GLASILO MESTKE OBČINE PTUJ 25. FEBRUAR / SVEČAN 2000 župan Miroslav LUCI, dr. med. Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2000 352(497.12 Ptuj ) 13 -03- POŠTNINA PUČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ domač, za domačiae, vsak mesec pride ! § 6005690,2 COBISS © ISSN 1318-8550 me LETOVI « ŠTEVILKA 2 .. m ì'mwìpw France Mihelič: Spomin na ptujski atelje, o. pl., 7 942, zasebna last, Ljubljana Kaj je slikarju Francetu M pomenil Ptuj? 2000 VABLJENI STE Zaèetek povorke **★. J FECE . ÌSiÌSKI š »uje p A 0 f ** Slovenija "be green piece of Europe 9 K k \ od 26. 2. do T. 3. 2000 Bogat etnografski program na mestnih ulicah in trgih ter v karnevalski dvorani, popestren z nastopi zabavnoglasbenih skupin. V soboto 26. februarja 2000, ob 11.00 uri, Otvoritvena slovesnost 40. kurentovanja na Mestnem trgu, s TRETJIM SREČANJEM SLOVENSKIH PUSTNIH LIKOV IN MASK. Ob 13.00 uri otvoritev karnevalske dvorane. Karnevalska dvorana, od 20.00 do 01.00, pričetek pustnih zabav s skupinama AGROPOP in GIPSY KING ( El Rumbero family of GIPSY KINGS ) 40. MEDNARODNA PUSTNA POVORKA v nedeljo 5. marca od 14.00 do 16.00 ure IH Informacije in karnevalski program za naslednjih deset dni, najdete v dnevnikuVečer, ptujskem Tedniku in karnevalski knjižici. http: /\\w,poetovio-\ivat.si/kur2000 Glavni pokrovitelj : MESTNA OBČINA PTUJ Organizator: POETOVIO VIVAT GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE ZA TURIZEM TÖom'ä? tliVEČER U1JM P^^vto 4 SEE“ Sh neS Mercator Mercator SVS. d.d.. Ptuj MISLI ODGOVORNE UREDNICE c^Tnanka mi je potožila, da je po 28 letih dela v konfekcijskem podjetju po stečaju ostala brez zaposlitve. Živi z dvema ostarelima staršema, ki imata oba skupaj eno minimalno kmečko pokojnino. Po vseh letih dela ima pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ki znaša okrog 36 tisoč tolarjev. Ni potrebno posebej razlagati, kako se "LAHKO" živi s takim prihodkom. Zato si je takoj po izgubi službe poiskala priložnostno zaposlitev nekaj dni na teden. Stara je 45 let in ima po 28 letih zaposlitve, kjer je bilo potrebno neštetokrat ponoviti iste gibe, obremeniti iste dele telesa, poškodovano hrbtenico in zaradi dolgoletnega napenjanja oči pod močno umetno svetlobo tudi okvaro vida. Za visoko normirano delo, ki ga je toliko let dobro opravljala (pogosto presegala normo) in ga obvlada, se danes (po vseh psihičnih pritiskih in ubijajoči negotovosti pred stečajem podjetja) ne čuti sposobno in ga zato niti ne išče. Morda se bo morala vključiti v izobraževalne programe ali usposabljanja, ki jih ponuja zavod za zaposlovanje. A v položaju, v katerem se je znašla, si ne more privoščiti ničesar drugega razen dela, dela za plačilo. Ve, da lahko ostane brez denarnega nadomestila, če bi brez tehtnih razlogov zavrnila posredovano ji zaposlitev, primerno njenim kvalifikacijam, ali usposabljanje za delo. Glede na očitne zdravstvene težave, izhajajoče iz dela, je na predlog zdravnice poskušala s postopkom za pridobitev statusa invalida, a je bila zavrnjena. To je bil zanjo še en hud duševni pretres. Pred kratkim ji je bila ponujena možnost vključitve v javna dela, in sicer za gospodinjska opravila kot pomoč na domu, za kar bi prejemala plačilo, ki ne bi bilo bistveno višje od denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Kako naj sprejme to delo, ko pa ima sama doma ostarela starša, ki večji del dneva preživita v postelji ali v čakalnicah ambulant in prav tako potrebujeta gospodinjsko pomočnico in še negovalko? Ko je bila sama še v rednem delovnem razmerju, si je morala pogosto poiskati pomoč nekoga, ki je v njeni odsotnosti poskrbel za starša in za uslugo seveda plačati ali jo nekako povrniti. Pri vključitvi v javna dela imajo prednost starejši od 40 let, da bi tako ponovno vstopili v svet dela, razvili delovne navade in ob pomoči države prispevali za zagotavljanje socialne varnosti. Njej ni potrebno ponovno vstopiti v svet dela, saj ni iz njega nikoli izstopila - takoj po izgubi službe si je bila namreč sposobna poiskati drugo, čeprav