Stev. 36. V Ljubljani, dne 4 septembra ttH Leto XXXII. DOMOLJUB GLASILO JUGOSLOVANSKE s KMETSKE ZVEZE s IM.i Urad-.itit. Jtm-••II.b«-, L|aM|aaa, . narataiu. nuwmqi ib 1» Kdaj bo to? Na zborovanju Kmetske Zveze v Višnji gori je izgovoril načelnik med drugimi tudi sledeče besede: »Ko bo kmet tako edin in tako zaveden, da bo na poziv Zveze ustavil dobave, se držal minimalnih (sam od sebe postavljenih) cen, prikorakal v Ljubljano in manifestiral za svoje zahteve, tedaj bo kmetski stan močan in srečen.« Žal, da smo Se daleč od tega. Zakaj nova nepotrebna Kmetska stranka se z vso močjo trudi, da razbije kmetske vrste !n tako onemogoči kmetsko moč. Proti carini. Finančni odbor je imel sojo, kjer se je govorilo o dvomesečnem proračunskem provizoriju za september in oktober. V novem budgelnem predlogu so vsaj deloma uresmčene zahteve Jugoslovanskega kluba in Jugoslovanske kmetske zveze g'ede carine, za kar se jc klub ob raznih prilikah v parlamentu in pri vladi pismeno in ustmeno zavzemal. Najvažnejše di ločbe so nastopne: Enotno so oproščeni carine brez razlike, če jih uvozijo kmetovalci, obrtniki in industrijci ali njihova društva, nastopni predmeti, naj si bodo od kjerkoli: kmetijski in obrtni stroji in orodje; parni kotli z vsemi pritiklinami za stoječe in premakljive parne stroje: ctroji in deli katerih v naši zemlji ni dovolj; kemijski niaterijal in barve, potrebne za predelavo ptedmetov; mazilno olje za stroje; premog in briket. Po minimalnem tarifu pa se bo računala za eno leto carina brez ozira na deželo, odkoder se uvozi za nastopno blago: Raznovrstno stavbinsko gradivo, v kolikor bi se ne dobilo v deželi; elektrotehnični predmeti; tiskarski stroji; karton brez razlike, kuverte in papir za tisk in pisanje, tiskarske barve, svinčniki, oglje in tuš, pisalna peresa, črnilo, radirke; drva za kurjavo; leseni in pločevinasti zaboji, ki se potrebujejo za embalažo raznih izdelkov; lončki, steklenice, ki se rabijo v lekarniške svrhe in drugi materijah steklenice za pivo in mineralne vode; merilo, tehtnicc in pritikline ter instrumenti za laboratorije, bolnišnice in zdravnike. Jugoslovanski klub jc tudi predlagal, naj se oproste carine tudi obleka, obutev in klobuki, vendar finančni minister ni dovolil te oprostitve in je pristal samo na to, da se za te tri stvari računa samo minimalna tarifa. Glede teh stvari so vse slovenske stranke nastopile soglasno. Odločno pa je finančni minister odklonil osvoboditev carine od soli, petroleja in bencina. Poučiti jih je treba. Dne 17. avgusta se je vršil v Mavčičah shod Kmetske Zveze. Poročal je poslanec Brodar, Večina naših mož se je udeležila shoda. Med temi tudi glavni zastopnik Kmetske Stranke v našem okraju, g. Novak z Jame in še dva druga moža enakega mišljenja, o katerih pa za danes molčimo. Poslanca je hotel Novak že med njegovim govorom nekoliko motiti, toda poslanec mu uljudno reče: »Počakajte, da končam in potem bodete lahko govorili Vi; me prav veseli, da se kaj pogovorimo.« Ko Brodar konča, povzame besedo g. Novak. Vsi smo napeto pričakovali, kaj bo povedal, kar bi bilo za kmeta mogoče še boljše. Prve besede so bile, da odobrava govor Brodarjev in da se popolnoma strinja z njim. Vpraša ga pa, kakšno stališče je on in njegova stranka zastopala v Belgradu, ko se je dolčala carina na stvari, ki jih mi potrebujemo in so se tako silno podražile. Brodar: »Vam takoj pojasnim. Ko smo se ujedinili v skupno državo, so morali. b?ti tudi ministri, ki so prevzeli vodstvo države, med temi tudi finančni minister, kateri pa je sedel pred prazno kaso, Plačevati je moral pričeti takoj vse državne upravitelje naše nove države. Kje sedaj dobiti denar? Poiskal ga ie tam, kjer ga je najlažje dobil, raztegnil je visoko carino, katera je poprej že obstojala v Srbiji, na celo državo. To je pa minister že ukrenil meseca ianuarja, mi oa smo prišli v Belgrad šele 28. februarja. Torej nas glede carine niti nobeden ni vprašal. Pač pa, kakor hitro smo zvedeli o tem koraku fi-nanšnega ministra in so se jasno ro-kazale posledice, je naš klub takoj sklenil. da se bori proti tako visoki carini, ki zadane največ nižje revno ljudstvo, ter določil g. Sušnika da v imenu kluba takoj vloži interoelacijo na fin. ministra. Kar se je tudi takoj storilo in vem da ste o tem tudi brali v časopisih, Upam, da Vam je sedaj o tem dovoli jasno,« Novak: »Tega ne verjamem.« Brodar: »Ako meni ne verjamete in našemu časopisju, potem Vam ne preostaja drugega, kakor da greste v Belgrad in pogledate v zapisnike. Nato prične govoriti Novak o njihovi stranki, ki da je stranka samih kmetov, in da v njihovi stranki nobeden drugi ne bode mogel biti poslancc, kakor kmet, tudi ne duhovnik in ne učitelj. Brodar: Pri nas pa, katerega si bode ljudstvo izbralo, in ne bodemo pra* nič diktirali, katerega stanu ne sme bitL Odkrito Vam pa povem, da jaz iz svojih lastnih izkušenj za enkrat ne želim kluba samih kmetov, ker vem, da bi to za nas kmete same ne bilo dobro, ker imamo še premalo znanja in prakse; govoriti je lahko, ne dela se pa ne tako, kakor si Vi do-mišljujete. Želel pa bi, da bi imeli večino v zbornici kmetje in delavci, ker potem bi bilo konec te doktorske politike, ki človeka večkrat jezi. Novak: Mi Vam zaupamo, ne zaupamo pa vaši S. L. S., ki jt kmetom že na tem svetu obljubljala ncb» storila pa r.i ničesar za njega. Brodan Tega ne morete govoriti; ako je katera stranka sploh kaj storila za kmeta, je storila S. L. S. Kdo je pred nekaj desetletji kmeta rešil oderuških rok mestnih denarnih purgarjev? Katera stranka ima zaslugo, da smo po deželi dobili toliko vodovodov, popravili starih cest in zgradili novih, vodno moč izrabljali, da imajo kmetje danes poceni luč in moč na razpolago, belokranjska želcznica, podpore za hleve in pašnike, mlekarne itd. In Vi, ki toliko zabavljate čez našo duhovščino, vas vprašam: Ali ni ravr.o naša duhovščina storila največ za izobrazbo našega ljudstva na deželi. Kcdo je ustanavljal in sodeloval pri raznih radrugah, društvih in tako bistril um našemu preprostemu ljudstvu, ga moralno in politično dvignil? Lahko rečem, da je naša duhovščina največ žrtvovala gmotno in življenjsko za izobrazbo našega ljudstva in jim gre v tem oziru vsa čast. Ljudstvo je zaupalo in še po veliki večini zaupa svoji duhovščini. Duhovščina živi in dela med našim ljudstvom na deželi, župniki imajo po večini tudi posestva in tako sami izkušajo naš stan, zato tudi najbolj poznajo potrebe kmeta. Vprašam Vas, g, Novak, koliko pa je vaša liberalna stranka storila za kmeta, ki ste se toliko pehali za njo. kakor se sedaj za Kmetsko stranko?« Toda o tem gospod Novak še slišati ni hotel, ampak je raje zabavljal čez dr. Šusteršiča, ter predbacival, da S. L. S. vodijo doktorji. Nato mu Brodar lepo in mirno pojasni, da smo kmetje sedaj, odkar je on nastopil za reorganizacijo S, L. S., popolnoma zase stanovsko organizirani, tako kakor so v naši stranki delavci in obrtniki; naj si vsak stan v gospodarskem oziru pomaga in napreduje, kakor ve in zna. Druži nas pa vse skupaj krščansko načelo. Mi kmetje imamo izbran poseben odbor kmetov pod imenom Jugosl. Kmetska Zveza v Ljubljani, kateri vodi vso našo kmetsko organizacijo po deželi ter je ll vedno v največjem stiku s svojimi organizacijami Kmetskimi zvezami, V odboru Ju-gosl. Kmetske Zveze sede pristni kmetje. Toliko v odgovor vsem opim, ki pravijo, da nas vodijo doktorji, Jn shod se je nato končal. Naši kmetje pa imajo sedaj priliko soditi, kedo ima prav. Opomba uredništva, Kar se tiče carine, prinašamo na drugem mestu, da je delo naših poslancev v tem oziru doseglo velik uspeh. Obenem je to uspeh naših Kmetskih Zvez, ki so se prve začele boriti proti visoki carini. Za kmetski in delavski stan. (Z dežele.) Finančno, to je denarno in valutno vprašanje dandanes prizadeva veliko skrbi vsem, največ pa še delavnim stanovom ko je; kmetu in delavcu. Skrb delavca in kmeta, kako naj izhaja z dohodki ali plačo, je težka, ker kmetovi dohodki in