri je potem postal vogelni kamen. — Pri vsakem poslopju so njega poglavitni deli vogli. Zato pa izbirajo zidarji najlepše in najmočnejše kamenjeza vogle, ker odi vežejo vse druge stene tako,da se te ne morejo porušiti. Poderi le jeden vogal hiše in glej, celo poslopje bode kmalu v razvalinah. — Kdo pa so oni zidavci, o katerih govori sv. Lukež v Dejanjih apostolov? Nihče drugi, kakor judje! Kristus je prišel na svet, da bi izveličal v prvi vrsti svoje izvoljeno ljudstvo, potem pa tudi vse druge narode. Prišel je na svet, da sezida nebeško kraljestvo na zemlji, katerega vogelni kamen in mogočni steber je Jezus Kristus sam. Judje so bili zidavci, da, zidavci svoje večne sreče. Pri tem zidanju so pa zavrgli kamen, Jezusa Kristusa, V svojem slepem sovraštvu ga niso hoteli spoznati za včlovečenega Sinu božjega, za Zveličarja sveta. Oh ti nesrečni zidavci! Zavrgli so svojega Boga, kateri jim je kazal pravo pot do nebes, odrekli se vsem milostim, katere jim je on ponujal ter s tem ugonobili svojo večno srečo za vselej. Da, predragi, ta kameo, katerega so judje zavrgli, je Jezus Kristus. On je isti vogelni kamen, na čegar podlagi stoji trdno to veličastno poslopje — njegova sv. Cerkev.Da, to je ona mogočna zgradba, katere ne bode konec, dokler hodi človeški rod po zemlji. “Nebo in zem-Ija bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle.” Naj divji vetrovi še tako neusmiljeno butajo ob njene stene, ona bode nepremakljivo stala, ker nje močni vogelni kamen je Jezus Kristus — Bog. Kako veličastno, kako trdno je torej po poslopje! Pomenljivo je potemtakem, da se pri zidanju katoliških cerkva blagoslavlja vogelni kamen z največjo slovesnostjio. Le škof, ali po njem pooblaščeni duhovnik sme ta sv. čin opraviti. Zares, srečne, presrečnese za-tnorete počutiti vi jolietski Slovenci na današnji dan, ker to je dan veselja in radosti za vas; dan, kateri Vam ostane v neizbrisnem spominu in kateri bode ovekovečen v vaši farni zgodovini. Tu pred seboj vidim mil. slovenskega, škofa J. N. Stariho, kateri je prihitel Semkaj iz daljne So. Dakote v vašo sredino. Vesel je vašega napredka. Z notranjo zadovoljnostjo gleda mnogo-brojno množico okrog sebe, ker vse to jasno priča, da je med vami še trdna in ueomajana katoliška zavest. Še nekaj trenotkov, in potem bode blagoslovil vogelni kamen te krasne hiše božje. S ponosom bodete labkogledali na njo, in spomenik, katerega si stavite, bode pričal poznejšim rodovom vašo živo vero, navdušenost in gorečnost za lepoto hrama božjega, v katerem bode stanoval sam Bog. S hvaležnostjo se bodo spominjali na vašo izvanred-no požrtvovalnost, ko bodo vaše kosti že zdavna strohnele v hladnih grobih. Zares, veseli dan je to za vas! Tu okrog sebe vidim zbrano mnogobrojno duhovščino in na stotine vernih slovenskih src. Staro in mlado, vse je privrelo semkaj,da se vdeleži te redke slovesnosti. Z veseljem se oziram po vas, ker vidim, da stojite kot jeden mož pod jedno zastavo Kristusovo. Kako lepo Vam prijajo društveni znaki, na katerih se bšišči znamenje sv. križa. Glejte, da to znamenje nikdar ne onečastite, da se mu nikdar ne izneverite. Vidim tudi kako odseva iz vaših obrazov oni resnobni smehljaj, kateri jasno priča, da se je v vaša srca globoko ukoreninila katoliška zavest. Iz vaših očij plapoli ona odločnost, katera vam ukazuje: “Vse za vero in Boga!” Kajne, kako vam igrajo solze veselja v očeh in kako vam srce radostno poskakuje! S ponosom gledate na delo svojih rok in zakaj bi tudi ne? Saj to je jedna največjih sreč za vas, ko zidate tempelj Gospodov. Da, vi vsi ste zidarji te hiše božje, vsi tisti, kateri to podjetje Bogu v čast in slavo gmotno podpirate. “Dajte Bogu, kar je božjega”, je zapovedal Kristus. Kako žalosten in otožen je bil očak David,ko mu je Gospod Bog naznanil, da mu ne bode on zidal tem-peljna, ampak njegov sin Salomon. Kolika sreča je torej za vas, ko se vam nudi priložnost, da v dejanju pokažete svojo ljubezen do Boga. Vaše obilno plačilo gotovo ne izostane v nebesih za to plemenito podjetje. Kratka je zgodovina te župnije. Minulo je komaj VI let, odkar je bila ustanovljena pod spretnim in požrtvovalnim vodstvom vašega neumornega č. g. župnika F. S. Šušteršiča. Kako majhna je bila še takrat ta župnija in kako revna. Pa poglejte jo zdaj! Zrastla je v mogočno drevo. Imeli bodede v kratkem naj lepšo slovensko hišo božjo v celej Ameriki. Tu imate lepo župnišče, stanovauje za šolske sestre in pa šolo, v kateri se podu-čuje mladina. Da, smelo smem trditi, da je ni slovenske župnije v Ameriki, katera bi bila lepše urejena in preskrbljena z vsem potrebnim kakor je vaša, dasiravno jih je nekaj, katere so večje po številu duš, kakor je ta. Iz vsega tega sledi, da imate vi gorečega dušnega pastirja; on pa dobre ovčice, katere slušajo njegov glas, kadar jih vodi na pašo. Da, le tako naprej, vi ka toliški možje in mladeniči! Ne upognite svojih tilnikov sovražnim napadom, kateri skušajo uničiti vašo vero. Ostanite neomahljivi v veri, trdni v upanju in zvesti v ljubezni do vašega Boga, kateri vas bode jedenkrat Sodil ter bo vaš plačnik. Število katoličanov v Združ. državah. Popolna in verovna cenitev katoličanov v Združ. drž. je eno izmed vprašanj, ki čakajo rešitve: v topa treba malo več pozornosti in delavnosti od strani tistih mož, ki so sposobni za ta posel. Številke, ki jih je najti v takozvpnem ‘directory’, so dobljene bolj po konservativnih cenitvah, nego iz statistike, utemeljene na dejanskem štetju. Da je skupuo število, ki se nahajav ‘directory’ (naslovni knjigi) aa sedanje leto — 11,289,710 — zelo pod resnično vsoto, je razvidno iz besed, katere je javno izrekel pred nekoliko meseci kardinal Gibbons, češ, da katoliško prebivalstvo v tej deželi znaša “od dvanajst do štirinajst milijonov”. Neki drug izmed naših nadškofov je določil število na petnajst milijonov. In drug pisec v nekem mesečniku je zadnjič trdil, da ima Greater New York 2,-100,000 katoliških p erivalcbev “najmanj”, dasinašteva ‘directory’ ža newyorsko nadškofijo samo 1,- 200.000 kat.,in da ima Brooklyn 1,-700,000, a ne 500,000 katoliških prebivalcev. K tej nadškofiji in tej škofiji se prišteva, kot znano,ne samo mesti New York in Brooklyn, marveč i devet sosednih countyjev, ki imajo katoliških prebivalcev o-koli 300,000. V mestu New York je bilo po cenitvi z 1. 1900 skupaj 2,6439,57 oseb od inozemskih staršev in 737,477 belih deželanov od ameriških staršev, a število katoličanov med njimi je znašalo skupaj približno 1,800,000. Ta cenitev obsega tiste, ki so samo po imenu kat., kot i tiste,ki so praktični člani sv. Cerkve. Če dodamo tem 1,- 801.000 katoličanom v Greater New A'orkuse 300,000 v rečenih devetih countyjih, dobimo skupno število 2,100,000. Pri potrebnem štetju] katoličanov bi se moralo, seveda, 1 napraviti ločeni razpredelnici za tiste, ki so po imenu katoličani, in tiste, ki “naj bi bili” katoličani, a ki nikakor ne hodijo v nobeno cerkev. Ime Amerika. Po sboro štiristoletni tajnosti se je našel prvi zemljevid (mapa), na katerem se je rabilo ime Amerika v zaznamovanje zapadne polute, pravi “New York Tribune”. Naredil je isto Martin Waldseemueller, zem-ljepisec in zemljevidar (t. j. izdelovalec zemljevidov) v mestecu St. Diel na francosko nemški meji. Že izza 1. 