priložnostno in začasno, pa vendar, delo, ki jim omogoča eksistenco. Tudi ji ni potrebno razvijati delovnih navad, ker jih ima že od otroštva. Še sreča zanjo, da njena svetovalka zaposlitve razume njeno situacijo in jo obravnava kot človeka -posameznika, ne pa kot osebo z oznako brezposelna in ne le skozi določbe zakonov in pravilnikov ter navodil, ki enačijo vse ljudi ne glede na njihovo različnost in mnogovrstnost položajev, v katerih so se znašli. Ker je kot brezposelna oseba prijavljena na zavodu za zaposlovanje, mora biti nekaj ur dnevno (glede na individualen dogovor) doma oz. dosegljiva in na voljo tej ustanovi zaradi morebitnega posredovanja zaposlitve in ne vem še česa ... Kako gre ta obveza skupaj z tistim členom naše ustave, ki govori o svobodi gibanja: "Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadar koli vrne. Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red ..." - ali pa z onim členom, ki govori o svobodi izbire dela: "Zagotovljena je svoboda dela. Vsakdo prosto izbira zaposlitev. Vsakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Prisilno delo je prepovedano. "? Če se tega dogovora ne bi držala, so lahko sankcije takojšne, in sicer izključitev iz evidence brezposelnih oseb zavoda za zaposlovanje in s tem tudi ukinitev denarnega nadomestila, katerega pravica izhaja iz minulih delovnih let, mar ne? Milena Turk, odgovorna urednica KAZALO i PTUJSKI KARNEVAL - str. 2, 16 MISU ODGOVORNE UREDNICE ■ str. 3 k Svetniki seznanjeni s sodalniiti stanjem v občini in s problematijo nasilja nad ženskami ■ str. 4 3 SOCIALNE RAZMERE V PTUJSKI OBČINI - str. S Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov - str. 6 ČEMU SLUZIJO STARA VOJAŠKA SKLADIŠČA? ■ str. 6 Delovanje Nadzornega odbora MO Ptuj ■ str. 7 .JL STRANKA SLS SPOROČA ■ str. 7 iMSBEtBBSk OLJENKE PODELJENE (l.del) ■ str. 8 7 Reministeiua ob 50. obletnid OS dr. Ljudevita Pivka • str. 9 KAJ JE SLIKARJU FRANCETU MIHELIČU POMENIL PTUJ? ■ str. 9 l Zlati jubilej rokometa na Ptuju ■ str. 10 ŠPORTNIKA PTUJA ■ NADJA in DENIS - str. 10,11 Ekipa športnih plezaltev PD Ptuj v letu 1999 ■ str. 11 NA PREMIERI TINČKOVEGA FILMA "PTUJ BISER PRETEKLOSTI" - str. 11 tk k Gledališče, prireditve, za otroke, razno • str. 12 IZBIRAMO KMETIJO LETA MO PTUJ (razpis) ■ str. 13 Za vas so dežurni ■ str. 13 POJASNILO BRALCEM ■ str. 13 Ko je dovolj le plesna govorka telesa - str. 14, 15 J J Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I, Ptuj. Ž.R. 52400 - 630- 20701. Odgovorna urednica: _ Milena TURK, telefon: 771-651, 772-731, — telefaks: 771-783, e-mail:moptuj@ptuj.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oglaševanje: Liljana VOGRINEC, telefon: 040 23-99-11, telefaks: 773-078. Oblikovanje, teh. urejanje, jezikovni pregled in tisk: CRAFIS d.o.o., Požeg 4, Rače, telefon 835-192, 835-230, e-mail:grafis@siol.net Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMOJLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Simon STARČEK - ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DESUS, Boris GORNIK -ZLSD, Jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONjA - SNS, Ignac VRHOVŠEK - DS. Naklada: 8.750 izvodov, javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. MESTNI SVET Pväipmwäl]® MSSmoa TSUMIE SVETNIKI SEZNANJENI S SOCIALNIM STANJEM V OBČINI IN S PROBLEMATIKO NASILJA NAD ŽENSKAMI Na 13. redni seji, ki je potekala v ponedeljek, 31. januarja, sta bili potem, ko so na pobudo župana iz dnevnega reda umaknili točko o podpisu sporazuma med ptujsko občino in minoritskim samostanom sv. Pavla in Petra ter rimsko katoliškim župnijstvom na Ptuju o denaci-nalizacijskem postopku, osrednji točki dnevnega reda ANALIZA SOCIALNEGA STANjA V MESTNI OBČINI in DOSjE; NASILjE NAD ŽENSKAMI. Obe raziskavi sta bili pripravljeni na oddelku za družbene dejavnosti. Umik podpisa sporazuma o denacoinalizacijskem postopku je IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE Svetniki so sprejeli Odlok o zimski službi (objavljen je v priloženem uradnem vestniku). S tem predpisom se