delavčeva plača niso danes v nikakšnem razmerju z dohodki, plačo in cenami za tivež, obleko in drugo kot so bili pred vojsko. Pa o tem se je že dosti pisalo. Vzrckov je več. Je oderuštvo in navijanje cen, to je veriženje, in to je eden poglavitnih vzrokov. Pisalo se je o valuti že veliko po vseli listih, seve vsak trdi po svoje, tudi bivši finančni minister se je ojjlasil, a vkljub temu r.c vemo, pri čem da smo, ne stori se nič. Vzemimo, da se naše sedanje krone v gotovem času zamenjajo za drug gotov denar, kakšna bo cena temu, koliko bodo veljale krone? Bodo cene za blago, ki ga kmei in delavec morata kupovati, temu primerne ali bodo ostale na sedanji višini? Bodo kmetovi dohodki in plača delavca ostali na taki višini, da bo mogel izhajati? Eno je gotovo, vsi tovarnarji, trgovci in rodajalci sploh stavijo danes blagu viso-e cene, ne samo zato, kot da bi primanjkovalo blaga, temveč zato, da bi pri izmenjavi krone ne le nič izgubili, ampak kolikci mogoče pridobili; za te vrste ljudi je sedaj najboljši čas žetve. Teh valuta krone nc more skrbeti več, ker so si žc toliko spravili skupaj, da niti v najslabšem slučaju ne morejo imeti izgube. A kaj z delavni mi slanovi, kmeti in dclavci, ki so odvisni od. vsakega vinarja? Kako naj se za te uredi denarno vprašanje, valuta? Najpr vo je opravičeno dvomiti, če je naše sedanje predstavništvo, ozir, ministrstvo sploh zmožno pravično rešiti valutno vprašanje in davek na vojne dobičke, kar je eno 7. drugim v tečni zvezi. Naše sedanje prestavništvo ni iztaz ljudske volje, izid volitev, temveč le sporazum strank, po tem sporazumu pa je prišlo v zbor predstavništva veliko elementov, oseb, ki bi sicer po ljudski volji z volitvami ne bili nikdar zašli noler, ki so za delo za ljudski blagor r.e lc v napotje, temveč celo naravnost v š.redstavništva zahtevati: Da zagotovi ljudem prehrano, da omogoči napornemu delu tudi dostojno življenje; da omogoči obrat v še nezaposleni industriji, da boino. kolikor mogoče potrebnih stvari doma proizvajali in se na ta način zagotovi delavcem zaslužek; da sklene mir in trgovske pogodbe, ki so potrebne; valutno vprašanje pa naj reši le deloma. ker bo po volitvi gotovo prišla v zbornico konstituanta, ki bo valutno vprašanje o vojnih dobičkih gotovo bolj pravično presojala kot sedanja, torej naj se hitro sklene pravična volilna reforma za vse brez izjeme, tudi za ženske, in izvedejo volitve. Valutno vprašanje pa naj bi sedanja vlada, oziroma predstavništvo rešilo na tale način: Kolikor mogoče hitro naj sc zamenjajo krone in dinarji za nove državne bankovce, ozir. denai v kaki drugi obliki in sicer: Do gotove vsote premoženja, recimo 10.000 kron 1—1, to je -glih za glih«, kdor bi imel več denarja, morda do 20 ali 30 tisoč, naj bi se mu pridržalo 5 do 10%, p;> večjih svetah, ki gredo v sto in sto tisoče in milijone tudi lahko do 50%, to je polovico. To bi bilo najboljše in najradikalnej-še sredstvo. S tem bi se ujeli dve muhi obenem. Kev bi bilo manj papirnatega denarja, bi se pocenila živila in druge potrebščine, in kar je glavno, država bi na ta način vjela kapitaliste in vojne dobičkarje, da bi se ne mogli odtegniti davku na vojne dobičke, če pa država to priložnost iz rok izpusti, potem bodo ti veliki bogaiaši gotovo ušli davku na vojne dobičke, potem bodo naložili vse kmetu in delavcem. Torej Kmetske zveze in delavske organizacije, tu je treba previdnosti, posebno pa ijg. poslanci, ki zastopajo kmetski in delavski stan, tu imajo važno in zelo koristno delo. Končno pa naj uredi valuto in izpelje davek na vojne dobičke šele nova zbornica, to je konstiiuanla, ki bo izvoljena iz ljudstva na podlagi direktne, splošne, tajne volilne pravite po proporcu. Kakor rečene, volijo naj tudi vse ženske brez razlike, bodisi rneslna ali kmetska. O tem morda drugič t.ekoliko besed. Davek na vojni dobiček bi naj sklenila tudi konstihianta, to je novo izvoljeni poslanci. Do lega časa pa bi se moralo dognati, kdo je imd vojsko obogatil, kupil velika posestva za vojni dobiček, tem ti se morali naložiti veliki davki; to bi šlo lahko, ker bi dižava ob priliki izmenjale denarja pridržane odstotke imela že v rokah. Le na ta način bi se izmenjava denarja in davek na vojne dobičke pravično uredila, Nikakor pa ne smejo trpeti škode pri izmenjavi valute mali posestniki ali delavci, ti so med vojsko dosti trpeli škode. Kdor je pa med vojsko obogatel, ta si gotovo ni pridobil premoženja pošteno, temveč z oderuštvom in goljufijo, temu naj se pa le primerno naloži na hrbet, ker ti 60 grabili skupaj med tem, ko so drugi garali in stradali. Torej Kmetske zveze in delavske organizacije, tu zastavite svojo moč, da se rešitev valute in davek na vojne dobičke pravično uredi, da nc boste zopet tepeni vi, ki garate in se trudite v potu svojega obraza, med tem ko bi kapitalisti, oderuhi in vojni dobičkarji mimo odnesli svoje polne žepe na varno in v vašo škodo. Farška gonja v novi obliki. še mi smo bili tako preprosti, da smo mislili, da se bo nova od bivših liberalnih kmetskih magnatov in raznih gostilničarjev, trgovcev in obrtnikov ustanovljena in vojena Kmetska stranka brigala v prvi vrsti za kmeiske potrebe, ki so zdaj res najnujnejše,, česar nikdar ne pozabimo poudarjati v »Domoljubu« in kar naši kmetski zastopniki v Belgradu vedno in vestno polagajo vladi na srce. Glasilo ^Kmetske stranke«, namreč ^Kmetijski list« teh neznosnih težav na kmelih nič ne vidi. Kaj »Kmetijskemu listu« mar oderuški trgovci (kateri so se deloma priklopili Kmetski stranki), kaj njemu mar vojni dobičkarji, ki spravljajo naše kmetsko ljudstvo na kant! »Kmetijskemu listu« sc zdijo za kmeta najnevarnejše zverine — duhovniki. »Kmetijski list« čisto dobro ve, da so duhovniki dosedaj na gospodarskem in izobraževalnem polju največ storili za ljudstvo in siccr v velikem delu sebi v gmotno izgubo, s Kmetijski list« se tudi dobro zaveda, da se Itclijani v zasedenem ozemlju in Nemci na Koroškem najbolj boje slovenskega duhovnika, o katerem ve, da do zadnjega stoji zvesto svojemu ljudstvi* ob strani ifi da ljudstvo najde- v njem svojo zadnjo obrambo, Kmetijski lisi« tudi dobro ve, dn vsi voditelji nove Kmetske stranke, ki ccpi in slabi kmetsko organizacijo, skujKij niso toliko šc žrtvovali za slovenskega kmeta kot -en sam hribovski kaplan in da fo ravno edinole duhovniki z ustanavljanjem rajfajznovk in drugih zavodov svojčas trgali naše kmete iz kremp-Ijcv tistih oderuhov, ki so danes najbolj glasni pristaši Kmetske stranke, toda kljub temu: Proč z duhovnikom, to jc geslo »Kmetijskega lista«, teh naj se kmet reši in potem bo slovenskemu kmetu napočila zlata doba. Kje so resnične gospodarske rane našega kmetskega ljudstva, kako bi bilo treba stopiti na prste najhujšim pijavkam kmetskega stanu, vojnim dobičkarjem in oderuškim trgovcem, za vse to nc najde »Kmetijski list« prostora, njemu in pa govornikom po shodih Kmetske stranke jc glavna naloga udrihati l>o duhovnih in klerikalcih, po »Kmetskih zvezah«, in tako kmete celo v sedanjih časih, ko je enotna kmetska organizacija najbolj potrebna, cepiti v razne stranke in tako slabiti njihov vpliv. Na čelu »Kmetskih zvez« stoje možje iz kmetskih vrst, ki so jih na to častno mesto postavili prosto in brez vsakega pritiska kmetje sami. In ti možje vestno više svojo jim poverjeno častno dolžnost. Posvetujejo se vedno o vseh težavah kmetskega stanu, sklepajo premišljeno. kako bi zacelili rane, ki jih seka nova doba kmetskemu stanu in prepričani smo, da bo njih vztrajno delo rodilo za naš kmetski slan bogate sadove. Od zabavljanja, zmerjanja in obrekovanja, ki ga sedaj tako vestno vrši Kmetijska stranka, bo imel naš kmet pa le neizmerno škodo. Mi dobro vemo: s teip, da kmetijska stranka tako pridno uganja farško gonjo, hote le zakriti, da v odboru Kmetske stranke sede v ogromni večini bivši liberalni trgovci, gostilničarji in obrtniki. Ker p, od vojsko v liberalni stranki niso mogli uspeti s svojo protifarško gonjo, skušajo to v novi