1507. je svet poznal malo latinsko knjigo, tiskano v St. Dielu in proslavljeno zato, ker je kot prva zagovarjala, naj se nova poluta imenuje Amerika po Amerigu Vespucci ju. “Ne vidim, kdo more upravičeno ugovarjati nazivanju ‘Amerika’,” je reke! pisatelj, “po možu, ki se je imenoval Americo ali Amerigo in čigar visoki duh je odkril novo deželo, ko se vendar imeni ‘Evropa’ in ‘Azija’ izvajata od ženskih imen.” (Seveda nam ni treba posebej omenjati,da ni odkril Amerike Amerigo Vespucci, marveč Krištof Kolumb.) Iz gotovih odkazov in ozirnostij v knjigi je bilo razvidno, da je isbej bila priložena nekaka mapa ali zemljevid, a to mapo so pogrešali. Kopije ali posnetke so našli od neke mape, o katerej so zemljepisci mislili, da je spadala k rečeni knjigi, a še ni nikdo vedel, kaj se je zgodilo z matico ali prvotno mapo. To seje naaadnje dokazalo, da je Waldsee-mueller spisal knjigo in gotovi zemljevidi so se našli, noseči njegovo ime, a ne pa zaželjeua mapa, katere je svet iskal tako dolgo. Iskanje so ustavili in stvar že skoro pozabili, ko je neki nemški profesor slučajno zadel ob pogrešano mapo v knežji knjižnici gradu Wolfegg. Tu je ležala skrita med zvezki dragocenih pergamenov. Profesor, čigar ime je Jožef Fischer iz Feldkircha, je pregledaval knjižnico princa Frančiška z Walburg-Wolfegga. Našel je “zvezek obsežne velikosti,” tako pravi ‘The Monthly Bulletin’ od ‘International Bureau of American Republics’ “starinsko polo gotiškega sloga, trdno vezano,imajočo za stranici dve bukovi deščici, opremljeni z zapo-nami iz žolte medi (mesinga). In v tem zvezku je našel skupaj, kakor v kacem atlasu, razne liste treh različnih map ali zemljevidov. “Eden izmed teh je bil matica Waldseemuellerjeve mape z leta 1507., katere so tako vztrajno iskali in o kateri se je toliko govorilo, krasno tiskana v dvanajstih kosih in izvrstno ohranjena.” Princ je dovolil, da se je mapa fotografirala, tako, da so snimki, ki so se objavili, natančne reprodukcije ali ponaredbe. Če se njeni deli zlože, meri Wald-seemuellerjeva mapa 8 čevljev v širokost in 4 čevljev visokost. Mapa predočuje novo celino (kontinent) tako negotovo in nejasno, da se zdi človeku dandanes smešna. Če pa pomislimo, da je bila narisana samo petnajst let potem, ko je Kolumb prvič preplul Atlantski ocean, moremo pač umeti temoto, v katero je nova dežela zavita na mapi. Severna Amerika je zožena v progo ozemlja, da je videti podobnejša dolgemu otoku nego celini ali kontinentu. Velikost Južne Amerike je bliže resnici, a oblika že tudi pred-očuie do neke mere črko V. ki znači podobo te celine. Ime “Amerika” je pisano povprek v velikih črkah v spodnjem delu nove suhe zemlje. Nemčija ima sedaj 22 ladjenic, ki dajejo dela 60,000 osebam. Požarne škode v Združ. državah in Canadi meseca julija so znašale $11,923,200.' Papiga ima človeškemu najpodobnejši jezik, in zato zna pač tudi ta ptič bolje posnemati človeški jezik, nego vsak drugi. Standard Oii-kompanija namerava zvezati svoja oljišča v državi Kansas z onimi v Whitingu, Ind., z 800 milj dolgo cevjo, kar bo stalo $16,000,000. Senator Fairbanks, republikanski kandidat za podpredsednika, bo otvoril volitveni boj v državi Kansas dne 1. septembra in to v mestu Marion. General Booth od Reš-nje armade (Salvation Army) potuje po Angleškem v avtomobilu, razširjajoč evangelij, in prebivalstvo ga navdušeno pozdravlja. Ogromen mora biti to vorni parnik “Peavey,” ki so nan; naložili v Escanabi, Mich., dne 1J. t. m. nič manj kot 7,375 čistih ton rude in to v 51 minutah v ladjenici st. paulske železnice, kot je sporo čila brzojavka. Velikansko drevo j zadnjič našel žagar W. II. Hart iz okraja Fresno, Cal., v eshomski dolini countyja Pulare, Cal., in sicer gorostasen bor, ki je debel v premeru 36 čevljev in obsega pri tleh 100 čevljev. Višino velikanovo ceni Hart na najmanj 400 čevljev. Najpopolnejša zaloga zlatnine v Jolietu. Vsakovrstni prstani za moške in ženske ante in dekleta in deco po zelo nizkih cenah. Vse blago dobro in garantirano. Moški prstani od $2.50 do $10.00.. Ženski in drugi prstani po $1, $1.50 $2.00 do $15.00. Najživahnejše jezero na zemlji je vierwaldstattsko jezero v Švici. L. 1903. so prevozili par niki, katerih je dvajset, po statističnih zapiskih nič manj kot 1,529,000 oseh. Promet se je torej tam čudovito razvil, odkar je začel voziti prvi parnik na kolo dne 20. septembra 1837. Dne 15. avgusta t. 1. se je obhajala stoletnica avstrijskega cesarstva in sicer na cesarjevo željo brez vsakega unanjega sijaja s cerkvenimi zahvalnimi slavnostmi. Rečenega dne je bilo sto let, kar je takratni rim8ko-nemški cesar Franc II. odložil svoj naslov “nemški ce sar” in sinadel dedni naslov: avstrijski cesar. “Elija” D o w i e, svetov» noznani čudak in ustanovitelj naselbine Zion, se je izkazal junaka. Dne 12. t. m. je po brzojavki iz White Hall, Mich., rešil tri ženske, da niso utonile. Bile so same v neki jadranki, katero j e prevrnil nenaden piš. Slučajno je to z brega opazil “prerok” Dowie, ki je plaval s svojim sinom ženskam na pomoč in jih vse tri spravil v varnost, dasi hi bil pri tem skoro sam utonil. Poročni prstan $1.50, $2.50 do $10.00. Prstani za otroke po 50c, t OO, $1 in $1.50. Naša trgovina je že dooro poznana Slovencem ter se jim še nadalje priporočamo v blagohotno naklonjenost. R.olot. I3. Kiep juvelir in optik. 205 N. Chicago St. JOLIET Zopet se je zadnje dni trobilo križem svet o židovskem klanju na Ruskem. Z dne 15. t. m. pa je poročala brzojavka iz Siedlica na Ruskem Poljskem, da niso bili protižidovski izgredi z neštetimi žrtvami v okraju Parčevo dne 80. julija t. 1. prav nič druzega, nego mali nemiri, povzročeni po Židih, ki so hoteli ugrabiti neko Židinjo, ker se je dala krstiti. Nikdo ni bil usmrčen ali sploh resno ranjen. oooooooooooooooooooooooooo Anton Schager 411-412 Barber Rldg. JOLIET, ILL. Oba telefona štev. 4 OJ) Zavaruje hiše in poslopja kakor tudi pohištvo in premakljivo lastnino proti ognju. Zavaruje tudi vaše življenje proti nezgodam in smrti. OOOOOOOOQOOCK30000000QOOOOQ ZELO ZNIŽANE CENE. American, White Star in ( uiiaid Line, kterih parniki vozijo v Evropo vsak1 torek, sredo in soboto, so znižale ceno prekmorske vožnje na:.,...$17.00 Torej se plača: Do Ljubljane............$23.80 Do Zogreba..............$24.40 Da Karlovca.............$24.00 Do Reke.................$24.30 S francosko črto čez Havre pa se plača: Do Ljubljane.....$31:70 Parniki odplujejo vsako soboto. Pot niki naj bodo v New Yorku v petek-Prihod naj se nam naznani pismeno,, brzojavno, aii pa naj se nas pokliče iz kateregakoli newyorškega kolodvora na telefon, naša štev. je 3795 Cortland. Vožnja iz Hamburga v New <£"1 A.00 York velja............J) 1 ”--- Ekspresni parnik ^ rt A .00 ‘ ‘Deutschland”.......J) ■*}--- Frank Sakser, 109 Greenwich St. NEW YORK. Frank Medosh ! 200 E. 95th St. So. Chicago, 111. ------4004-- G o:-; til nič; ar,.. Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu Telefon 1841........So. Chicago POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomorska vožnja čez sredo-zemsko-adrijansko morje, po proiskušeni črti Cunard Line ustanovljena l. 181/0. ....Najstarejša prekomorska črta.... Kakšno škodo lahko donese bojazljivost, to se je videlo te dni blizu Gallatina v countyju Cherokee, Tex. Neka farmarica Jenkens se je v somraku s svojim sedem mesecev sjarim otrokom napotila, da obišče svojega očeta, čegar farma leži komaj pol milje od farme njenega moža. Pri tej priči je skočila iz grmovja dokaj velika žival in jej sledila. V svojem strahu tekla je farmarica vedno hitreje in hitreje, dokler ni dospela vsa spehana na farmo svojega očeta in se zgrudila, zadeta od srčne kapi, do-čim je otrok živ padel iz njenih rok. Velika “divja žival”, katero je rajnica imela za pumo, je bila— tele! S 26. aprilom je upeljala Cunard Line direktno vožnjo/iz New Yorka v Trst in na Reko, s prestankom v Neapolju. Ti izborni in moderni parniki z dvojnim vijakom, zidani leta 1904, imajoč nad 10,000 ton teže, odpljujejo iz New Yorka kakor sledi: PANNONIA (z dvojnim vijakom, 10,-500 ton teže) v torek 2. avgusta, ter zatem rodno vsakih 14 dnij. ULTONIA (z dvojnim vijakom, 10,402 ton teže) v torek 16. augusta. SLAVONIA (z dvojnim vijakom, 10,605 ton teže) v torek 30. avgusta Povprašajte pri naših agentih o nizkih cenah in posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti se iščejo v vsakem kraju. T. G. WHITING, Mgr., Dearborn in Randolph Sts., Chicago ooooooooooooooooooooooooog FRANK ROGEL 101 Indiana St., voglu Jackson N. W. Telef. 1303. Joliet, lil. Slovenski gostilničar Toči se vedno sveže Porterjevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše smodke ::::::; Postrežba solidna in se priporočam vsem rojakom, tujcem in domačinom. Na razpolago je vedno dober iunč. K. S. K. JEDNOT Prošnja: Novo društvo sv. .Martina, LaSalle, 111., želi pristopiti v K. S. K. J. — Imena: Jožef Drenik, roj 1886, Jožef Pavlin, roj 1885, Jožef Barbarič, roj 1881. Jožef Gergovič, roj 1880, Ernest Cerar, roj 1871), Janez Zajc, roj 1880, Anton Kral, roj 1877, brane Barlič, roj 1870. Anton Založnik, roj 1876, Franc Gergorič, roj 1875, Ant. Meznarič, roj 1875, Martin Strukel, roj 1875, Jožef Skander, roj 1875, Franc Penca, roj 1875, Mihael Urbanič, roj 1874, Jožef Kuss, roj 1867. Anton Lampret, roj 1867. Gr. š. 17 udov. Pristopili: K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 7055 Bohinc Jernej, roj 1883, 7056 Demšar Franc, roj 1879, spr. 15. avg. 1904. Dr. š. 72 udov. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 7057 Škraba Jožef, roj 1880, 7058 Robek Franc, roj 1873, 7059 Besal Matija, roj 1863, spr. 15. fiyg. 1904. Dr. s. 133 udov. K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 7060 Rozina Anton, roj 1877, spr. 15. avg. 1904. > Dr. š. 73 udov. K društvu s v. Jožefa 12, Forest City, Pa., 7061 Zidar Franc, roj 1876, 7062 Tomšič Rev. Jožef, roj 18,67, spr. 15. avg. 1904. Dr. s. 230 udov. K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minu., 7043 Skoda Janez, roj 1873, 7064 Palčar Janez, roj 1867, spr. 19. avg. 1904. Dr. š. 135 udov. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 7065 Keršan Jakob, roj 1880, spr. 19. avg. 1104. Dr. š. 138 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 7066 Drager Jožef, roj 1876, spr. 15. avg. 1904. Dr. s. 156 udov. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 7067 Bukovec Janez, roj 1870, spr. 20. avg. 1904. Dr. š. 101 uda. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 7068 Stražiščar Janez, roj 1875, 7069 Vidmar Jernej, roj 1868, spr. 18. avg. 1904. Dr. š. 266 udov. K društvu sv. Jožefa 58, Waukegan, UL, 7070 Grimšič Jakob, roj 1884, 7071 Petrič Janez, roj 1882, 7072 Podobnik Franc, roj 1879, 7073 Gantar Janez, roj 1879, 7Q74 Radišer Matija, roj 1874, spr. 22. avgusta 1904. Dr. š. 211 udov. K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 7075 Glojek Ferdinand, roj 1884, 7076 Papež Jožef, roj 1877, 7077 Klišček Stanislav, roj 1872, 7078 Brinovec Janez, roj 1870, 7079 Glojek Albiu, roj 1865, spij. 19. avg. 1904. Dr. s. 53 udov. Suspendovani udi zopet sprejeti: K društvu sv. Družine 5, LaSalle, Illjr, 5665 Alauf Franc, 14. avg. 1904- Dr. š. 134 udov. Korošec Franc, 16. av-Dr. š. 231 udov. ♦0404»»#*e»00»0+"»0»o Dolga je pot, ki nima ovinka, in tudi najbolj zdravi ljudje imajo dobo slabosti. Pač ne vedo, kaj jim nedostaja, a polagoma jim upadajo moči. Ko bi bilo telo prozorno, opazili bi, da jim želodec prav ne prebavlja svoje hrane, da so živci napeti in da je kri pičla. V takih slučajih ohranja življenje Severov ži vljenskibalzam. Prebavo pospešuje, omotico prevladuje in onemoglost odpravlja, krepčajoč živčevje, in bolnik se ojači. Stari in slabotni ljudje naj bi ga redno uživali. “Mislil sem, da mi žena ne bo več živela,” pravi Mr. Jos. Grich iz Portland Mills, Pa., “ampak Severov življenski balzam ji je pomagal.” Isti ozdravlja kronično zabasa-nost, dispepsijo in žolčnico, ter vliva novo življenje v vse organe in mišične tkanine. Cena 75c. V vseh lekarnah ali pa pošlje naravnost W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Slovani “zaželjeni”. “Illinois Staats Zeitung” poroča: O ruskih in hrvatskih priseljencih, ki so zadnjič dospeli na bremenskem parniku v Baltimore, piše tamošnji list “Deutscher Correspondent”: “To so krepki mladi možje, izmed katerih se hoče večina posvetiti po ljedelstvu na zapadu. Eden izmed priseljencev, ki se je peljal v med-kiovju, je menjal pri neki tvrdk nad 3000 rubljev v ameriški denar in razni drugi so imeli od $200 do $800 pri sebi, znamenje, da še dolgo — Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto. Nad 30 let se je obnašal Dr. RÍCHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI At SIDRO 9)9 Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POKOSTinCO, PODAGRO itd. in razne reumatične nepriiike. SAilO! 2Set. in SOct. v vseh lekarnah ali pri F. At Richter & Co. 215 Peart Street, New York. KADAR IŠČETE SLUŽBE, svojega prijatelju ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, selite kaj kupiti, t. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki redno prinašajo uspeh, ('ena za je,dno uvrščmje. Če oglas ne obsega vel ko 7 vrst, 25c,'Za le kr at n o pa 75c. Če obsega oglas nad 7 vrst pa za jeO.no uerščenje 50c, in za j kratno $1.50. Račana naj se po~ vprečno po U besed najed.no vrsto. Svoto je poslati z oglasom naprej. KJE JE MARTIN PEROVŠEK i Pred nekaj tedni je bil tukaj v South. Chicago. Za njega bi rad zvedel njegov brat Frank. Odkuril jo je že dvakrat od tukaj in mi odnesel prvič $55 in po preteku 8 mesecev je prišel spet nazaj do mene, seveda brez denarja, ter me prosil naj mu kupim obleko. In res ko je delo dobil,sem mu dal denar za obleko in tako še nekaj več. Ko pa je delal 12 dnij, jo je popihal ne da bi povedal kam ter vzel ven svoj zaslužek in mi spet odnesel $30. Star je kakih 18 do 19 let srednje postave. Prosim rojake, ako vedo zanj, da mi naznanijo njegov naslov. Frank Pe-rovšek, 131 95th St., South Chicago, 111. Rojaki varujte se tega tička! 37t2 V NAJEM ALI NA PRODAJ pod ugodnimi pogoji v McGregor, Pitkin Co., Minn., 1 miljo od mesta oddaljeno posestvo s hišo v dva nadstropja ter hlevom za živino, 80 oralov travnika za 30 glav govedi skozi celo leto poleg jezera, mrva zraste tu tri čevlje visoko; v mestu pa trt lote s hišo, kletjo in vodnjakom ter obdelanim vrtom. V mestu je sedaj vsako leto stalno delo za 4 mesece, čez zimo pa za 5 mesecev v šumi. Za odgovor priloži znamko. Več pove Frank .Jakše, Powers, St. Louis Co., Minn. 36t4 KJE STA BRATA FRANK IN Ignac Košjak, doma iz vasi Kronovo, fara Bela Cerkev pri Novem mestu. Že 6 let se ne ve zanju ali sta živa alt mrtva. Bivala sta nekje v Coloradi. Za njun naslov bi rada izvedela Mrs Neža Kolenc,507 Aurora ave.. Aurora, 111. 37t2 NA PRODAJ GROCERIJSKA prodajalna in mesnica sredi kolonije in blizo slovenske cerkve z dobro kupčijo. Lastnik proda vsled drugega posla. Več pove Frank Bernik, 9469 Ewing ave., South Chicago, 111. 