določa način izvajanja zimske službe, ki je sestavni dei vzdrževanja občinskih cest kot izbirne gospodarske javne službe v občini. Zimska služba se opravlja na lokalnih javnih cestah, javnih poteh, ulicah in površinah za pešce, pločnikih, trgih, javnih parkiriščih in drugih podobnih objektih. Na predlagani sklep sta bila dana dva amandmaja odbora za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo. V prvem predlaga, da se med vzdrževalna dela zimske službe umestijo še začasno krpanje udarnih jam tudi na pločnikih in da mora izvajalec zimske službe upoštevati prednostni red posipavanja in pluženja dohodov tudi pred vrtci in ne le pred bolnico, reševalno postajo, zdravstvenim domom, ambulantami, policijsko postajo, gasilskimi domovi in šolami, kot je bilo že opredeljeno v predlogu. Oba amandmaja sta bila soglasno sprejeta. SOGLASJE K CENAM KOMUNALNIH STORITEV Svet je z večino glasov sprejel cene komunalnih storitev, ki jih je predlagalo Komunalno podjetje Ptuj. Povišale so se cene: >- za izdelavne urne postavke za polkvalificiranega, kvalificiranega in visoko kvalificiranega delavca za 7%, >- za strojne urne postavke pa največ za 8% (razlika je v posameznih strojih oz. priključkih za stroje). Takšno skokovito naraščanje cen predlagatelj utemeljuje s porastom cen za dizelska goriva in indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Zadnja sprememba cen je bila na svetu sprejeta 29. I. 1999. župan obrazložil z naslednjimi argumenti: najprej je potrebno pridobiti odgovore na številna odprta vprašanja, ki so bila postavljena na sestankih delovnih teles mestnega sveta, predvsem pa pridobiti podatke o cenah posameznih nepremičnin. Podpis tega sporazuma je bil obravnavan in sprejet na naslednji, 14. seji mestnega sveta, ki je bila v ponedeljek, 21. januarja, o čemer bomo obširneje še poročali. POZITIVNO MNENJE TUDI K CENAM PROIZVODNJE IN DISTRIBUCIJE PARE TER TOPLE VODE Svet je Komunalnemu podjetju Ptuj dal pozitivno mnenje tudi k cenam proizvodnje in distribucije pare ter tople vode za daljinsko ogrevanje v občini, in sicer v naslednjih zneskih: >■ 5.966,79 tolarjev /MWh >-106,62 tolarjev na kvadratni meter stanovanjske površine. Omenjeno podjetje je predlagano povišanje cen opravičilo s povišanjem cen zemeljskega plina in kurilnega olja. Svetniki med sejo, Foto Kosi. DOSJE, NASILJE NAD ŽENSKAMI Svetniki so se tokrat seznanili s problematiko nasilja nad ženskami v mestni občini in nasploh. Gradivo je pripravila Maja Erjavec, strokovna sodelavka oddelka za družbene dejavnosti, v pripravo pa se je vključila tudi svetnica Ana Ostrman, ki je bila pobudnica za predstavitev te problematike na mestnem svetu. V dosjeju je v uvodu opredeljeno nasilje kot odnos do drugega, po poglavjih so predstavljene naslednje teme: vloga kazenskega prava pri preprečevanju nasilja nad ženskami, vloga zdravstva in evidentiranje nasilja, socialno delo in nasilje nad ženskami ter v sklepnih ugotovitvah dosjeja pomen izobraževanja, prizadevanja za spremembo zakonodaje, nastanitvene možnosti za žrtve nasilja, koordinacija služb, raziskovanje in spremljanje problema ter pomen vzgoje. Namen predstavitve na mestnem svetu je, da se o nasilju, še zlasti nad tistimi, ki imajo manj moči, kot so otroci, invalidi, duševno prizadeti in ženske, spregovori javno. Po obširni razpravi so svetniki sprejeli sklep, v katerem predlagajo vsem ustanovam, vladnim in nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo s problemom nasilja v družbi, da začnejo voditi ustrezne evidence o tem pojavu ter o njem poročajo mestnemu svetu. Sami pa bodo podpirali projekte in pobude, ki se vključujejo v reševanje agresivnega vedenja, ter projekte, ki skrbijo za urejanje odnosov med spoloma. V sklepu še predlagajo, naj pristojne službe občinskega urada najdejo možnost in naj eno prazno stanovanje v občini služi kot zatočišče za žrtve nasilja. Stanovanje naj bi upravljal Center za socialno delo Ptuj. Svetniki so še sklenili, da se bodo enkrat letno seznaniti s tovrstno problematiko, s programi za