obliki pod krinko »Kmetske stranke c. Naše kmete pa znova poživljamo, naj jc .ie puste voditi cd bivših liberalnih mag-natov, ki do danes niti z mezincem niso genili za kmeta, sedaj pa otresajo po svojih shodih z raznimi obljubami, kot so lo navajeni izza svojih liberalnih dni. Vii kmelje v »ICmets-te zvezc<-, ki je cujna prhtno kmetska organizacija! Kje jje še tako na svetm? Belgraj&ka vlada, ki so jo sestavili liberalci v zvezi s socijalisti, jc pravi nc-stvor, kakor ga ne najdeš nikjer drugod na svetu ob državnem krmilu. Povsod in vedno smo povdarjali: svobodna in demokratska Jugoslavija. O bridka zmota! Danes sta v vladi dve stranki, ki nimata v narodu lc nobene večine, temveč sta naravno. I v ogromni manjšini. V Srbiji liberalna in socialistična stranka sploh nimata pristašev, da hi bilo omenka vredno, na Hrvatsk.cm sla v manjšini, v Sloveniji šc bolj. Torej ogromno maso jugoslovanskega nareda proti sebi — in vendar te dve stranki hočela vladati. In to sta dve tako-zvani demokratski stranki. Take manjšinske vlade, ki se vzdrže na površju le s pomočjo žendarjev in policijo, so bile rakrana stare Avstrije in so jo končno ugonobile, danes isto poskušajo libcralci v zvezi s socijalisti v Jugoslaviji. Pri tem pa še kriče, da je vsak protidržaven, kdor sc po svoji vesti in pameti upre takemu nasilju. In kakor so bile v Avstriji nemške manjšinjske vlade v resnici velcizdajalskc, ker so največ škodovale državi, tako je danes početje liberalne in socijalne stranke naravnost veleizdajstvo in če se mora dr. Korošec, ki se je največ trudil za skupno državo, tudi danes še z vsemi silami boriti, da liberalci ne razbijejo države, je to silno žalostno, dasaravno neobhodno potrebno. Koliko prevažnih nalog čaka danes jugoslovansko vlado. Davek na vojne dobičke, preprečitev oderuštva, ureditev carine in dohodnine, agrarna reforma itd. Osem mesecev smo Imeli v Belgradu vlado, v kateri so imeli večino liberalci. In kaj je storila ta večina? Ne-Ie da ni ničesar ukrenila proti oderuhom in vojnim dobičkarjem, ne-le da se ni zmenila za neodložljive kmetske potrebe — za vse to liberalna večina v vladi ni imela smisla — temveč niti volivnega reda ni predložila, da bi tako kmalu napravila prostora novemu državnemu zboru In novi, ros ljudski vladi. Naši pokrajinski vladi v Ljub- ljani so vzeli vao moč in vse pravice in če je kaj tacega sklenila, kar liberalcem ni bilo všeč, tedaj je dr. Žerjav hitro sporočil v Belgrad, od koder so tak sklep preprečili. Vsaj v Ljubljani bi vlada lahko marsikaj popravila, kar je belgrajska pokvarila in zamudila, toda libcralci so vse storili, da so ljubljanski vladi vzeli vsako moč in danes smo na milost in nemilost izročeni nad vse leni in nerodni belgraj-ski vladi. Krono svojemu umevanju za ljudske potrebe pa so postavili libcralci s svojo novo vlado. Namesto da bj se — kakor vedno zahteva dr. Korošec — združile v vladi vse stranke in sporazumno ter kar najhitreje reševale sedaj tako pereča vprašanja, so si libcralci dovolili drago šalo, da so s svojo trmo potisnili iz vlade vse večinske stranke in tako vsako vladanje onemogočili — onemogočili s svojim nasiljem takojšnjo rešitev najnujnejših ljudskih zahtev. Žalostna taka Jugoslavija! Sovražniki gledajo iz vseh kolov v našo državo v Parizu nam priščipujejo od vseh strani našo domovino kot hlebec kruha, znotraj države pijejo kri ubogim kmetskim in delavskim slojem razne vojne in židovske pijavke, davkarija neusmiljeno dere kmeta, vse, vse gre navzdol, v Belgradu pa se gredo liberalci ministre in se kregajo z radikale!, kmeta naj pa med tem hudič vzame. Liberalci vladajo državo že 8 mesecev, a šc ni bilo naše ljudstvo tako brezpravno, tako izmozgavajo, tako brezupno, kot je danes. Bridko nam je to zapisati v Jugoslaviji, a morali smo, ljudstvo se nam v resnici smili. Iz Kmetskih Zvez. VIŠNJA GORA. Med drugimi resolucijami naše K. Z. je bila sprejeta tudi resolucija glede osebne dohodnine: Kako krivično se odmerji dohodnina, kjer se ne upošteva draginja in se kar u»;.-tovt, ti kmet, si lahko pridelal, lahko prodal, toliko dobil obresti od g av-nic. Narnerto da bi davčna oblast te dohodke dcka/.ala, pa hoče, da kmet dokaže, d i ni pridelal, ne prodal in ne dobil obresti. V KRESNICAH je bila ustanovljena podružnica Kmetske Zveze meseca maja. Pristopilo je do sedaj 80 članov, V odbor so bili izvoljeni: Anton Godec in Malenoge, načelnik. Odborniki Jožef Lovše iz Poljan, Janez Hvala iz Dol-genoge, Peter Ostreš iz Goliš, Jožef Bokal iz Kres. Vrha, Franc ICovič, Janez Do-linar iz Kresnic. LOKA PRI ZIDANEM MOSTTU. Na splošno željo tukajšnjih kmetov bomo priredili v nedeljo 7. septembra shod »lOnetske zveze«; povabili smo našega znamenitega organizatorja g. dr. Ogri-zeka iz Celja. Zato pridite vsi kmetje, tudi iz sosednih župnij, na ta shod. Zborovanje se bo vršilo po prvi sv. maši v poslopju ljudske šole. Pripravljalni odbor, SOSTRO- V seji z dne 20. julija se je pri skoro polnoštevilni udeležbi odbornikov podružnice K, Z, za občino Dobrunje sprejela enoglasno resolucija: Izobraževalni društvi v Sostrem in Sp. Hrušici, ki sta v okolišu podružnice Kmetske Zveze za občino Dobrunje, se v zmislu § 4„ točke 3. pravil Kmetske Zveze poživljate, da se ozirate pri svojem delovanju na potrebo kmetskega stanu. V to svrho naj vsako društvo stopi v dogovor z raznimi izobraženci, dr pridobi te za sodelovanje v društvu, V seji z dne 24, avgusta ob navzočnosti 21 odbornikov se je razpravljalo o poučnih kmetijskih tečajih. Tozadevne resolucije so: 1. Prirede naj se še to jesen zdravniški tečaji za prvo pomoč pri živini. 2. Zahtevamo, da se prepusti cepljenja prešičev ne samo živinozdravnikom, marveč tudi drugim za to sposobnim osebam. Te osebe naj bi se izvežbale na nalašč za to prirejenih tečajih, 3. Vodstvo okr. K. Z. naj preskrbi š« na to jesen sadjarski tečaj. O zavarovalnici za živino je poročal podružnični načelnik Miklavec, ki se j« sam tudi udeležil tozadevne ankete v Ljubljani, obširno. Vsestransko se je r, razgovoru poudarjalo, da je plačati previsoko premijo 1 odstotek, dasiravno se priznava splošno potreba zavarovanja živine. Najboljše je napraviti za vsako občino statistiko ponesrečene živine za deset let pred začetkom vojske nazaj; na podlagi te bi se dognalo, ali bi res morala biti premija tako visoka 1 odstotek. Glede na naredbe, višjega šolskega sveta, da sc varuje avtonomija občinskih in šolskih zastopov, se je sklenila resolucija: Zahtevamo, da vlada za Slovenijo takoj prekliče odredbo, s katero so se do* volila šolska poslopja uporabljevati javnim društvom in da se nemudoma prekliče dovoljenje, pristopati Ijudsko-šolskim otrokom v naraščaj telovadnih društev, ker a tem se le zanaša politika v šolo in škoduje pravi vzgoji mladine. Zahtevamo tudi, da se vpokliče v višji šolski svet najmanj enega zastopnika kmetov. Priglasilo se je zopet lepo število novih udov. Seja, trajajoča tri ure, je v živahnem razgovoru le prehitro minila. Razšli smo se v veseli zavesti, da nam mora biti geslo: kmetje skupaj! Toda ne v ta-koimenovani »samostojni kmetijski stranki«, kjer se zbirajo razni nezadovoljnežl, ki ne vedo kako in kaj, ki nimajo namena, pomagati malemu kmetu, obrtniku, delavcu,, ampak, ki hočejo sami brez žuljev živeti od žuljev drugih. Kmetje! skupaj v Kmetsko Zvezo, kjer je nas zbranih že velikanska večina in ki ima srce, pomagati vsakemu ter ga varovati pred raznovrstnim izkoriščanjem. Le v Kmetski Zvezi je mesto za vsakega krščanskega kmetaf SU. KRIŽ PRI KOSTANJEVICL Kmetska Zveza v Sv. Križu pri Kostanjevici je sprejela v odborovi seji 24. avgusta sledeče resolucije: 1. Zahtevamo, da sc čimprej skliče deželni zbor, da pride ljudstvo do besede, ne samo oni, ki so 3l si sani i brez ljudstva prisvojili oblast nad ljudstvom 2. Ženska volilna pravica bodi za vse Genske enaka. Če je kmetica smela glasovati za Jugoslavijo in smela sama oskrbovati kmetijo med vojsko, bo smela tudi glasovati za poslanca, 3. Kmetijska družba naj se preosnuje v kmetijsko zbornico, da potom nje priae kmet do \eliave, ki mu gre, 4. Zahtevamo, da vlada z vso odloč-aostjo nastopi proti draginji usnja. Če ostane pri sedanji draginji, bo na kmetih cerkev in šola za otroke samo na papirju, ker kmet ne bo mogel obuti otrok za cerkev in šolo. 5. Carina za sol, petrolej, sladkor, obleko (čujemo, da se pobira po 5 K od 1 kilograma pri obleki) naj se odpravi, za druge potiebščine zniža. Carina na obleko pri sedaniem pomanjkanju je pomor ljudstva. 