36t4 SLUŽBO DOBI DEKLA ZA DE- lo v gostilni. Stara nad 25 let in pametnega zadržanja ima prednost. Plača $4 na teden, ki še po možnosti poviša Več pove John Novak, 9000 Strand St., So. Chicago,' lil. 34t4 NA PRODAT HIŠA S PET SO- bami na North Hickory St. V hiši je voda. plin, kopelj in vse moderne udobnosti. Več pove F. A. Barthelme, 1141 N. Hickory St., Joliet, 111. 34t4 SLUŽBO DOBI DOBRA DEKLA za kuharico v boarding house. Plača $12 na mesec. Več pove Anton Barec, 1005 N. Scott St., Joliet, lil. 34t4 ■04040404KI40K!4004044040a f t V Telef. Chicago 307. iai ict lil ä ♦ N. West. 175. JULIfc.1, ILL. O 0+0++0+0+0+00+0++0+0+0+G+0 Vaudevillne predstave prve vrste. Predstava vsaki večer ter v sredo, soboto in nedeljo popoldne. Za teden začenši z 29. avg. 19o4 igrajo sledeči umetniki: GILLETTI-JEV CIRKUS S PSI IN OPICAMI. Jedno najdražje plačanih dejanj. PHIL. IN NETTIE PETERS. Komična skica. SPISSELL BROTHERS. Evropski akrobati. CARRIE WINNER. Spretna plesna umetnica. LIZZIE McKEEVER TER SADIE STEWART. Pevki najnovejših izbranih točk. POLYSCOPE. Cene zvečer: 10-20-30 in 50c; popoldne 10 in 25<*. Izjava. Zdolaj podpisani izjavljam glede na novico priobčeno v Amer. Slovencu v štev. 34., z duetu 5. avg., da sem res vdaril Antona Bolte v nedeljo dne 31. julija in sicer zato, ker sem bil omenjeno storiti dolžan kot v svojo obrambo in šele tedaj ko me je imenovani Anton Bolte prvi napadel, in brez vsaeega vzroka in opomina. Franc Gale. 37tl c* CIGARETA. 'Francoski spisal Jules Claretie. Bilo je za časa -zadnje karlistov-ske vojne, da,gospod. Cela dežela Baskov, vse je dišalo po krvi in smodniku in sicer veliko, veliko mesecev. Gotovo ste videli očrnele in porušene zidove. Da? To so bile pristave, hiše,srečna bivališča, sdaj so podrtine, skoraj pokopališča. Taka je vojna! Videti bi bili morali, kako so se bojevali! Na eni strani karlisti, na drugi vojaki madridske vlade. Koliko ranjencev in otrok je prišlo po teh potih, ki so se s strahom vpraševali — zakaj? Ah, državljanska vojna je nekaj strašnega! In, kdo ve, če se ne začne spet jutri? Saj ao ljudje tako zaslepljeni. Razumeli bodete, da je začelo vse vreti, ko se nam je povedalo nekega dne, da je kralj tu, da pride dou Carlos, in so hiteli zopet k pretendentu in mu pripravili armado. Tega pa niso storili samo zaradi tega, da bi nosili lepo obleko, da bi med trobentanjem skozi vasi korakali in poleg orožja, lepo v piramida postavljenega pojoč plesali z deklicami, ampak tudi da bi slišali kroglje žvižgati, kajti naši Baski so hrabri, žive zmerno in znajo umreti. Seveda pustijo žetev in sadno drevje, ki daje tein revežem živež, v nemar! Bojevali so se po cele dneve in sicer tri dolga leta. Ta čas so bila vsa pota zasedena od mož iste domovine, ki so hoteli drug drugega uničiti. Povest o obleganju mesta Bilbao vam je izvestno znana. Gardisti so je od vseh stranij oklenili. Hoteli so mu priti na pomoč, toda karlisti so zasedli med Sv. Sebastijanom in Bilbaom prelaze, odbili vsak naskok in jih pognali nazaj. Vodja karli-stov, ki jim je tam zapovedoval, se je imenoval Zucarraga. Bil je junak, nekdanji častnik, ki je poslal vladi v Madrid svoj meč z besedami: “Dajte ga komu drugemu, da ga proti meni suče; tega, ki ga bodem od sedaj sukal, sem dobil od kralja.” Bil je šele tridešet let star, lep, zastaven, ponosen mož. S »vojega stališča v gorovju se ni dal pregnati, dasiravno so pošiljali najboljše in vsak dan sveže čete proti njemu. Kot pohabljence smo videli vojake se vračati iz prask, častnike so nosili na krvavih nosilih in govorilo se je; “Glejte, tako se koljejo Španci zaradi Španije!” Slava Zucarragova je rastla s porazi narodovih čet. Povsod so govorili; “Tomaž Zumalacarregni je zopet vstal!” Ta je bil, kakor veste, vojvoda v prejšnji karlistov-ski vojni. General v mestu Hernani, ki je pošiljal svoje vojake proti prelazom katere je branil Zucarraga, je bil ves iz sebe od srda. Za vsako ceno j,e hotel gorovje vzeti, ljudi z okroglimi kapami poteptati in pot v Bilbao oprostiti, toda brez uspeha. Vsak naskok se je končal s pora-zp,c$ in begom in izmučeni vojaki sp., pni bajali vedno trudni nazaj, puščajoč mnogo mrtvecev za seboj. Ko je gledal nekega večera general Garrido — kojega osivelo glavo je- pokrivala kapa, preluknjana od marokanskih krogel j—svoje vojake počasi, topo in trudno se vračati v bivališča, dočim so v daljavi na gOrab še vedno grmeli topovi Zu-earrage, katerih dim smo videli mi iz doline po gorah, je stisnil pesti in vzkliknil z očmi, od srda se bliskajočimi: “O, ta Zucarraga! Ta prekleti Zucarraga! Svoje življenje M dal za njegovo in premoženje temu, ki ga usmrti!” Divjal je od srda, ko je moral gledati, kako so se topili njegovi polki v goratih prelazih, kakor »neg pred solncem. Zdelo se mu je-,, kakor hi bili ti hrabri ljudje, ki »o po potih ležali, njegovi lastni otroci, ki jih je izgubljal in ki so jib morili. . . In kdo je to delal? Zucarraga, Zucarragovi Baski, Karlisti! Še ni izgovoril stari Garrido, ko se je postavil v sredi trga,napolnjenega z vojaki, na katerega je že legal mrak, pred generala velik, lep mladenič, ki je rekel s trdnim pogledom nanj: “Bi mi dali, kar zahtevam, če Zucarrago usmrtim?" “Kdo si?” je vprašal Garrido. “Sin te okolice, Ivan Araquil, človek, ki ne pozna strahu pred smrtjo, ki je pa prisegel, bogat postati.” General je meril mladeniča od pete do glave. “Če si iz Huipuzcoe, zakaj nisi pri vojski .don Carlosa?” “Ker mi je vse na svetu vse jed-no, razven neke deklice, ki jo ljubim.” “Tvoja nevesta?” “Ne, žalibog ni moja nevesta, ampak hči posestnika, kije za mene prebogata. Jaz pa sem ubog in hočem si dohiti denarja, da jo vzamem.” Ta Araquil je bil dobro znan po okolici, in vedeli smo vsi za njegovo življenje, njegovo ljubezen do hčere Chegaray-a, dobrega poljedelca iz Guipuzcoe, ki je imel štiri ali pet pristav tu okoli, in razven tega polja, kjer so se lomile jablane pod težo jabolk. . . Oče Chegaray je prebival tned Hernauijem in trdnjavico Santa Barbara, ki ste jo videli na vašem potu od Sv. Sebastijana tu sem. Na svojo hčer Pepo ije bil stari ponosen, kakor Andaluzičanka na svoje drago kamenje. Če je šla k večernicam ali na ples, tedaj je bil ves vesel. Na teh plesnih veselicah se sklepajo cesto zaroke, ne da bi se prej stariši vprašali; kmalu se izgubi pri smehu in plesu srce in zveza za življenje je sklenjena. Tedaj je bil v Loyoli, tam blizu, mladenič, lep, velik, ki se je smukal okoli lepih deklet, ki je imel sicer vse lastnosti, deklicam glave premotiti, toda nobene take, ki bi bila starišem ugajala. To je bil ravno oni Araquil, ki je pripovedoval generalu Garrido o svojih častihlepnih naklepih. Vesel je bil in vedno za kakšno hudomušnost pripravljen; v igri z žogo je bil mojster, pri tem gibčen, močan, prepirljiv in drzen; pri borbah je klal bike, kakor borec z biki in je bil vedno lepo obrit, imel močno postavo, toda roke nežne kakor ženska. Imel ni nobenega vinarja, živel je od danes do jutri, danes od dobička pri igri z žogo, jutri od stave z borci z biki, ki jo je dobil v letanju ali borbi z nožem. Imel je Judi različna zdravila za rane, ker je občeval pri svojih mnogostranskib opravilih z vaškimi zdravniki m z ljudmi, ki so delali iz gorskih rastlin tinkture in maže za vse mogoče bolezni. Naredil si je tudi iz Bog ve katerih strupenih rastlin tekočino, ki jo je nosil v prstanu na roki. Takšen človek je bil ta Araquil. Nekega dne je prišel torej ta lepi petindvajsetletni mladenič na plesu v Loyoli na veliki ponedeljek v do-tiko z mlado deklico,ki jo je naprosil za ples. Bila je Pepa Chegarav. Valčkova melodija premoti