preprečevanje nasilja in s programi pomoči žrtvam. Zaradi aktualnosti tega družbenega pojava bo gradivo DOSjE, NASILjE NAD ŽENSKAMI v celoti objavljeno v naslednjih številkah Ptujčana. MESTNI SVET SOCIALNE RAZMERE V PTUJSKI OBČINI Temeljito in celovito analizo stanja na področju socialnega varstva v ptujski občini je pet mesecev intenzivno pripravljala strokovna sodelavka iz oddelka za družbene dejavnosti Lidija Radek. Pobudo za to raziskavo je dala svetnica Ana Ostrman z namenom, da se prikažejo določeni, na Ptuju in na Ptujskem izrazitejši, problemi kot brezposelnost, problematika na področju socialne pomoči in socialnih stanovanj. Posebej zaskrbljujoče je izrazito odstopanje navzgor v številu samomorov in samomorilskem vedenju v primerjavi s celo Slovenijo, ki je že kot država v evropskem vrhu. Iz raziskave so razvidne tudi izboljšave in premiki na bolšje, kar pomeni, da je Ptuj še vedno mesto možnosti in priložnosti. V izvirni verziji obsega raziskava 102 strani, za razpravo na svetu je bila pripravljena prirejena, skrajšana oblika, v kateri so le povzetki ugotovitev tega zahtevnega raziskovalnega dela. Svetnici Marija Strelec in Ana Ostrman sta gradivo ocenili kot visoko strokovno pripravljeno, kakršnega na svetu že dolgo niso imeli v rokah in dali javno pohvalo avtorici. Tako pozitivno mnenje so z njima delili tudi drugi svetniki. Lidija Radek je delala na osnovi primerjalne metode; podatke in ugotovitve je primerjala med novonastalimi občinami na Ptujskem, med vsemi mestnimi občinami v Sloveniji (teh je 1 7), med Slovenijo in ptujsko občino. Primerjala je tudi Slovenijo z evropskimi ter nekaterimi drugimi državami. V analizi so osnovni demografski podatki v občini pred reformo in po njej, podatki o zdravstvenem stanju naših občanov. Posebno poglavje je namenjeno problematiki staranja prebivalstva in naraščanju populacije najstarejših ter področju zaposlitvenih možnosti. Avtorica je prikazala stanje na področju socialno varstvene pomoči in dajatev, ni pa obšla informacij o zagotavljanju splošne varnosti ljudi in premoženja. Prav tako je podala oceno prometno varnostnih razmer. Ugotovitve naj ne bi bile le podlaga za razpravo o doseženem razvoju, ampak hkrati osnova za izdelavo nove vizije in strategije razvoja socialne in zdravstvene politike. Rezultati te analize naj bi prispevali k popularizaciji spoznanj o socialnih in materialnih razmerah, v katerih živijo naši občani. Služili bodo tudi kot strokoven vir pri obravnavi aktualnih problemov in pri sprejemanju odločitev. Tokrat vam Lidija RADEK podrobneje predstavlja prvi del ugotovitev te raziskave - DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI, v naslednjih številkah pa bodo sledila nadaljevanja po temah, ki so navedene v zgornjem odstavku. Milena Turk DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI Menim, da je poznavanje osnovnih značilnosti prebivalstva predpogoj za razumevanje zdravstvenih in socialnih razmer v občini, zato se bomo osredotočili na podatke o gibanju, starostni in spolni strukturi prebivalstva, naravnem in selitvenem prirastu, stanju na področju rodnosti in staranja prebivalstva, sestavi gospodinjstev in družin, nastajanju in razpadu družin... Poleg navedene- ga se bomo seznanili z demografskimi predvidevanji o bodočem razvoju prebivalstva v Sloveniji. Moj namen je opozoriti na meje pričakovanega nadaljnjega razvoja prebivalstva, zlasti v zvezi s staranjem prebivalstva, ter analizirati vpliv, ki ga imajo različne komponente demografskega razvoja (umrljivost, rodnost in selitve) na bodoči razvoj in na starostno sestavo prebivalstva. Pred reformo lokalne samouprave je bila občina Ptuj po velikosti in številu prebivalstva med šestimi največjimi občinami v državi. Na ozemlju 645 km2 je živelo skoraj 70.000 prebivalcev, po reorganizaciji občin pa so se meje občine zmanjšale na sedanjih 68 km2 in nekaj več kot 24.000 prebivalcev, kar uvršča ptujsko občino na deveto mesto med enajstimi mestnimi občinami v državi. Demografski podatki za Mestno občino Ptuj neizpodbitno