6. Odpro naj se meje za prešiče. zla-iti mladiče, govejo živino in vino. Oaprtje meje za vino pri izvoznini 3000 K pri enem vagonu vina ln dovoljenje, izvažati vino le v celih vagonih, je le pesek v oči malega kmeta. 7. Neodgovorno uradniško vlado z največjo odločnostjo odklanjamo. 8. Ponovno zahtevamo, da vlada odločne nastopi proti ciganom, ki so tu postali zelo občutna nadloga. 9. Vlada naj vse stori, da se čim najbolj omogoči cepljenje prešičev zoper rdečico. ORMOŽ. Za nedeljo, dne 24. avgusta, dopoldne je bila napovedana seja okrajne organizacije Slov. Km. Zv, ea ormoikj okraj . dnev. Dim redom: Ustanovitev Gospodarske zl-idiuge. Prvi oi moški JDS je to zvedel in i se podal na železniško postajo preparirat železničarje, češ Slov. Km. Zv. sklicuje shod, na katerem bo zahtevala, da se železničarjem in uradnikom plače znižajo. To je učinkovalo. Železničarji so prišli ubijat klerikalnega zmaja. Hoteli so razbiti »hod, kateri ni bil sklican. Seje Km, Zv. ie je udeležilo nad 60 zaupnikov kljub temu, da so JDS odvračali kmete z lažjo, da jc glavarstvo sejo prepovedalo. Gospodarska zadruga in Km. Zv. pa je s tem na svoji važnosti in potrebi pridobila, ker no nasprotniki pokazali, da se Je boje, in ritih strah je v resnici naša Km. Zv., ki vstaja in se giblje, da je pred njo naše nasprotnike je tudi lahko strah. Tedenske novice. JugoslavUfs. j V L. S. za Prekmurje. Izvrševalni odoov v. L S. se je v svoji seji dne 26. avgusta . 1. pečal z zadevo Prekmurja, ker so južni del tega ozemlja zasedli hrvati.Ki finančni stražniki in orožniki, po čemer sc mora sklepati, da namerja vlada prideiiti te kraje tucli hrvatski politični vpravi. To dejanje nasprotuje politični in kult urni tradiciji Prekmurja ter očitno izraženi volji ondotnega ljudstva, ki se je vedno štelo za del slovenskega plemena našega naroda. To dejanje nas žali, nas znatno narodno slabi in je tako, da more le podnetiti plemtns! a nasprotja v tro-imenskem narodu, Zato poziva izvrievalni odbor V. L. S. osredn,o vlado, da celo Prekmurje dodeli upravne«, u ozemlju Slovenije ter naroča svojim poi!; ,;cem, naj se zavzamejo, da se to čim prej i vrši. j K Slovenijil Prekmurski sosvet je imel svoje prvo zborovanje in :oglasno sklenil, da se ima celo Prekmurje priklonili Sloveniji. Odšli so tudi odposlanci v Belgrad, da povedo ustmeno svoje zahteve. V Belgradu so jim obljubili, da bodo njihovim željam ustregli, Domače novice. d Jugoslovanska Kmečka zveza za oškodovane po toči v Radovljiškem okraju. Dne 26. avgusta t. 1. sta v imenu osrednjega edbera J. K. Z. podpredsednik g. Iskra in dr. J. Mohorič posredovala za gorenjske kmete, ki jim je dne 22. avgMSta t. 1. uničila toča vse jesenske pridelke, pri poverjeništvu za notranje zadeve in po-verjeništvu za kmetijstvo. Oba poverjenika sta obljubila z vsemi sredstvi pomagati prizadetim. Pojasnila sta obseg škode in prosila pomoči. J. K. Z. je ukrenila vse potrebno, da bo Jugoslovanski klub zastavil za oškodovance tudi v Belgrtriu ves svo; vpliv. Pomožno akcijo za podporo težko prizadetim bo prevzela Kmetu-ska nabavna in prodajna zadruga v Radovljici, ki se ravno kar snuje. Opozarjamo oškodovane kmetske posestnike, naj ne prodajajo živine za slepo ceno in kupujejo žita po pretiranih cenah, ker jim bo navedena zadruga oskrbela potrebni na kup in predajo po najnižjih mogočih cenah. d Proti samostanom. Liberalni list »Jugoslavija« pravi, da naj v Ljubljani izpraznijo samostane, da tako pridejo do stanovanj. Liberalci povsod poudarjajo, da imaio spoštovanje do vere in Cerkve, toda ob vsaki priliki pokažejo sovraštvo do nje. Ti ljudje mislijo, da ljubljanski redovniki po samostanih lenobo pasejo in ne vedo. da je vsakomur izmed njih dodeljeno delo ali v šoli, bolnišnici, dušnem pa-stirstvu, vzgoji in da je tako delo vredno vsaj toliko kot je delo vseh tistih, ki imajo pravico, v Ljubljani stanovati. d Ujetniki iz Avstrije so se vrnili. Naši vojni ujetniki v Avstriji so silno veliko trpeli. Zaprti so bili v taborišču March-trenk pri Lincu, kjer so Nemci z njimi silno slabo ravnh.li. Uredništvo »Domoljuba* ;e že 25. julija poslalo tozadeven dopis na vlado, da bi le-ta kaj storila za njihovo rešitev, Ljubljanska vlada nam je na to odgovorila, da vedno in vedno pošilja dopise v nemškoavstrijski zunanji urad v tej zadevi. Končno so se Nemci vendarle udali in odpustili naše ujetnike, ki jih je bilo nekaj nad 800. 30. avgusta se je pripeljal vlak z ujetniki v Jugoslavijo, kjer so bili povsod prisrčno sprejeti. d Srem jih jc. Socialni demokrati so se zvezali v vladi z liberalci, ki predstavljajo, kakor sami priznavajo, kapitalistično stranko, torej stranko vojnih dobičkarjev. Socialni demokrati, ti »prijatelji« delavstva in celo kmeta, torej sedaj pridno podpirajo stranko vojnih dobičkarjev in oderuških trgovcev, da bodo le-ti še lažje in dalje odirali kmeta in delavca. Socialne demokrat« je sram I« svez« {n Imajo straK Zato so preložili občni zbor svojih zaupnikov na november, d Slovenci n« Ruskem, V Tomsku j« mnogo slovenskih vjetrdkov. Nekateri so dobili tam delo, drugi so pri Jugoslovanski legiji, v službi Čehov. Dne 21. maja je umrl v Tomsku Janez Svelc, doma na Hu-jah pri Kranju, kjer ga družina in kmetija zelo pogrešata. Pisma od vjetnikov so začela zadnji čas iz Rusije prihajati bolj pogosto. seveda stara po tri mesece. d Pričnina. Pred kratkim je bila pri okrajnem sodišču v Škofjl Loki neka sod-nijska obravnava. Poklicane priče so bile doma iz Nove Oselice, ki je oddaljena od Škofje Loke 32 km. Za potne stroške so dobile nekatere priče le po 6 K. Torej, ljubi Jugoslovan, pelji se ali prehodi 64 km — za 6 K — to je za podplate iz volovske kože, tvoji lastni podplati tako nič ne stanejo, med potjo uživaj sveži zrak, če si že. jen, pij vodo v Sori. Vprašanje je samo, ako so tudi uradniki, ki pridejo iz Školie Loke v Novo Osellco, zadovoljni s takim receptom. Skrajni čas je, ds se nemudoma poviša cd pristojne oblasti potnina današnjim razmeram primerno, d Surovost, Dne 23. avgusta je bilo na Kumu v cerkvi 7 socialistov-delavcev, ki so pokriti pred oltarjem kadili cigarete, eden pa je pel fantovske pesmi. d Slov. kat. izobraževalno društvo v Smlednika poni vi na splošno željo na M. !i šmaren 8. septembra ob 3. uri pop ildne I". S. Finžganevo »Verigo«, K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. d Bralno društvo v Gornjemgradu ponovi v nedeljo, dne 7. t. m. ob 3. uri narodno igro »Veriga«. Čisti dobiček se porabi za popravo društvenega odra. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. d Izobraževalno društvo v Retečah pri Škofji Loki priredi veselico v nedeljo, dne 7. septembra in jo ponovi na Mali Šmaren, obakrat ob pol štirih. Spored: 1. Strahovi, burka. 