cesto mladim ljudem glavo. Niti Pepa niti Ivan nista pozabila več tega prvega spoznanja, tega plesa pod milim nebom. Od onega velikega ponedeljka se •je začel prej tako dobrovoljni Ara-quil ljudij ogibati, govoril je malo in bodil mračen okoli: toda tudi stari Tiburcio Chegarav se ni več smejal. Bila je ravno ona ljubezen vmes. ^ Taka je ljubezen! Ona je sanjala o njem, on ni drugega mislil, kakor na njo, bil je žalosten, kakor vrt brez cvetlic, in ljubezen ga je naredila osornega. Zakaj? Ker ni imel nobenega vinarja in ker je bila Pepa bogata, in posebno ker je rekel ta neomahljivi oče svoji hčeri, da je ne da nikdar možu, čegar celo premoženje obstoji samo v igri z žogo. “Toda”, je rekel nekega dne Araquil očetu Ckeg^iray-u, “Pepa me ljubi, rekla mi' je večkrat že sama”. “Tudi meni je to povedala”, je odgovoril oče. “Jaz jo obožujem, jaz jo ljubim do blaznosti; če mi je ne daste, vzamem si življenje. Kaj morem »boriti, da jo dobim?” “To, kar sem jaz storil”, je rekel krnet; “delati in v zakon dovolj premoženja prinesti, da se lahko otroci izrede. Jaz nisem delal celo svoje življenje zato, da bi vrgel svoj denar in hčer na vrat človeku, ki je na vseh plesih, če prideš kedaj in mi poveš, da imaš malo premoženje, tedaj dobiš Pepo, ker te hoče.” “In koliko moram prinesti?” je vprašal Juan. “Dva tisoč tolarjev!” “Dva tisoč tolarjev!” je rekel Araquil bled kakor mrlič. “Kje naj j ib aobim?” “Jaz sem jib našel v zemlji”, je odgovoril stari kmet. “Išči ti tudi!” Tiburcio ni bil mož, ki bi bil besedo snedel. Araquilu ni preo-stajalo drugega, kakor življenje si vzeti, kakor je starcu grozil, ali trdo delati, da spravi vsoto skupaj. Pepa bode kot pokorna hči svojega očeta ubogala, toda ker je lepega mladeniča zares ljubila, mu je obljubila, da ga počaka, da pi pridela zahtevano doto. Pri njunih skrivnih sestankih in pogovorih za starčevim hrbtom mu ni skrivala, da ima ona čustva zanj, ki dve bitji do smrti družijo. Da, prisegla mu je celo na molitvenik ranjke matere, da ne bode nikogar drugega, kakor njegova. Taka prisega od bitja, lepega kakor zvezda na nebu, je lahko ojunačila drznega moža, in Juan si je tudi rekel: “Dobro, ne vem sicer, odkod naj vzamem dve tisoč tolarjev, toda dobil jib že bodem!” Koval je naklepe v svoji glavi in se mučil. Skoraj bi se bil zaletel nekega dne z glavo v zid igralne sobe v Sv. Sebastijanu, ker je izgubil proti svojemu nasprotniku iz Toloze igro za eno samo točko. Stave so bile visoke in obljubovale začetek velikega premoženja. Ruval si je lase, bil se ob čelo, bil je ves iz sebe od jeze. . . Vendar je moral dve Tisoč tolarjev dobiti; in vedno so mu donele po ušesih Pepine besede: “Ali sem tvoja ali nikogar, Araquil. Toda ubogala bodem očeta, dokler živi, in spoštovala njegovo voljo, če umre.” Tudi na izselitev je mislil Juan, ker se mu je povedalo, da so postali v La Plati muogi Baski srečni. Da bi ga ne zadrževala misel na Pepo, gotovo bi bil odšel. Kot lovec ali iskalec zlata bi bil iskal sreče, ker mu je rekel starec: “Išči!” Boljše bi bilo zanj, kakor da je ostal. Med tem se je zopet vnela vojna v tej okolici in gori omenjeni dogodki so se dogodili v Bilbau. General Garrido,že skoraj ves obupan, vidi, kako se postaji mladenič predenj, in sliši njegovo povest; in dočim se staremu vojaku, ki se je bojeval v Maroku, čelo zatemnjuje, nadaljuje Araquil: “Če je Zucar- ragovo življenje res premoženja vredno, ga hočem dobiti.” ‘ ‘Več kakor pi-emožen je je vredno Zucarragovo življenje”, je odgovoril Garrido “ono pomenja življenje tisočev mojih vojakov. Zucarraga je ključ v Bilbao, veden poraz, z eno besedo, vse. Zapovedi ti ne morem dati, ker nisi vojak, toda če svoje obljube izpolniš, spomni me na to, kar sem ti rekel!” “Dobro”, je rekel Juan. “Na skorajšnje svidenje, gospod general!” Stari Garrido je skomizgnil z ramami in se vprašal, če ni ta človek morebiti ogleduh. Araquil pa je imel samo jedno misel: Zucarragovo življenje je vredno premoženja! Le ker je samo to Pepino roko zanj pomenjalo, ga je hotel dobiti, drugače mu ni bilo nič zanj. Zginil je iz Her-nani-ja, in več dnij se ni slišalo ničesar o njem, tako da je general že mislil, da je imel z norcem opraviti. Pripravljal se je torej za naskok, hoteč Zucarrago presenetiti in si prebod priboriti. tem se je plazil Araquil okoli karlistovskih obkopov. S svojim nožem v žepu, ki ga je znal, če je bilo treba, kakor krogljo vreči ali od daleč v desko zabosti, se je klatil okoli, prenočeval pod milim nebom in čakal na trenotek, ko bi se mogel Zucarragi približati. Kaj mu je bilo ležeče na življenju tega roparskega vodje? Vojska s topovi ati vojska z noži ostane vedno vojska. Tako razmišljajoč je čakal ugodne prilike. Ko se je približal ponoči preveč napol podrti hiši, kjer je stanoval Zucarraga, mu je zažvižgala krog-lja straže tako blizu glave, da ga je na levem ušesu ranila. Za to se ni zmenil, le obžaloval je, da ga je straža opazila. Brez te bi bil prišel črez zid v bližino Zucarrage! Zdaj je moral iznova začeti. Prihodnji dan je bil tisti, ki ga je namenil stari Garrido za ponočni naskok. Juan Araquil, ki je ležal skrit v jarku, je sklenil, sedaj za vsako ceno do Zucarrage priti, in sicer tedaj, ko vrže stari Garrido svoje čete na karliste. Prvi streli praske so presenetili Juana, prihodnjih se je pa že razveselil, kajti Zucarraga pride ven in bode vodil svoje vojake, če pride Juan v bližino, doseže svoj namen: nož v srce, toda sedaj ne iz zasede, marveč v boju: mož proti možu. Torej, Zucarragovo življenje je vredno premoženja? No,oče Chegarav dobi svojih dve tisoč tolarjev —in gorje karlistom. Bojevali so se hudo ono noč. Vojaki Garridovi so naskakovali srdito obkope s bajoneti in tam so zadeli na karliste, ki so jib hoteli presenetiti, ki so jih pa našli bdeče. Sredi v temni noči je usmrtil drug drugega; udarci sabelj so ranili prša, streli so razbijali glave, morili so se, ne da bi drug dragega videl, Španci proti Špancem, bilo je sramotno! Dolgo je to trajalo. Ob svitu so se morali vladni vojaki zopet umakniti, izgubivši mnogo tovarišev. Naskok je bil odbit in v tej krvavi noči se je pridružil prejšnjim nov poraz. Koliko solz srda bode pretočil Zopet stari Garrido. Karlisti so pa pozdravili zono po ponočnem boju s kriki veselja: “Harri! Harri!” naenkrat so utihnili ti veseli kriki in nastala je mrtvaška tihota. Zu-cirrago,njihovega nepremagljivega vodjo, kojega glas se je ponoči vedno in povsod slišal, ko je klical: “Pogum, otroci, držite se hrabro!” so prinesli z zdrobljeno nogo v hišo, kjer je navadno prenočeval. Ujetniki vladne vojske, katerih so ujeli karlisti ponoči mnogo, so videli ponosnega moža; je bil bel, kakor njegov klobuk, njegovi častniki so stali okoli njega. Držali so ga pod pazduho, ker se ni mogel pokonci držati. Nekaj vojakov mu je prineslo podnožnik, na katerega so ga bili posadili s stegnjeno nogo. Araquil ni enkrat obrnil očesa od njega. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOO MATH. H. NEMANICH 71 > N. CHICAGO STREET, NA VOGLU JACKSON STREET JOLIET, ILL. si,o\ i:>sKi i>0(iRivii>iiv Rojakom priporočam svoj novo otvorjeni pogrebniški zavod ter jim jamčim točno in zanesljivo postrežbo. Na pozive * po noči se hitro ustreza. Teleiou Chicago 2204. Nortlmestern 445. ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOQQC)000000OOOQCQQOOO£300Xi Severova zdravila. Severov balsam življenja vselej ozdravi zaba-sanost, zgubo apetita, vrtoglavost in glavobol, oslabelost in neprebavljivost. 