dokazujejo zmanjševanja števila rojstev in naraščanju deleža starejšega prebivalstva zaradi podaljševanja življenjske dobe ljudi. Danes je k ptujski občini že več ljudi starejših od 60 let kot mladih v starosti do 14 let. Vendar se v ptujski občini stara prebivalstvo nekoliko počasneje kot v drugih občinah v državi. Po napovedih demografov naj bi se proces staranja nadaljeval še nekaj desetletij in s tem vplival na število in starostno sestavo prebivalstva, Iz leta v leto se rodi manj novorojencev, le na račun večjega selitvenega prirasta je skupni prirast prebivalcev v občini še vedno pozitiven. Kazalec rodnosti za našo občino je najnižji med vsemi občinami na ptujskem območju in nižji od povprečja v državi, kar je še posebej zaskrbljujoče dejstvo. Na raven rodnosti vsekakor vpliva tudi okolje, v katerem družina živi. Način življenja, kakršnega danes narekujejo mesta, očitno ni naklonjen otrokom in številčnejšim posebno na slabše razvitih območjih Slovenskih goric in Haloz zaradi večjega števila potomcev v družini. Podatki o družinah in družinskem življenju naših občanov se bistveno ne razlikujejo od stanja v drugih občinah. V naši občini prevladujejo zakonski pari z otroki (55,2%). Precej je tudi zakonskih parov brez otrok (18,6%), vendar domnevam, da je med temi družinami verjetno veliko takih parov, od katerih so se otroci že odselili. Visok je delež zunajza- TABELA 1 : PRIMERJAVA DELEŽEV MLADIH IN STAREJŠIH V CELOTNI POPULACIJI PREBIVALSTVA PO OBČINAH (stanje 31.03.1999) Občina Število Prebiv. Predšolski otroci (0-6 let) Mladi stari do 14 let Starejši prebiv. nad 60 let Povpr. starost prebiv. Indeks staranja prebiv. Skupaj Število Delež Število Delež Število Delež Destrnik 2.527 188 7,4 422 16,7 442 17,5 37,0 72,7 Dornava 2.645 186 7,0 457 17,3 456 17,2 37,1 68,1 Gorišnica 5.963 412 6,9 1.038 17,4 1.119 18,8 37,7 77,7 Hajdina 3.666 231 6,3 546 14,9 638 17,4 38,5 84,6 Juršinci 2.341 180 7,7 440 18,8 389 16,6 36,2 69,8 Kidričevo 6.736 472 7,0 1.136 16,9 1.313 19,5 38,4 82,7 Majšperk 4.083 252 6,2 674 16,5 817 20,0 38,5 88,7 Markovci 3.949 278 7,0 735 18,6 716 18,1 37,5 69,3 MESTNA OBČINA PTUJ 24.084 1.561 6,5 3.862 16,0 4.056 16,8 37,9 72,9 Podlehnik 1.938 111 5,7 328 16,9 340 17,5 37,3 73,5 Sveti Andraž 1.261 124 9,8 268 21,3 213 16,9 ' 35,4 61,2 T rnovska vas 1.276 116 9,1 258 20,2 221 17,3 36,2 62,0 Videm 5.583 376 6,7 1.012 18,1 1.033 18,5 37,4 76,4 Zavrč 1.437 121 8,4 257 17,9 220 15,3 35,9 60,7 Žetale 1.423 86 6,0 251 17,6 297 20,9 38,2 91,6 UE Ptuj 68.912 4.694 6,8 11.684 17,0 12.270 17,8 Mestne občine Celje 49.381 3.055 6,2 7.518 15,2 9.692 19,6 39,3 93,6 Koper 47.600 2.693 5,7 6.856 14,4 9.435 19,8 39,6 98,4 Kranj 51.722 3.395 6,6 8.576 16,6 9.167 17,7 37,8 75,5 Ljubljana 270.507 16.211 6,0 40.108 14,8 53.772 19,9 39,7 97,5 Maribor 115.773 6.354 5,5 15.845 13,7 24.184 20,9 40,7 112,5 Murska Sobota 20.354 1.227 6,0 3.150 15,5 3.299 16,2 38,1 75,6 Nova Gorica 36.142 2.142 5,9 5.103 14,1 7.280 20,1 39,8 103,9 Novo Mesto 40.830 3.031 7,4 7.500 18,4 6.610 16,2 36,5 59,8 Slovenj Gradec 16.859 1.287 7,6 3.167 18,8 2.620 15,5 36,3 57,8 Velenje 33.963 2.213 6,5 5.945 17,5 4.043 11,9 35,3 44,2 SLOVENIJA 1,979.680 132.780 6,7 326.296 372.701 18,8 38,4 82,8 Vir: preračunano iz Statističnih informacij - Prebivalstvo, št. 198/1999, str. 14-40. Statistični urad RS. družinam. Razlogi za poslabšano motivacijo mladih parov za rojevanje otrok so povezani tudi s slabimi stanovanjskimi in zaposlitvenimi možnostmi mladih, še posebej žensk, spremenjeno organizacijo življenja v družinah, spremenjeno družbeno vlogo ženske in spremenjenim odnosom do otrok in načrtovanja družine. Mlade družine se zato odločajo za rojstva v kasnejših letih in za manj otrok. Pri proučevanju gospodinjstev iz podatkov zadnjega popisa prebivalstva sem ugotovila, da prevladujejo v naši občini tri- in štiričlanska gospodinjstva, precej je samskih gospodinjstev. Domnevam, da je med samskimi gospodinjstvi znaten delež ostarelih članov. Za samska gospodinjstva je nasploh dognano, da so