2. Sv. Elizabeta, igrokaz v 5 dejanjih. d Prva konjska dirka na Bledu dne 7, septembra 1919. Opozarjamo občinstvo na današnji inserat. Dirka bo jako zanimiva in je pričakovati udeležencev iz vseh krajev Slovenije. d Zločinom zoper nravnost je velikokrat podlaga nezmerno uživanje opojnih pijač ter čezmerno število gostiln po posameznih občinah. Tako n. pr. je v Ljubljani 268, v kamniški občini 30, vrhniški občini 40 in občini Kranj 32 gostiln ne-vštevši nadaljnih priložnosti, kjer se ljudstvu nudijo razne opojne pijače. — Opaža se tudi, da v krajih, kjer se dviga alkoholni konzum, narašča število nezakonskih mater in spolno bolnih ljudi. d Iz Moravč. G. J. Urbaniju raeli potrjujemo, da ni pisal dopisa iz Moravč v 35. št. »Domoljuba« in da ni z njim v nobeni zvezi. — Uredništvo /Domoljuba«. Cerkvene vest!. c Sv. I/elena, V nedeljo, 24. t. m , ie bil za našo faro preveseli dan. Naš rojak velik dobrotnik, premilostni g. opat Janez Smrckar so darovali pontilikalno sv. mašo ob priliki 40-letnice mašništva, Cerkev je bila natlačeno polna pobožnih, pa tudi tfr. M :___ »dovcdnih gledalcev, Botf ohrani premi-{otinega opata i« na mnoga leta, Vsem Ei, ki >o kaj pripomogli k l«pi slavnosti, og plačaj. Posebno senožešklm fantom, Id «o postavili toliko lepih mlajev, in dekletom M. D., ki so kljub teikemu dnevnemu dehi žrtv ovale ie noči in napletle veliko vencev ter lepo okrasile cerkev in Društveni dom, c Porcijnnkula na Žalostni gori pri Mokronogu se obhaja letos v soboto, 13. in nedeljo 14. septembra. Takrat bo na gori velik shod. c Poziv možem in fantom v Belo-krafni. Lepo število mož in fantov ima na-yado, vsako leto romati k Mariji Pomagaj na Brezje, Nekatere veže sedaj Še obljuba, ki so jo v prestani rojski storili, da se bodo šli zahvalit Materi božji za srečno oteto življenje. Možje in fantje I Pojdimo skupno, nas bo lepše videti, pa naša verska zavest bo bolj poživljena. Prihajali bi na posamezne postaje v Belokrajini k zju-tranjemu vlaku v soboto 20, septembra. Popoldan smo že na Brezjah, kjer bo skupna pobožnost ter prilika za spoved. Drugo jutro v nedeljo skupno sv, obhajilo. Dopoldan odidemo iz Brezij ter smo z večernim vlakom že zopet doma. Imeli bomo svojega duhovnega spremljevalca. Priglase sprejema v vsaki župniji g. župnik. Gospodarski obvestila. g Falzifikati 2kronskiu bankovcev. V zadnjem času se pojavljajo čini pogosteje novi 2kronski bankovci. Ti bankovci utegnejo biti ogrskega izvora, so pa le falzifikati. Ker jih samoobsebi umevno ni mogoče priznati kot plačilno sredstvo, opozarja se občinstvo, da jih ne sprejema. Falzifi-kate je spoznati deloma iz številk serij. Pri ravih bankovcih niso tisočice številk višje akor 1, pri ponarejenih so tisočice nižje b višje, n. pr. 0021, 7392 itd. Pri pravih bankovcih so emblemi kakor avstrijski orel v nemškem tekstu, ogrska krona in črke O M B v ogrskem tekstu jasni, precizni in temnosivi, dočim so na falzifikatih lako bledi in nejasni. Pri nekaterih manjka valovita mreža na nemški strani. Posebno slabo so izdelani na falzifikatih ženski obrazi. Rdeče barvilo je v obče jako živo in papir mnogo bolj bel kakor pri pravih bankovcih, g Na živinski sejem v Ptuju je bilo prignanih čez 700 goved. Cena je bila mladi živini 4—6 K, volom pa 6—9 K. g Žitne cene so v naši državi sedaj nekako sledeče: pšcnica 220—260 K, rž 200 do 220 K, ječmen 200—220 K, koruza 200 do 220 K, oves 200—220 K, ajda 160—180 kron, fižol 220—260 kron za 100 kg. g Ceniš za lubje in čreslovino. Za lubje se gibljejo cene okrog 40 K, za čreslovino pa med 42—44 K za 100 kg. g C?ne za kože. Za sveže živalske kože so sedaj plačujejo sledeče cenc: Konjske kože 50—70 K za komad, goveje kože 15—16 K za kilogram, telečje 15 do 16, za suhe kozje in ovčje kože 15—16 K, za kože jagnjet 6—8 K za kos, g Srbsko nakupovanje plemenske govedi v Sloveciji. Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug namerava v kratkem v naši pokrajini nabaviti plemenska goveda Domoljub' 1919 za one tamoinje živinorejce« ki so med vojsko prišli ob živino. Ker je ravno vnovčevanje plemenske govedi izredne važnosti za bodočnost in povzdigo naše živinoreje, priporočamo vsem živinorejcem, živinorejskim zadrugam in drugim kmetijskim organizacijam, da gredo tem nakupo-valcp.m pri nakupovanju in prevažanju živino kolikor mogoče na roko. Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za kmetij-Načelnik: A. Kalan. Podkovski tečaj. Novi polle.lm tečaj ržavni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. oktobra 1919 ter traja do 1. aprila 1920. Poleg podkovstva se učenci uče tudi ogledovanja klavne živine in mesa. Prošnje za sprejem v podkovski tečaj je vposlati najkasneje do 15. septembra t. 1. vodstvu državne podkovske šole. Prošnjam je priložiti: 1, Rojstni in krstni list. 2. Domovinski list. 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4, Učno spričevalo v dokaz, da se je izučil kovaške obrti pri kakem kovaškem mojstru. 5. Nravstveno spričevalo in 6. ubožni list. Ubožni prosilci, ki se ne morejo vzdrževati ob svojih stroških, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, morejo dobili državne podpore. Kdor prestane skušnjo koncem tečaja, more po zakonitih določbah dobiti patent za izvrševanje podkovske obrti, brez skušnje pa nihče več ne more postati podkovski mojster. Pouk v podkovski Soli je brezplačen; učenci morajo skrbeti le za živež in potrebne knjige, Stanovanje imajo učenci po možnosti brezplačno v zavodu. Vsled pomanjkanja izvcžhanih podkovskih mojstrov in izprašanih oglednikov klavne živine in mesa, naj bi občine skrbele, da dobi vsaka vsaj po enega dobrega pod-kovskega mojstra in izprašanega oglednika klavne živine in mesa. — Vodstvo državne podkovske šo'e v Ljubljani. g Kmetijska šola na Grmu prične z mesecem novembrom r.ovo šolsko leto 1919/1920. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca. Priporočamo to šolo predvsem sinovom živinorejskih in poljedelskih krajev. Letna šola traja od novembra do konca oktobra in je namenjena predvsem sinovom iz vinorodnih krajev. Za sinove revnih posetnikov je oddati po 10 prostih mest za zimsko in letno šolo. Prošnje za sprojem, katerim je priložiti krstni list ali domovnico, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško in nravstveno spričevalo ter izjavo staršev, oz. variha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja, je vložiti zadnji čas do 1. oktobra t. 1. na ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Prošnje so koleka proste. Prošnjam za prosta mesta je priložiti tudi oblastveno poirjeni premoženjski izkaz, g uospot-iaiska Šola v Šm;.fcek*. prt Novem mestu prične r.ovo šolsko leto s 15, ektobrem t. 1. Šola je šestmesečna ter traja c'o 15. aprila 1920, V šolo se letos sprejemajo samo vnanje gojenke, ki stanujejo v bližnji okolici in morajo same skrbeti za potrebno hrano. Prošnje >.a sprejem je vložiti zadnji čas do 1. oktobra t, 1. pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu pri Novem mestu, kjer se dobe tudi vsa potrecr. i pojasnila. Prošrjc. so kolka proste. _ Stran 331 _ g Sadje v Prekmurju. V Piekmurju se nahajajo velikanske množine sadja. Kakih 100 do 200 vagonov je zgodnjega in bi se moralo že kmalu spraviti. Opozarjamo v to naše zadruge, aprovizacijske odbore in trgovce. E Živinorejska zveza za kam* i politični okraj tem potom naznanja vsem tistim živinorejcem, ki so svoj čas zaprosili pri njej, da naj bi jim oskrbela Alfa brzoparilnike, da so sedaj dospeli isti z Dunaja (ki tmo pa morali plačati samo carine nad 4000 kron) in jih takoj lahko dobite. Oglasite se v skladišču v Šmarci. Tistim, ki nas tako prosijo za cement, da bi popravili svoje hleve, svinjake in gnojmčne jame ter naredili strešno opeko, tem potom Covemo, da jim ne moremo istega preskrbeti, er baje cementa ni za kmeta nič več naprodaj, ampak fia dobijo le obrtniki, ki ga direktno ne rabijo. Na skladišču imamo večjo množino otrobi, pšenične po 1 K in mešane po 80 v kilogram, ceglovno oljčno po 80 v kg. ajdove leščine po 25 v kg, mesno krmo po i K kg, klajno apno po 3 K 60 v kg, živinsko sol po 1 K 60 v kg. grenko sol po 6 K kg. kalijevo sol po 42 K 100 kg, koloma z lini po 10 K kg, jeklene vile z 4 rogii po 8 K kos, sirkove metu po 4 K kos, verige za teleta privezavati po 10 K kos, verige večje po 20 K kos, napa- 6ilniki za teleta z gumijevim zizkom po 30 K os, zizek sam 5 K, cedila za mleko mala 29 kron, večja 35 K kos. ftrugeti po svehi. p Sociaino-demokratski polom. Na Ogrskem so imeli v rokah vlado socialisti. Uganjali so taka nasilja, da se je vse ljudstvo splošno uprlo proti nasilnim izkoriščevalcem, Morali so odstopiti, sestavila se je nova vlada Friderihova. Elntcnta pa ni