75 ct. | Severovo mazilo zoper garje je posebno dobro kadar srbi koža in se delajo na nji kaki izpustiti. 50c, s pošto 58c. Severov balzam za Severov [ kričistilec okrepča vse telo, sčisti kri, ozdravi iz-pustke na koži mehurje ter utrujenost. $1 00. Severovo | zdravilno mazilo celi vsakovrstne rane na koži, kraste, opekline, srbine itd. 25c, s pošto 28c. Na prodaj v vseh lekarnah in pri trgovcih z zdravili. j ozdravi ! kašelj, 5 l prehlad, 1 gripo, £ f davico, > hripavost, 3 > vratobol j in vse j bolezni na \ pljučih. I 25 in 50c. Severov regulator za ženstvo, hitro ozdravi vse mesečne nerednoSti. Potreben pri vsaki družini. $1.00. Severov Nervoton premaga vsako nervoznost pomanjkanje spanja in slabosti živcev. $1.00. Priporoča se materam po porodu. Severove tablice zoper prehlad ozdravijo tegavjed-nem dnevu. j| 25c, s pošto 27c. I Severove jetrne krogljice uravnajo prebavljivost in povečajo takoj apetit. 25c, s pošto 27c. Zdravniški nasveti | za vse bolezni se dajejo zastonj. w. F. sester. A CEDAR RAPIDS, IOWA. —SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK DR. POHEK LTjet z Garridovimi vojaki, je bil v sredi med njimi in karlistovske straže so ga stražile z nabitimi puškami kakor druge. Njegov nož mu ni nič koristil, in ko so ga pri porazu z drugimi vred vjeli, ga je vrgel od sebe rekoč: “Drugokrat!” Najbrž ga bodo ustrelili, ker on sam ni imel med vsemi vjetimi uniforme; zato si je rekel: saj je vsega kouec in Pepa bode družeča vzela ali umrla kot deklica. |Oei, bliskajoče se od srda, je uprl na oni človeški plen, ki mu je ušel, na onega Zucarrago, ki ga je začel zdaj sovražiti, ne da bi ve-del zakaj — ali ker je njegovo življenje izgubljeno,če Zucarraga živi, ker je Pepa izgubljena.... Nemirno so stali častniki okoli Zucarrage; nekateri so pokleknili, da bi si ogledali rano: nekdo je šel po ranocelnika. “Ranocelnika! Ranocelnika, moj Bog! Kje je ranocelnik? Kje je Urrabieta?” To je bil karlistovski, znani ranocelnik. Iskali so ga povsod. Častniki so postali nepotrpežljivi, Zucarraga se je smehljal in rekel: “Počakajmo, Urrabieta je morebiti zaspal po trdem delu ponoči!” Naenkrat je prihitel neki narednik s solzami v očeh k častnikom, z novico, da ho spoznali ranocelnika med mrtveci, zadetega od kroglje, nad nekim vojakom, ki ga je ravno obvezoval. Karlisti so bili popolnoma prepadli. Zucarragova rana je bila težka, da, bila je v resnici težka. Zdravnika pa, ki bi ga obvezal, ni bilo. Čakati, da bi ga poklicali od sosednega oddelka, je bilo nevarno, kajti Zucarraga je izgubival mnogo krvi. Neki častnik je stopil torej naravnost pred kopico jetnikov in je glasno vprašal: “Ni-li kdo ranocelnik tukaj med vami?” Garridovi vojaki so se spogledali. Ne, ni bilo zdravnika med njimi, vsi so bili le vojaki. “Zna kdo obvezovati?” “Da,” odgovoril je nekdo izmed njih. “jaz!” (Nadaljevanje na 7. strani.) sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Gor. Park & Central Strs.. Kansas City, Mo.. bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svoj iiv sposobnostij se priporoča slovenskemu oočinstvu. Glasovit’ ’« proslavljeni zdravnik, Ki se je izučil In prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z naj večjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 25!etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel ja mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEK A. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, boiezni v mehurju, živčna bolezni, kroničho onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d.— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dr». IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok ----:VSI ONI:---- kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako j« stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebne!!!. Kaj govorijo od Kr a. Pohcka nižje podpisani : Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti, THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, K&a. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek finaneijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. 8. A Spoštovani zdravnik:— Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravit. Zelo se vam zahvaljujem, ter sem bolehal 23 let na želodcu in Črevih Ln sem mislil, da ni veC pomoči mojo bolezen. VaS udani JOS. ZGANIČ, Hastings. Pa. SpoStovani Dr. Pohek-,—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem trpel celih 20 let JAKOB KELLER. Helena, Mont. Dragi g. Dr. Pohek:—Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za vaSe vspeSno zdravljenje. ~ STEVE MARAK, Cameron, Te z at Dragi zdra nik:—S tem vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni na obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje. BEN HENDERSON, Kansas City. SpoStovani gosp, zdravm :—Velia vam hvala za svoje zdravljenje z težke boiezm. T DM. .JURKOVIČ, Iron Mountain, Mioto NASVETE DAJE ZASTONJ. Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na: DR. G. ITATS POHEK, Post Office Boxes 553 & 563. KANSAS CITY, MO POTREBUJETE PREMOGA? Pri nas dobite najboljše vrste mehki premog po $3.25 ton. trdega pa sploh najboljšega na svetu za $7.25 ton. Garantiramo polno vago in premog prost vsake primesi in kamenja. Če pripadate k Steel Works klubu, prinesite k nam svoj order za premog in izpolnili ga bomo po ravno istih cenah kot v klubu. LlVf OTTIU Urad in železniški tiri na • L’ JL • Jl^ kJ D 1 g 1. n 606-608 Clinton Street. Nasproti E. J. & E. Depot. Oba telefona 502. JOLIET, ILL. 004O^O^O4»O^O^O4Oa4O^>O^OC fsPOMmi NA DOMOVINO. \ Spisal M. P. NLIV. Na cesarjev god v Ljubljani v fkotijsko cerkev me torej niso pu etili pri glavnih vratih, ampak pri strani so mi pokazali neki gospod policaji da smem v cerkev. Nagledal sein se te cerkvene parade; da bi bil pa na misli prišel za molitev, tega oisera mogel, ker motila me je misel, da menda marsikateri odzadej imeniten c. kr. služabnik ne pride y cerkev vadi tega, ampak le radi ceearske parade, kot vojaki ravno tako: zato gredo, ker morajo. Vse te misli imel sem pri paradni službi božji v škofijski cerkvi v Ljubljani. In kot tako razmišljen oigem hotel moliti za cesarja in sem rkev zapustil, v kateri se je vršila tlolga paradna služba božja, pri kateri razun duhovščine menda ni drug Jcefli ilolj POSKUSITE JE! Kyffhauser Waldkrauter »MAGENBITTERS. Najboljši kričistilce na svetn. Napravljen je iz 7V. različnih korenin in zelišč. ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST. Gotovo zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah in jetrih. Ojači in prenovi cel sistem. THEC0RNHAUSERD1STILLINGC0. jedini lastniki za Združene Države in Kanado. •281 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. molil kot nekatere stare ženice, ki so zraven široko sedečih imenitnih tfospodov v klopeh čepele na cerkvenem tlaku ter vidno migale z četnicami pri molitvi. In zvečer ob £8- uri šel sem že na omenjeno predstavo, ki se je igrala kaj lepo v slovenskem milodonečem jeziku. Ljubljanska dekleta kot drugi igralci so izvrstno spolnili «voje uloge, le drugi dan brati je bilo v ljubljanskih listih nekoliko kritike, pa to je že v navadi. Pri tej operi igral je orkester c. k. polka l Leopold II. št. 27. In dne 5. oktobra ob 4 8. uri zvečer zapustil sem svoj rojstni kraj Planino, in to na tihem, ne da bi ie s kom poslavljal, razun z domačimi v rojstni hiši. To pa radi tega: Več rojakov je kar sklepalo, da gredo z menoj v Ameriko; in ako bi bil jaz komu obljubil preje, da pojde z mano, bi me kje prijeli, kar prav radi store; doma mislijo, da je vsak tak človek kak agent. Iz tega vzroka sem tiho odšel iz Planine Torej ob pol 8. uri usedel sem se na voz in s težkim srcem se poslovil od svojcev. Posebno bridek trenutek bil mi je, ko sem zadnjikrat segel v roko svoji materi in potem prestopil domači prag, da se odpeljem v temno noč. V drhteči roki držala je preljuba mati domačo luč in mi svetila, a debele solze so jej tekle po licu, solze, ki jih je redila materna ljubezen ob ločitvi. Kako je meni bilo pri srcu, ne bom opi-«aval, ker si vsakdo lahko predstavlja; a svoje matere z lučjo v roki in s solzami v očeh, ko sem odhajal v temni noči v še temnejšo noč bodočnosti, ne bom pozabil svoje žive dni.... In ločil sem se in odšel. Proti postaji peljal sem se z nekim svojim žlahtnikom, ki je odhajal na Dunaj, in dasi me je tolažil v moji žalosti, bil sem kar iz sebe. Dež lil je kot iz škafa, in Planina bila je vedno dalje od mene. Iz postaje na Planini ob 11. uri zvečer ozrl sem se še proti rojstnemu kraju in tužnotiho voščil: Lahko noč, moja ljubljena mati, in z Bogom, rojstna Planina! Z Bogom! * *5c NAZNANILO. The Sunny Brook Distillerï Co. BO IMELA CELO DISTILERIJO v popolnem poslovanju NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS blizo agrikulturnega poslopja . Ne pozabite obiskati f te>elezanimive izlozbe. Jouet, ill. Odpeljal sem se proti Ljubljani, od tam proti Dunaju. Okoli 6. ure zjutraj peljali smo se mimo mesta Bruck ob Muri na Gorenjem Štajerskem, kjer se dvigajo v zrak visoke gore in po dolini pa vije reka Mura. Na Dunaju dobil sem stanovanje v hotelu “Hernalser Hof”. Predno sem se vpisal v knjigo, oddati sem tu moral potni list, za katerega so me vprašali; in drugi dan dobil sem ga nazaj. Edino tu so me vprašali, kar sem potoval, za potni list, katerega imel sem iz Amerike, veljavnega za dve leti, ker za več let se ga v Ameriki ne dobi. No, in ker imel sem na Dunaju dobrega spremljevalca, razkazal mi prostore po glavnem mestu v Av striji. Ker bil je moj spremljevalec zapisan v vseučilišče dunajsko, šel sem ž njim v to univerzo. Tu je vse mrgolelo raznih dijakov, mladih in nekaterih tudi že skoro plešastih, ki so svoj prihod zapisovali kot za učenje. Vseuciliščntp poslopje je precej krasno. Zidano je v četverokot. Posredi mesto dvorišča je vitni nasad in ob straneh sprehodov postavljeni so kipi in vzidane plošče v spomin raznim možem, med njimi tadi Slovencu Miklošiču. (Dalje prih.) M'lfii'] DniTAralr prodajalec ur, verižic, uhanov, ifidUJd rUgUItlL prstanov in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG *§* Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj. Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni......$16.00 Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni... ........$14.00 Nikljasta ura s 7 kamni.$ 6.00 Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov 1 zlate kar naj cenjeni naročniki now««», želji navedejo v pismu. Bjjjijb"MM Urno kolesovjfe pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham. Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo. ___________ Raz prodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Družinska pratika za 1. 1904, 10c. Naslov v naročbo knjig je napraviti: Naročila za ure in vse druke stvari M. POGORELC, Bos 226, Wake- pod n,a„°ČT' POGORELC, Care of B. Schuette, field, Mich. 52 state St., Chicago. Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo. Poskusite nase pivo in nebodete se goljufali, n (Nadaljevanje s C. strani.) “Stopi sem!” Izmed ubogih, potrtih vojakov, od katerih je bilo nekaj ranjenih,je stopil mož z visoko vzdignjeno glavo. Bil je Aratjuil. “Ti nisi vojak?” ga je vpraša) častnik. “Ne.” “Zakaj si torej tu?” “Ker so me semkaj privlekli. Jaz se nisem bojeval, ampak sem hotel v Bilbao priti,kjer imam sorodnike. Bitka me je pri tem zadržala in zato sem tu.” “In razumeš kaj zdravilstva?” “Ne veliko.” Nezaupljivo ga je pustil častnik do Zucarrage, ki je obrnil svoje velike oči na lepega mladeniča. Vodja Karlistov ga je vprašal, zakaj je tu. Araijuil si je izmislil celo povest: vzbudilo se mu je hrepe- nenje, videti Svoje stariše, ki so zaprti v Bilbau; njegova krivda ni, da loči državljanska vojskadružine; ne da bi se zmenil za pokanje pušk, živi svoje navadno življenje. ‘“Ti si tukajšen rojak? Zakaj nisi na strani prestolonaslednike vi?” ga je vprašal zdaj Zuearraga. Juanu je rekel: odgovoril mladi Sl. Francis Solaims College QUINCY, ILLINOIS. otvori svoje 44. šblsko leto 7. septembra, 1904. Učni predmeti obsegajo vse stroke, ki se navadno poučavajo v modroslovnih, klasičnih in trgovskih kurzih. V zvezi z zavodom je poseben kurz za trgovsko izvežbanje, ki se začne s prvo sredo v novembru in konča s prvo sredo v aprilu. .Samo katoliški dijaki se vsprejmo na stanovanje in hrano, /.a nadaljne podrobnosti se je, obrniti do VERY REV, P. ÂNSELMUS MUELLER. 0. F. M. Rector. “Ker nisem pristaš nobene stranke.” Dvomeči so gledali častniki tega velikega mladeniča in iskali resnice. Njegov odgovor je povzročil mrmranje, Zuearraga je pa zapovedal mir. “Vsi so prosti,” je rekel in pogledal Juana trdno s svojim svetlim pogledom. “Ti znaš zdraviti, si rekel prej. Ali mi moreš vsaj bolečine olajšati? Boli me močno.” Araole-zei«. Ako je človek bolan Demore delati, in če ne dela nem ove zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju- pomagati ? • Iisularje èl«A*ek bolan — more se zdravit i. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neisk n seneni zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na na jbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenost jo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Z:i < o i*ojaki Sh» 404he0+040>0*0 I Jolietskoj^ I (Opera House.) Wm. H. Hulsbizer, Mgr. V 3«C*0 BODOČE PREDSTAVE: 'V soboto 27. avgusta popoludne in zvečer. Oarokrasna melodrama “A LITTLE OUTCAST” Oene popoldne: Otroci lOc, odrašSenci 25c. Cene zvečer: 2oc, 35c, SOc, in 75c. V nedeljo zvečer 28. avgusta Lincoln .1. Garter-jeva velika spektakularna produkcija ‘'THE HEART OF CHICAGO” Cene rezerviranim sedežem 35c, 50c, 75c. Galerija 25c. . V torek zvečer SO. avgusta Najnovejša karakteristično dijalektična predstava “THAT LITTLE SWEDE” Oene reserviranim sedežem 25c, Soc, 50c in 75c. Galerija 15c. ♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M» JOHN 0TT0WITZ 1131 N. Broadway* Joliet, 111, N. \V. ’PHON K 1318. Izdelovalec finih prest. Priporočam se vsem slovenskim in hrvatskim gostilničarjem v mestu in okolici. Moje blago je dobro poznano ker trgujem z njim že več let. Naročilom izven mesta se vedno hitro ustreže. — Ko pride “A Little Outcast” prihodnjo soboto 27. avg. v naše gledišče, ne bo težko zapopasti kaj je vzrok obilnemu vspehu, ki ga je žel ta proizvod v zadnjih dveh sezonah, igra je spisana v zanimivem in prikupnem slogu, nudeč lepo priliko slikarju prizorov ter še lepšo igralcem ulog. Značaji so lepo začrtani govorica je dovtipna, in cela igra teče mimo ob spremstvu joka in smehu. “A Little Outcast” (Mali izgnanec) je pripo-vest neke newyor.