zaradi osamljenosti, revščine in slabega duševnega zdravja bolj ogrožena kot gospodinjstva z večjim številom članov. V gospodinjstvih ptujske občine je živeto v povprečju 3,2 člana (republiško povprečje je 3,7 ). Tretjina gospodinjstev v Mestni občini Ptuj je bilo kmečkih, na območju celotne upravne enote je ta delež skoraj 50%. Gospodinjstva na demografsko in socialno najbolj ogroženem območju Slovenskih goric imajo do 3,9 člana na konskih skupnosti -7,1% (republiško povprečje 3,1 %). V večini so to mlade družine, ki ne želijo formalno skleniti zakonske zveze. Nad povprečjem je tudi število enoroditeljskih družin. V naši občini je takih družin 19,1%, slovensko povprečje znaša 18%. Ponavadi so te družine boij materialno ogrožene, zato potrebujejo dodatno pomoč in podporo družbe. Število porok se tudi v naši občini zmanjšuje, pari pa se poročajo v višji starosti. Formalizirana zakonska zveza izgublja socialni status in pomen. Danes med mladimi vse bolj narašča pomen izobrazbe, ki postaja pomemben ključ za uspeh v življenju, zato lahko sklepamo, da se mladi pari poročajo šele po končanem šolanju obeh partnerjev, to je po 20. oziroma 25. letu. Časovno obdobje prehoda iz družine staršev v lastno družino se podaljšuje, vse več mladih pa se ob koncu šolanja in s prvo zaposlitvijo ne odloča za lastno družino, temveč živi na poseben, pol samostojen način še naprej pri starših predvsem zaradi materialne odvisnosti. Zaradi zmanjševanja porok je manj tudi razvez, vendar le-te v naši občini naraščajo hitreje kot v Sloveniji. V dolgoročno upadanje in staranje prebivalstva, ki se odraža v zmanjševanju najmlajših starostnih skupin zaradi posledično pa na gospodarsko, zdravstveno in socialno problematiko v občinah. gospodinjstvo, kar dovolj zgovorno potrjuje že ugotovljeno tezo, da so na podeželju gospodinjstva številčnejša, še mestih je nasploh opaziti mnogo hitrejši trend kot na podeželju. Lidija Radek VI VPRAŠUJETE - Ml ODGOVARJAMO Odgovori no vprašanja in pobude svetnikov Pobuda Jurija Šarman: Ali ima podjetje IBLO uporabno dovoljenje za parkirni prostor? Dopolnitev odgovora na pobudo: Parkirni prostor je bil zgrajen v letih okrog i 990. Dela so se izvajala v okviru vzdrževalnih del in investitorka Občina Ptuj je v skladu z zakonom zaprosila za izdajo odločbe za manjša gradbena dela. Na osnovi te odločbe se ne izdaja uporabno dovoljenje. Kasneje je to parkirišče prešlo v last Kmetijskega kombinata Ptuj, ki je zemljišče prodal sedanjemu lastniku. # 0 * Pobuda Ane Ostrman: Kaj bo storila Mestna občina Ptuj za odpravo arhitektonskih ovir pri vstopu v nekatere ustanove (MO Ptuj, UE Ptuj ...) in v kakšnem času je možno pričakovati njihovo odpravo? Dopolnilni odgovor: V proračunu za leto 2000 niso predvidena sredstva za odpravo arhitektonskih ovir na objektu Mestne občine Ptuj, Mestni trg I. Posvetovali se bomo s pristojnim zavodom za varstvo kulturne dediščine, da nam poda pogoje, ali je možno tehnično pristopiti k odprave arhitektonskih ovir. * * # Pobuda Slavka Brgleza: Uredi naj se prehod za pešce pri Super mestu na Ormoški. Strokovne službe MO Ptuj naj od DDC RS pridobijo odgovor, kdaj in kako nameravajo to urediti. Odgovor: MO Ptuj je že v letu 1999 zaprosila DDC, da kot lastnik uredi prehod za pešce pri Super mestu. Predstavniki DDC-ja so si nazadnje meseca novembra 1999 ogledali problem na terenu in obljubili, da bodo v okviru proračuna za leto 2000 namenili sredstva za ureditev prehoda za pešce. # & # Pobuda Janeza Rožmarina: Na vpadnicah v mesto naj se postavijo usmerjevalne table za novo Rogozniško pokopališče. Odgovor: Začeli smo zbirati ponudbe za postavitev usmerjevalnih tabel za novo Rogozniško pokopališče, kakor tudi za bolnico. * %- & Pobudi Franca Štrucla: 1. V MČ Breg (Turnišče-Suha veja) naj se prej začne čiščenje in pluženje snega kot posipavanje cestišča v ulicah. Odgovor: V veljavnem odloku o zimski službi je določena višina zapadlega snega na posameznih cestah glede na prioriteto in če je višina manjša, se ne pluži in čisti snega, temveč se samo posipava. 