bila zadovoljna. Toda ljudski strah pred socialnodemokratsko vlado je tako velik, da so od vseh strani deževale na Fride-rihovo vlado brzojavke, da mora ostati. Zato je Friderih proti volji entente ostal na krmilu. Morda bi pri nas tudi bilo dobro, da bi za en čas zavladali nasilni socialni demokratje. Potem bi ljudje šele spoznali, kakšna šiba božja je socialna demokracija za ljudstvo, kjer pride do vlade. VESTM^l ORLOVSKE ZVEZE o Orlovski tabor ▼ Trbovljah se vrši v nedeljo, 7. septembra. Prireditev bo lepa manifestacija naše krščanske mladine. Svojo udeležbo je javilo veliko odsekov. Iz Ljubljane odhajamo ob tričetrt na 6 zjutraj, na železnici (južni in državni) imamo polovične vozne cene. Javite se nemudoma pri O. Z. za izkaznice. Pri prireditvi sodeluje ena naših najboljših godb: jeseniška, Obsavcil Vzdramimo se in v nedeljo, 7. septembra, ob vsakem vremenu v. Trbovlje! o Prenočišča za udeležnike orlovskega tabora v Trbovljah v soboto in v nedeljo se bodo preskrbela za vse one, ki to 0. Z. do petka javijo. Ne opustite naznanila! Red in točnost rad vse, o Orlovski tabor v Dobrlivasi na Koroškem se vrši v nedetjo, dne 14, sept, 1919, Glede udeležbe je predsedstvo O, Z. določilo sledeče: 10 K prispevka vplačajo Orli-telovadci (vse vaje) v kroju in v na-. 4» rodni obleki in Orlice-lelovadkinjc, 20 K prispevka vplačajo Orli v kroju; v teh prispevkih so \ računjeni stroški za vožnjo '.n prehrano. Vsi drugi, ki bi sc hoteli udeležili tega izleta, plačajo polovične vo'.ne cene in ]0 K v Zvezno blagajno, Odsekcm so sc razposlale tozadevne okrožnice. Prijave sc fprcjeinajo do 6, septembra. Bratje naj se hitro odločijo in javijo O. Z. Iz 1 jubljane odhajamo v soboto, dne U septembra 1919 ob pol 11. uri zvečer, vračamo sc v ponedeljek zjutraj. Poa£itirajte, da se šc drt.gi člani in članice naših r'iu-štev pridružno našim Orlom in Orlioini. 1-1. september orlovski tabor v katoliške-narednozavednem Korotanu. o Izredni občni zbor Orlovske zv :ze se vrši ob p»:tiki orlovskega tabora v Dobili vasi na Koroškem v nedeljo, 14. sept. 1919 ob Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (lik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3'Vo brez kfikega odbitka. liro y i ziiiiia! u i. mM Olel Inserai! Dopis L IZ GORIČ- Dne 27. avgusta smo položiš! E? vc inemu pečilku Solnčnikovcga o&sta iz Zaloga. po Gorenjskem znanega trgovca s prašiči. Pokojni jc bil moicr mož, marl.iv in delavcu celo življenje in pred v6em skrbca oče svoji drusini, kateri je pridobil lepo premoženje, in kar (e še več vredno, zagotovil dohro zgojo. Žrtvoval jc veliko za izobrazbo svojih hčera in sinov. TRŽIČ. Katoliško narodni dijaki v Tržiču prirede v nedeljo 7. repiembva ob pol 8. uri zvečer v dvorani ».Nagega doma« gledališko predstavo »Sveti Vid«. Dramatična legenda v petih dejanjih, sedmih slikah. Prcvel dr. I. Ev. Zore. Ko cc |e z.tdnjič igrala pred devetimi leti, |e vzbudila mnogo zanimanja. Zdaj bo pokazal mlajši rod svoj prvi nastop, igra se ponovi 8. septembra ob 4. uri popoldne, h kateri so vabljeni posebno ckoliianL Pridite is sosednjih fara, nc bo vam žal. Igra se vrši v prvih časih krščanstva. JEŽICA. Na razne surove napade na naš telovadni odsek »Orel« se nam skoraj ue zdi vredno, da odgovarjamo, ker imamo dovolj re~aejšc£n dela. iz zadnjega dopisa (»Domovine« št. 35) je jasno razvidno, da pisec lc iz ocebuegn sovraštva do nekaterih »Oilov- ru e proti telovadnemu odseka; v pro.-oških besedah mu naznanja bližajočo sc smrt. Žalibog nc bo žel tako težko pričakovanega radii, čudimo se pa »rcsr.icoljuhni« »Domovi?!« (št. 35), da tako pridno <*oji osebna sovraživa, kakor n. pr. v dopisu »7. Jezice«. Bratje Orli, pogumno preko takih c-jilen-kesti naprej! Pridno zahajajmo v »Društveni dom«, v naio tclovaduico ter se z vztrajnim delom pripravljajmo za javno telovadbo, ki se bo vršila 28. septembra 1919. Naš nastop pri javni telovadbi nai bo odgovor na vsa lažniva obrekovanja! Bratje! V složnem delu za našimi skupnimi cilji, ne opiraje se na paše sovražnike) Kakor nam poje. orlovska himna: »Orel zre mirno v sinje višave, strele in gromi ga nc plošč.- Na zdarl — J. Pobnlkar, V. Pevka, Orla. PREDOSLJE. »Slovcacc« je zadnje dn! poročal, da tukajšnje ljudstvo prosi za kmetijsko šolo. Naselila naj bi se v Co'zovo graščine. K temu poročilu je treba pripomniti, da naši mali kmetje in uru^i reveži v prvi vrsti žele in zahtevajo, da se graščinske njive, travniki in gozdi mednje razdelc. Za tako kmetijsko žolo, ki bi jim vzela velik dei graščinske zemlje, nikakor niso. Kakšnih misli je tisti gospod iz Kranja, ki ie po zaslugi kranjskega glavarja zu graščinskega nadzornika, tega ne vemo. toliko pa slišimo da »prijazni« gospod že vsaki stari ženici zdihuja, kako Lado je, če ga hodijo v Ljubljano tožit. Nekoliko sitno je res! IZ PREDDVORA. »Domovina« je prinesla v svoji 34. številki t. I. z dne 22. avgusta dopis z nadpisom: »Iz Preddvora nad Kranjem«, ki bi se imel glasiti: »Iz Sv. Petra na Vašinjah (Koroško), ker tam !e sedaj ta slavni pisec nastavljen namreč Ciril Vizjak bivši nadučitclf v Vre-mah, k! si je sam nadel ime Primož Raca. Ker vsak razsodni čitatelj tega gorioznače-ne<:.a članka takoj spozna, da je pisec umo-belen, zato ce ne zdi nobenemu Preddvorčanu vredno izpodbijati onih laži. Vsakdo, ki pozna preddvorskega župnika, je ravno o nasprotnem prepričan, ker mu oni brezstidni človek podtikuje. Pere naj svojo srajco, je dosti umazana! IZ BRDSKE OKOLICE. Med tem časom kar se nisem nič oglasil v »Domoljubu« se fe nabralo v naši okolici dokaj novic; zdi se ml potrebno, da jih za-bilezim vsaj glavne. Gradišani so letošnje običajno »žegnanje« dne 5. julija praznovali z izredno slovesnostjo. Od bližnjih in dalnih krajev so prihiteli skupaj liudje k blagoslovljenju novih zvonov, ki so prvi iz znane nove Ijnbljanske tovarne. Nad vsa siečni pa so bili Gradišani, saj so imeli s tem dnem ze lepo poplačan ves trud in denarna žrtve, kajti bronatli zvonovi niso v teh časih po nizki ceni. Gradičeni saal pa izrekajo na', toplejšo zahvalo vsem vmnjiai darovalcem, osobito pa še gospodu brdskemu župniku i^r so jih prvi bodrili in jim dali pogum r,a napravo novih zvonov. lunaMnfa iz Štafra. Povest. Previja *'' IDalie | •Tebi se meša«, se jc smejal Ilendel. -Čujl — Kakor gotovo vise vaši loj>ovi r.a vislicah, tako gotovo ne bo noben far več onečaščeval te cerkvc « Orgunist sc je prekriial z velikimi, tresočimi sc rokami, kakor bi stal prod njim sam Bognasvaruj, vsled česar s; ju mo^oint sodnik nanovo nasmejal. Organist so jc kakor strah plazil proč, lltndel pa je spremljan od svetovalcev zapustil cerktv in jo jc sam za-pahnil, da bi noben papežnik nc stopil več v to cerkev, ki ni nc- škofova, ne opatova, ;.m-pak jc lasi Joahima Hendelna, štajerskega sodnika. Od glavnih cerkvenih vrat sc je čez pokopališče podal proti kapeli svete Marjete, iz kaUrc je hotel napraviti pevsko tolo, kar je skozi vrste preperelih mrtvr Jkih križev prijezdil Henrik, Štajerski stotnik, in se je ustavil pod nekim drevesom. Na sodnikovo vprašanje, česa želi, je rekei: »Kot stotnik prosim v imenu štajerskega ruesta, da smem vzeti z vislic štiri ohešencc. Hendelnov obraz postane trd kakor kainen. »Trikrat tri dni!« je rekel. Henrik odgovori; »Trikrat tri dnil Kako morete to zagovarjati? Zapovedali ste, da šc mrtva žival nc sme ostati na cesti, dokler je Štujer v kužni nevarnosli, zakaj vsaka najmanjša mrhovina lahko razširi kugo in zastrupi vso okolico, — tu pa naj sredi med hišami vise štirje mrliči — v zasaieli vaši modri postavi?« Širokoprsat sloji sodnik pred sinom, ki mu raste čez glavo, ter mu divje, žugajoče veli: »Kdo si drzne delati opazke k mojim postavam. Prav tisti, ki je podpisal smrtno obsodbo, je dal tudi ono postavo, ki jo razlaga, kakor hoče on sam, nc pa, kakor bi hotel kak paglavec.