ške sirote Ur je prikup-Ijiva vsem slojem. Kaže nam kako svet živi v revnih in bogatih krogih. Pred stava bo popoldne in zvečer, — Popularno Lincoln J. Carter-jevo melodramo ‘The Heart of Chicago” (Srce chicaško) bo zopet videti v našem gledišču v nedeljo zvečer 28. avg. Ta predstava ne rabi posebnega uvoda do občinstva ker je tako dobro poznana kot ‘Uocle Tom’s Cabin”, “Old Kentucky” in “Way Down East”. Igralno osobje v ti predstavi je boljše ko navadno ter je izbrano iz osobja, ki je predstavljalo igro že zadnjih pet let. — Zanimivost, ki jo nudi naš oder prihodnji torek zvečer 30. avg. je nova igra zvana “That Little Swede”, (Ta mali Šved) izpod peresa John Crittenden Webb, ter bo proizvajana na zelo obširnem krogu. Prizori in mehanični učinki rabljeni v ti igri so vrhunec gledališke dovršenosti ter so vse reklamne slike resnične po fotografijah vzetih ob umetni svitlobi na odru. Predstava je vzeta iz vsakdanjega ž.ivljenja v wisconsinskih šumah ter je vredna, da občinstvo napolni gledališče do zadnjega sedeža. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 duij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander Chicago telef. 2794 SLJ N. W. telef. 927 1*22 Jeifersou Street:::::JOLIET, 1LL K. C. Bertnik. L. B. Bertnik. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODE. Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY, 10 centov. 5 centov. »♦“O«»»*»«' HraniInili ulog je: 18,147,856 kron 60 vin. Rezervnega zaklada je: 611,000 kron. Kije je najloolj varno naložen c3.en.eir? r Mestna hranilnica ljubljanska je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Si ga zavoda, kateri bi se v tein oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem sviojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da iilagalelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato e. k. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ue posojilnica, pnpilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatili gradov v zraku, {■ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi. Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ŠT., CLEVELAND, O. ! FRAN 1 1 w - - w - • w” ' K SAKSER, 403CassSt.. nadstr. JOLIET. C. W. Brown, prods Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir. Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING, JOLIET. ILL. DR. LIM IZ V L. MUNCH Stanuje na 9051 N. Hickory St. •Urad na 117 Exchange St., nad Fle.ver-jevo lekarno. Telefona v uradu oba štev. 232 v stanovanju pa Chicago 379, Northwestern 894. MRS. KARLA REHN, IZPRAŠANA BABICA. (Midwife) €08 Cass Street, JOLIET, ILL. N. W. Teleph. 741. MARTIN TRLEP, 222 Se. Genessee Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA. Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče. Ä.£ÄS”'* Bar Goniš. and Porter. O J. C SMITH BOTTLEB 414VanBuren St. Telephone 171 Vprašajte svojega mesarja za katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street Joliet A. Sclioenstedt, naslednik firmi Lougliran & Sclioenstedl Posojuje denar pro.ti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Pieskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke Cor. Cass & Chicago Streets, I nadstropje, Denai’ »a posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munp,oe Bros. t Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $1 00,00 0. T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic MI HOtEMOTTOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Despiaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiS Lumbe jglasi se pri nag, iB oglej si našo zalogo: Mi le bomo zadovoljili in tl prihranili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je na voglu DES PLAINES IN CLINTON ULIC HENRY « LATZ kontraktor in stavbenik 507 North Hickory Street, ’PHONE 914 JOLIET ,ILL. E. PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY *** Izdelovalci IbÄM ULEŽANE five ,'%Strm Pivovarna: South Bluff Street. PAL ALE IN LONDON PORTER *** Posebnost je Pale Weiner Hier. JOLIET, ILLINOIS ITa prodaj še 4 lote na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini so% popusta. Piši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, kjer točim vedno sveže pivo, fiDo kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. 1012 N. Broadway, Jolief, Ills. Telef. 2252. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše !'T)ie U, S." lOc. in ‘leersciiaiii” 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, llls. USTANOVLJENA 1871. ilr OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek $300,000.00 Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALOOTT. blagajnik Znižane cene na Jugozapad Kalifornijo $33 $20 $25 iz Jolieta v Kalifornijo, jedno pot, vsaki dan od 15. sept. do 15. okt. Tiket veljaven v spalnih vozovih če se doplača cena za postelj. Sedeži v vagonu s stoli brezplačn i iz Jolieta v Oklahomo, Indian Ter. >n Texas;za tje in nazaj, 23. avg., 13. in 27. sept. v prvem razredu, čas povratka tri tedne. iz Jolieta v Peeos dolino v New Mexico, iste dni ko v Oklahomo. Nadaljne podrobnosti vam pove H. C. Knowltou. Agent. A. T. & S. F. Rv., Joliet. M. H. Schuster Young Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Co. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietn. ter zavaruje poslopja in življenje JOHN UMEK toči Sehlitz-evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke::::::::: Cor. Lake and Genesee Streets Telefon 851 WAUKEGAN, ILL. GEO. LAICH 168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. — priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj novi saloon. kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago. NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno MESNICO obilo založeno s svežim in prekajenim piesom. Nasadoma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista. JOHN & ANTON PESDERTZ 1103 N. Broadway. Joliet, lil. Northwestern Phone 1113. Chicago Phone 4531 Dobro vino! Naznanjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po 50c galon in višje. _ Dobro črno vino po 4oc galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galonov mora dodati $2.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo. M. PLOO-nST-A. P. 0. Box 64. CROCKET, CAL. OCOOOOGOOOOOOOOGOOOQGOOOOQ Anton Košiček I X.toči najboljše Anheuser-Busch pi-' " vo, raznovrstne pijače in trgi najboljše smodke. Vabi vse rojake, :tu stanujoče, kot- nanovodošle, da ga pridejo posetit. Vedno hitra in dobra postrežba. 914 >• CHICAGO STREET, JOLIET, ILL. oocx>ococooococo Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. .1 A VNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. STEFAN KUKAR — trgovec — l GROGERIJSKIM BLAGOM, .. PREMOGOM IR •• SALOON. Prodajam parobrodne karte za vse brze parnike ter pošiljam denar v staro domovino zanesljivo in po nizki cene. 920 No. Chicago St., Joliet IH- Telefona številka 348. Varujte se zimskega prehlada in kašlja. Ak gazanemarite napravi grozne muke Severov Balzam za pluča je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in plučne bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter tvarja organe zdrave in naravne. Cena 25e in 50c. Ako trpite kakor si bodi reuma-lično na nevralgiji ali v kosteh in členih. Vas Severovo St. Gotthard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c in 50c. W. F. Severa Cedar Rapids, Iowa. Nova parobrodna črta med Trstom, Reko in New Yorkom. Izvenredno nizke cene, fini novi parniki, hitra vožnja, dobra postrežba. Iz Ljubljane do Jolieta $45.30, iz Zagreba do Jolieta $46.05, iz Reke do Jolieta $44.55. Za nadaljne podrobnosti kakor tudi za cene od tu do tje in razna druga mesta po državah obrnite se name. Zastopam tudi Hamburg-Amerika črto ter izdelujem vsa v uotarskd stroko spadajoča dela. Dobiti me je doma vsak večer po šesti uri. Jos. Stukel, on 209 Indiana Street. Joliet, III