2. Tudi v zimskem času naj se na novo označijo in zarišejo prehodi za pešce (ob avtobusnih postajah, šolah, Mariborski cesti, vseh varnostnih poteh). Odgovor: Glede na tehnologijo in kemično sestavo barve to ni možno izvesti. Vprašanje Franca Štrucla: Kdo čisti in pluži dovozno pot in prostor pred otroškim vrtcem pri cerkvi sv. Roka? Odgovor: Zemljišče je v lasti vrtca in je za čiščenje snega pristojen lastnik zemljišča. * * * Pobuda Vladimirja Aracki: Na desni strani ceste v smeri proti Vičavi, nasproti Učnega centra, naj se uredi primerno parkirišče. Odgovor: Zemljišče je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. V preteklosti so krajani MČ Panorama nasprotovali ureditvi tega parkirišča in zahtevali fizično zaporo ob robu ceste, saj menijo, da je omogočeno parkiranje na parkirišču pod GRADOM. * *■ * Pobuda svetniške skupine ZLSD Ptuj - svetnice Ane Ostrman: Glede na številne pripombe občanov in lastnih opazovanj dogajanj naj se uredi avtobusno postajališče na Potrčevi cesti, nekje blizu križišča z Župančičevo cesto na desni strani v smeri proti bencinski črpalki. Utemeljitev: Otroci, ki se vozijo z avtobusom v osnovno šolo Ljudski vrt, izstopajo zjutraj iz avtobusa na postajališču pri bolnici in varno po nadaljevanju pločnika pridejo do šole. Ko se vračajo iz šole, morajo čez cesto na avtobus, ki za kratek čas ustavi pred bloki nasproti Župančičeve ulice. Tam ni postajališča, niti prehoda za pešce, vendar se otroci trumoma zaženejo čez cesto, ko zagledajo avtobus na drugi strani ceste. Potrčeva cesta je zelo prometna. Kljub predpisom vozniki vozijo zelo hitro in obstaja nevarnost tudi težjih nesreč. Pred leti je tam že bila prometna nesreča. Predlagam, da poskrbimo za varni prehod otrok čez Potrčevo cesto in normalne pogoje za vstop v avtobus ter ureditev avtobusnega postajališča, morda pri trgovini Živila. Odgovor: V izdelavi je projekt ureditve križišča z Župančičevo ulico in Potrčevo ter ureditev avtobusne postaje in pločnika na desni strani v smeri proti bencinski črpalki. Herbert Glavič * * * Vprašanje Miroslava LETONJE: S koliko projekti se je Mestna občina Ptuj prijavila na državni razpis za javna dela? Odgovor: Mestna občina Ptuj je na javni razpis za izbor javnih del v RS za leto 2000 prijavila 35 programov, v katerih bo sodelovalo 69 udeležencev. Maja Erjavec NEUGLEDNO ll/MJ Tudi v' najlepšem slovenskem mestu nam v oči bodejo številna neurejena območja, stavbe in potoki. Odkar je staro vojaško skladišče ob Potrčevi cesti zapustil zadnji vojak JLA, je le-to prepuščeno objestnežem in zobu časa. In kako dolgo bo še t Lastnik, Mestna občina Ptuj, zatrjuje, da je že pripravljen projekt ureditve oz. odstranitve objektov na tem območju. besedilo in fotografije Simon STARČEK INTERVJU STRANKA MESTNEGA SVETA SPOROČA DELOVANJE NADZORNEGA ODBORA MESTNE OBČINE PTUJ V Statutu MO Ptuj je nadzorni odbor v devetih členih opredeljen kot najvišji organ nadzora javne porabe v mestni občini. Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov četrtnih skupnosti, javnih zavodov in podjetij, občinskih skladov, občinskega premoženja in ocenjuje učinkovitost porabe občinskih javnih sredstev (porabnikov proračunskih sredstev). Gospod Mirko Korošec, kot predsednik nadzornega odbora imate kar pomembne in odgovorne naloge po Zakonu o lokalni samoupravi in po statutu MO Ptuj. Predsedujete sedemčlanskemu nadzornemu odboru. Mestni svet je 30. septembra lani sprejel sklep o prenehanju dolžnosti člana in predsednika nadzornega odbora gospoda Martina Berdena in o vašem imenovanju za novega člana. Člani nadzornega odbora so vas izvolili za predsednika. Kakšne možnosti vidite pri opravljanju svoje funkcije za nadzorovanje porabe javnih sredstev? "Zakonita pooblastila nadzora porabe so v vsej širini težko uresničljiva. Člani nadzornega odbora svoje delo opravljajo prostovoljno. Nagrajeni so le za prisotnost na sejah, delno iz proračuna, kjer pa ni velikih možnosti (bruto 1,5 milijona SIT). Kljub vsemu upam, da bomo v okviru svojih zmogljivosti