« Henrik odvrne: »Imenujete me paglavca, čeprav ste me ravnokar napravili za štajerskega stotnika! Žal mi ie za Štajer! — Če mislite, da je predrzno oa mene, da kot stotnik mislim in skrbim za vaše mesto in da čujem nad vašo postavo, potem vprašajte zdravnike, kaj sodijo oni o visečih mrličihl Veter je začel pihati od jugal« je vzkliknil' Henrik in je z fcKito rokavico pokazal na veje, ki so se nad njim razpenjale in šuštele proti farovžu. Hendel je jezno odlomil vejo, ki ga ie švignila v obraz, in je rekel: »Kaj me brigajo zdravnikil Ce se te mevže tako boje za svoje življenje, potem naj pridejo in naj me prosijo sami, pa naj ne pošiljajo po kostanj drugega, ki mu to ni prav nič mar. Na kolenih naj me prosijo, potem šele bom videl, li naj ugodim njihovi prošnji ali ne.« »Gospodi« je rotil Henrik. »Saj so vendar zdravnikil Zato vas ne bodo prosili na kolenih nekaj, kar jim veli zahtevati njihova prisega in dolžnost. Zato bom prosil jaz, ker ie življenje tolikih v smrtni nevarnosti. Skoči! je s konja, spustil se je pred očeta na eno koleno in je nanovo prosil: »Gospodi Usmilite ie ubogega Štajra! Zadosti ie zadoščenjal štirje nesrečneži« — glas se mu je tresel —• »so mrtvi. Nekoliko več ali manj sramote, ki ie dela truplom na vislicah, ni v večjo čast vašega imena, toda če vaša skrb in ljubezen do mesta premaga vaš srd nad temi obešenci, bo vaše ime nanovo zaživelo v srcih štajerskih meščanov.« , , Hendel ie odvrnil: »V slani! Zakaj bo moje ime nanovo zaživelo? Ne živiš li že sedaj) Ako torej mislijo zdravniki, da je stvar tako nevarna« — ugriznil se je v spodnjo ustnico in je inrklo gledal... »potem naj ... ta sedai .,. moje varnostne naredbe ukinijo kazen. .. dovolim, da šc danes zagrebejo mrliče.<• Nato jc z glasom, v katerem se je mešal znsmeli z očetovskim ponosom,, rekel spremljevalcem: »Vedel sem, da moj sin zna vihteti orožje, sedaj pa vidiin, da se razume tudi na varnostne naredbe. Vsa čast!« Henriku je zardelo lice in prsi so mu Krčevito kipele. Ha, varnostne naredbe! Tam v Štaicr-dorfu gori pred nekim oknom lučica, in uboja Štefana je nc bo ugasnila preje, niti legla : počitku, dokler trupla ne počivajo v grobu! Pod vislicam pa se z detetom v naročju zvija ženska, ki joka noč in dan, da njen jok pretresa mozeg in kosti. Žalostna lučica Štefa-nina ter jok in strah uboge Zelericc, to ga je gnalo, da je vnovič izzival očetovo jezo, to mu je pred očetom upognilo ponosno koleno; ni je sile na vsem božjem svetu, ki bi ga bila pahnila na kolena. V vroči boli ie zaklical preko grobov: »Naj li veljajo samo varnostne naredbe? Ha, je že nekaj drugega, kakor skrb za naše visokočestito telo! Očel Polovica Štajra nosi danes žalno obleko ... od včeraj že leži uboga Zelenca s svojim detetom pod vislicami, štirje obešenci vise tako sramotno, da se jih more veseliti samo hudič, pa ne človek ...« Sedaj jc potegnil Hendel svojo roko s sinove rame ter jc surovo, v nanovo vzkipečem sovraštvu rekel: »Kaj nas to briga?« -Li nismo kristjani? Lc naj za papežnike ne velja zapoved ljubezni do bližnjega? Saj so vendar tudi ljudje.« .-.Morilci so — spravi se!', ie velel sodnik. »Vzemi lili doli — napravi hitro — sicer še vse prekličem .. .•< Ha, pomehkuženo srce, to bolestno sočutjel Ha-, odkod ta nesramna, skrita bolezen, ki temu junaku jemlje pogum! Odkod prihaja to? Pred tremi dnevi je škripal z zobmi, je brusil svoj meč "oper rimsko sodrgo! lil sedaj: Niso li tudi liuaje? — O, peklenska zvezda, odkod siješ? Kdo si ti, ki mi hočeš oropati moje dete? Če si mož, zasluži? vrv, si ženska, te je treba utopiti v Aniži. Henrik na ta očetov izbruh jeze ni odgovoril niti besedice. Kratko je pozdravil in je s krepko roko obrnil svojega konja ter je oddirjal. Sodnik sc jc poslovil od svojih prijateljev ter jc mračen in teman zapustil pokopališče. Trikrat tri dni, trikrat tri dni. Tako Ie zapisano v sodbi. Se nikdar sc ni izbrisala icscda, ki jo je zapisal on .., Henrik je s svojimi vojaki jahal na kraj smrti — pred vislice, da reši sramote mrliče. Prepovedal ie, da bi se rabeli s svojimi nesramnimi rokami dotaknil mrličev, štirim vojakom je zapovedal( naj počasi in varno vzamejo obcšence z vislic in naj jih spuste doli na oder. Kmalu so grozno eden poleg drugega ležali štirje zadušenci na odru. Uboga Zelerica se je kakor žival priplazila k svojemu ljubemu mrtvemu možu, ki mu je Henrik s svilnatim robccm zakril obraz, govoreč nesrečni ženi tolažilne besede in z zlatom preobloženo roko nežno božajoč tresočo se glavico sirotice v materinem naročiu. Nato so vojaki položili mrliče na nosil-nice, in so jih pogrnili s prti. Okoliinokoli se je čul jok in stok, slišale so se tuintam tudi besede: Henrik je dober! Ta je boljši kakor njegov oče. »Kako naj sc vam zahvalimo,« je ihteč /ekel Zelerjev svak Luc. Bolj kakor prestana bolečina ga gane, da je tako dober sin morilčev. Ž njim vred se ie jokalo še več drugih mo*. Švadkorar je zaklicali »Ljudje božjil Po- vejte Steiani.« Henrik se je stresel do dna svoje duše od sladke radosti. O, ljubka Štefana, sedai boš pogasila hiČ, kajne, nič več ne boš molila rožnega venca ter boš položila svojo milo glavico k počitku — Štefana, saj ravno zaraai tebe je to storil luteranski fant, da moreš zopet počivati in sladko sanjati — ti sladka, drobna deklica. Mrtvaški izprevod se je začel pomikati proti višnjevemu vrtu. Brez duhovnika jih nesejo k večnemu počitku, toda v tem groznem času zapuščenosti in osirotelosti je duhovnik vsakdo, kdor poln žive vere pobožno moli cerkvene molitve, to je Štefana pokazala s svojim zgledom. Henrik je zaostal na trgu pred bolnišnico in je z očmi sledil Žalostnemu izprevodu. Molitve, ki so od izprevoda sein plavale proti njemu, so ga sicer žalostile, toda pri srcu mu je bilo tako dobro, ker se je spominjal Štefane ... Svojo kompanijo je pelial nazaj v mesto, toda ne čez most, ampak skozi predmestje, odkoder se gre v Vizerfeld, kajti v Vizerfeldu so vse njegove misli.,. Ko je prišel v Vizerfeld, je pustil konja stopati v koraku ter je z bistrim očesom zrl proti Švertneričini hiši: nič več ne gori luč zu gostilniškim oknom, zgoraj pa, kjer je njena soba, zastor zagrinja okno ... Srčkana Štefka, li že ležiš na svoji pernici in sanjaš o belih angeleih? Tu spodaj po tvojim oknom pn jaha luteranski hudič, gotovo se v sanjah Križaš pred tem peklenščakom — se križaš z roko, belo kakor cvetlice in sneg — kak črn fant sem jaz; imaš li rajše črne. ali plavo-Iaje? Kakor sta Marija in Jezušček na vaših podobah? Take misli so mu rojile po glavi, in iskreče se oči so mu vse očarane visele ob njenem oknu. Če bi zaklical: Štefana! In ie bi potem njena nežna bela roka odgrnila zaveso in bi potem skozi okno pokukala njena zlalokodra-sta glavica in bi ga pozdravita ... Saj je zaradi nje stal pod mrliči. Toda nel Kako naj budi malo ubožico, ako spava, ne, Henrik, ne bodi surov! Ko je kroteč konja, da bi preveč ne udarjal s kopiti, jahal naprej, je prišla Švert-nerica skozi hišna vrata: eno dete je imela v naročju, drugo jc vodila ob roki ter se je ozirala po vojakih. Henrik jc ustavil konja ter je vprašal ženo, ki se mu je prestrašena, ponižno priklonila: »Gostilničarka, kako gre vaši ljubi hčerki?« Švertnerica odgovori: »Visoki gospod, hvala vam za vaše vprašanje, moji hčerki je veliko bolje.« Ko je videla, da se mladi stotnik smehlja, kakor bi ga nekaj izredno veselilo, je postala bolj pogumna in je rekla; »Vso noč ni zatisnila oči, gospod, molila je za one reveže zunaj..., ko pa je zvedela, da ste milostivi gospod, vzeli trupla z vislic, je moja ljuba hčerka rekla: Mamica! Sedaj grem pa spat, trudna sem. In sedaj zgoraj sladko spi, hvala vam, gospod.« »Tako, me veseli,« je rekel in se je nanovo nasmehljal. In zavihralo mu je na klobuku srakino perje, in srebrni puntar na prsih se stresal, da se je ubogi ženi jelo bli-ščati, da si je z rokami pokrila oči. »Ko se bo odpočila, pa ne prejel — povejte vaši ljubi hčeri, da jo lepo pozdravljam.« Od jahal ter je prepovedal bobnarju bobnati in trobentaču trobiti, sam pa ie s ceste krenil na zeleno trato, da bi ne zbudil srčkane spava-čice. — Ni je zbudil, naprej spava na svoji preprosti pernici, kakor bela roža skrita v mahu, spava v svoii temni obleki in sanja o Admontu in trati ob potoku, kjer skačejo jeleni, V sanjah sliši glas, ki lepo zveni: »pozdravite mi- ljubo hčerkol« Kdo jc to, je-li ta gospod na cesti doli duhovni gospod.,. toda ne ... ne — ne .., drug glas ie bil.., in dalje sanja o jelenih na zeleni trati. Za naše Vkuhavanje sadja z bonzoevo-kislim naironom. Namesto salicila in žvepla, ki sta se rabila sicer za vkuhavanje sadja, z namenom, da se prihrani sladkor, so pri- poročali v vojnem letu benzoevo-kisli na-, tron. Ta način pride v poštev samo v slučajih, kjer ni sladkorja in ne posod za pre-kuhanje. Sadje preberi in izperi, pristavi brez vode, pokrij lonec in stresaj ga, dokler ne da sad od sebe sok in ne začne vreti. Nato odkrij lonec in kuhaj pol ure ali celo uro, kakor pač nanese kakovost sadja. Ko je mezgasto odstavi, vmešaj na vsako kilo mezge gram nalrona, raztopljenega na žlici vode in naloži vroči v posode, katere si segrela poprej. Ako naj bo sad za namaz, ga moraš zmečkati popolnoma še predno ga staviš v steklenke, sad za kompot naj le ostane kolikor mogoče cel. Za sitne želodce je pač treba pretlačiti zrnat sad, kakor kopišenca in grozdičt je, drugače pa ne škodi zrnje. Posode za-veži ko so se ohladile. Da se drži tak sad je potrebno, da stoji na suhem in hladnem, omara, ki stoji v veži je prav primerna, v kleti ni dobro, Ako ni primernega prostora, je pač potreba, da prekuhaš mezge, Sadni soki se drže tudi če niso oslajeni, če jih naliješ vrele v steklenice, okisaš z natronom in zamašiš hitro. Razberi, kar misliš kuhati, lepši sad devaj posebej, kar ni celega operi in skuhaj, (vode deni za četrtino) in pretlači. V nizko posodo, velike kolačnice in peče so najboljše za to, zloži cele paradižnike, vlij nanje razkuho, tako, da jih pokrije in kuhaj polagoma deset minut. (Paradižniki morajo ostati celi.) Nato jemlji cele paradižnike prav previdno z leseno žlico vun in devaj v prežve-plane posode, nanje nalij razkuhe, ki jih' mora pokrivati, ako je ni dovolj zavri še slane vode in dolij vrele. Drugi dan zavezi s papirjem namočenim v špiritu, potrosi ta papir z Ollerjevo Einmachhilfe ia naveži vrh tega še pergament._ Mlinska sita (pajtlje) za moko vseh vrst se dobe v trgovini A. OADEŽ, ljubljena, Kolodvorska ulica St, 35 nasproti Tlč'erjeve nosttlne, MT Varuhinja "^N k otrokom, zanesljiva, i zve?,bana se sprejme proti dobri hrani ln visoki plači takoj. Ponudbo naslovit na F. ČUDEN Sin, Ljubljana — nasproti Klavne pošte. Prostovoljna dražba V sredo, 10. sept. t. 1. se bo vršila ob desetih dopoldne v Jurkovl hiši v Moravčah št. 19 javna dražba, ltjer pride naprodaj en travnik (vlož. št. 85, pare. 910), ki meri 59 arov 60 m2 =» 103 oralov), in en gozd (vlož. št. 375, pare. 265), ki obsega 76 arov 25 m« = 1-32 oralov. Polovica kupnine se bo morala plačati takoj po dražbi, druga polovica v enem mosecu po dražbi. V Moravčah, 4. sept. 1919. Trgovina Marlfa Rogelj;, —t LJubljana, Sv. Pelra cesta štev. 38, :— priporoča svojo bogato zatogo cefirja, modre tkanine, cajga, volnenega blaga, dalje robcev, barhenta, nogavic, svile, sukanca in drobnarije. Iziavllaro, da o Frančiški Jesenovec, poaest-nikovi hčeri v Dolenji vasi pri Polh. Gradcu hit slhbegs ne vem in s« zahvaljujem, da mi je odpustila in od tožbe na Vrh:iiki odstopila. Babna gora pri Polhovem Gradcu, 26. 8.1919, Leopold Ambrožli, posestnika sin NAZNANILO. - p. n. Občinstvu nudim volneno blago za moške In ženske obleke, hlačevino sture vrste, ccfir, oksford, belo platr.o. Sifon, modro kontenino za predpasnike In krila, cvilih za postele, platno za riuhe, moške srajce, bele z odprtimi ovratniki in navadne, bluze, robce za na glavo in za žep, nogavice In sukanec Dobi se lepa Črna in temno-moora svila za obleke. - Vzorci se ne razpošiljajo. Prodaja se po jako zmernih cenah. Priporoča se: Ivanka PRAPROTNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta 21. Priporočamo edino tovarniško zalogo šivalnih strojev ia rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Istotam se dobijo potrebščine za Šivilje, krojače ln Čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago. Blago za obleke. 8890 los. Peleimt, UulljaM, Moif, hrastov, nrtn in posekan v gozdih, postavljen v tovarno ali tudi cele gozdne parcele v kamniškem okraju kupuje tovarna lesnih Izdelkov in upognjenega pohištva L Babovec nasi. Duplica p. Kamniku. Vabijo 86 lastniki lesa zlasti v okolici tovarne, da stavijo svoje ponudbe. Les se strogo realno obračuni ln takoj plača. 20 dobrih tesacev za obrezovanje lesa proti dobri plači in preskrbi z živežem. Ponudbe na tvrdko: MIHAEL OMAHEN, VI&NJAGORA. Sprejme se do ARVA ca ebleko je zopet došla, črna, modra, siva, ru-Java. zelena, rudeča in lila v zavitkih po 80 vin. Razpošilja se po pošti, in se vsakemu naročilu prldene slov. navodilo. — Kari Loibner, Celje. kuhinjske oprave, postelje, spodnje in vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole lz trdega in mehkega lesa. priporočata Br=»ta Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica. Ljubi,ana, hol.zej. Vabimo na ogledi kakor sulic gete, a -.eno seme, jabolka, fižol itd. kupuje po najvišji ceni trgovina pri „Škofa" v Li iji. Izdaia konzorcij »Domoljuba«. r Primešaj ,Mastin' krmi. Zato se uporabljajo nadomestna sredstva ca krmila. Da to krmo živina, perutnina dobre prebavi ln popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi. ena pest polna Moetin" to je dr pl. Trnk6czy-a redUn' prašek. »mCSltll Paket velja 3 K, R paketov K 17-60 pošt-nlne prosto. & paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali prašiča, da se ued.. Dobiva se pri vsakem trgovcu. Glavna zaloga: lekarna Trnk6casy zraven rotovf.a v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan i najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v 1'arizu, Londonu ln IUmu. Na tisoče kmetovalcev hvali ln rabi »Mastin". »»PRVl^ tm vrat« totalnih prta«], kov knpnie trgovin* i a*, mom SEVER & KOMP., Ljubljana, Voliova al. 12. Proalmo ponudbe c n.vodko mnoiine in ceno. 4782 Pravo iolto dora«te_mUo_»o nraole 1 kn n 16'-, - 1 zaboli ek okoli 3' kg iranko h 66--, poSIlla po povzetju zavod za eksport Toaletno milo po dnevnih cenah ttllo »abrltj« b 3'-. I kg n 30'-. Krema m britje porcelan, louiei i- U'-, 1 ducat a M'-, M. jUNKEn, Zagreb SI. 1, Petrinjska 3. Z naroČilom st prosi nosiMt 'udi nuiovico zneska. Iftiši - podgane sienice - ščurki in vsa tolazen mora poginiti ako porabljate moji najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti noHsItim ra Sim K 6'—. za podgane In miil K 6*—; ca Ičlirke K 6-—; posebno močna tinktura za stenice K b*—; uničevalec moljev K 3*—: prstek proti mrčesom K 3— in 6—; mazilo proti uiem pri llodeb K 3—: mazilo za oii pri živini K 3--, praiek za aii v obleki in perila K 3—; tinktura proti rorčeiu na sadja in na zelenfadl (uničevalec rastlin) K 3-~; praiek proti mravljam K 3—. i ošJiB po povzctiu zavot za euspert M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3. Agitirajte za .Domoljuba1 jemenine strašna opeka najbolj trpežne vrate bo dobi pri tvrdkl Boan JeSafJn, Miabliseia Emonskn cesta 2. 4 <92 Kuverte s lirmo, pismo, račune Izvršuje natančno po naročilu Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. rfkm | • ! !TH ■ -tr *■>■}■■• K ^ , • - ..-.-t jfir ■ ■ ■ i it: ' -f • • lfl 1*1 'm M ročni in vratilni pogon, vralHa (gepelni), M OTI ninn feillnlkl. trijem, slumoroznlca za pogrni r. T fi 'H roko in slI°- »adne ,n vinske stiskalnico, sadni I IlUilllllUU milni, brzoparilniki, stlskaln.co za seno in o^BmMMBn diugi poljedelski stiojl so vedno v ve iki Izberi v znlopl. Franc Hitti, Ljubljana, Martinova cesta Stev. 2. Edina zaloga poliedelskih strojev tovur o Umrath Si Comp. UdDSKfl POSOJILNICA ▼ LJubljani , v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih 'rt C3t 3 Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tiskarna.