delovali normalno in učinkovito. " Mirko Korošec, predsednik Nadzornega odbora MO Ptuj Na 6. seji mestnega sveta 31. maja 1999 je bil sprejet (pre)obsežen program dela nadzornega odbora za leto 1999. Ali lahko bralcem Ptujčana poveste, koliko tega programa je bilo realiziranega? "Zaključni račun proračuna ni bil pregledan. Blagajniško poslovanje prvih šestih mesecev proračuna je pregledano. Poročilo bo podano na naslednji seji mestnega sveta. Pregled izplačevanja plač je bil predviden, vendar zaradi časovne stiske ni bil izveden. Za lastne prihodke in odhodke v knjižnici dr. Ivana Potrča smo pripravili poročilo, med ostalimi tudi za druge preglede. Nekatere naloge bomo prenesli v letošnje leto. Potrebno pa je povedati, da nadzorni odbor zaradi odstopa predsednika ni deloval štiri mesece!" Kdaj boste mestnemu svetu predlagali program dela za leto 2000 oz. tudi za daljše mandatno obdobje? Katerega nadzora se nameravate lotiti v začetku? "Dejal sem, da je nekatera pomembna opravila nadzora sprejel MS že lani ter da bomo neizvršeno prenesli v letošnje leto, na primer pregled gospodarjenja s poslovnimi in upravnimi zgradbami, garažami ter z zemljišči, ki so v upravljanju ali v lasti MO Ptuj. Ker se v javnosti veliko razpravlja o delu GIZ-a Petovio Vivat, bomo predlagali, da se čim prej ugotovijo resnična dejstva o poslovanju, zlasti ker naj bi GIZ nadaljeval delovanje novoustanovljene lokalne turistične organizacije. Kaj več pa bo razvidno iz poročila nadzornega odbora, ki bo predloženo mestnemu svetu. " Za razgovor in izčrpne odgovore se v imenu uredništva Ptujčana zahvaljujem z željo, da bi nadzorni odbor uspešno deloval zaradi potrebnega zaupanja občanov v nadzor nad smotrno porabo javnih sredstev, ki jih občani kot davkoplačevalci združujejo v proračunu države in občine. S predsednikom nadzornega odbora se je pogovarjal Slavko Brglez. Prräsjpgwlkß stiratisi Ds s® na® /7 ®fkti®trS(s^®S PREDSTAVNIKI PODRUŽNIC SLS IN SKD IZ OBMOČJA BIVŠE PTUJSKE OBČINE PODPIRAJO ZDRUŽITEV Predsedniki in člani upravnih odborov podružnic SLS iz bivše ptujske občine ter predstavniki regijskega odbora in predstavniki SKD iz enakega območja so v/ začetku januarja napolnili dvorano v občini Markovci in se dogovarjali o združevanju obeh strank. V prijateljskem in odgovornem vzdušju so v razpravi enoglasno podprli napore vodstev obeh desnosredinskih strank za združitev v eno močno politično stranko. S.B. j PRORAČUN 2000 PREDLOGI ZA PRORAČUN 2000 Odbor za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo, je na 13. seji imel pripombe na poročilo s seje mestnega sveta, objavljeno v Ptujčanu št. 1/2000 v zvezi z Osnutkom Odloka o proračunu Mestne občine Ptuj. V poročilu ni omenjeno stališče odbora 12. seje k osnutku proračuna. Odbor nima konkretnih spremljevalnih predlogov za prerazporeditev predvidenih proračunskih odhodkov na področju kanalizacije, vodovoda, cest in za stanovanjsko dejavnost in podpira osnutek proračuna za leto 2000. Odbor pa z vidika svoje pristojnosti ugotavlja, da skupni prihodki v višini 115.300.000. 00 SIT, in sicer od: republiške takse za obremenjevanje voda za investicije za področje vodovoda in kanalizacije v višini 50.000. 000.00 SIT, » od dela cene vode za investicije v višini 57.000.000,00 SIT, > priključnim na vodovod in kanalizacijo 8.300.000,00 SIT, NISO na odhodkovni strani proračuna za NOVOGRADNJE v celoti namensko usmerjeni, za katere je namenjenih le 107.708.062,00 SIT, in sicer: I za kanalizacijo je na postavki 19.2.4. le 85.208.062,00 SIT I za vodovod je na postavki 19.1.2.7. 500.000,00 SIT ter na postavkah 19.2.1.1. » za izgradnjo fekalne postaje na CČN Ptuj 10.000.000,00 SIT > za investicijo tehnične dokumentacije za nadgradnjo CČN Ptuj 5.000.000,00 SIT. Gre torej za razliko v višini 7.591.938,00 SIT med prihodki in razporejenimi odhodki za novogradnje, ki naj jih predlagatelj ustrezno umesti v predlog proračuna. Odbor tudi ugotavlja, da namenski prihodki od republiških sredstev za izgradnjo objektov cestne in komunalne infrastrukture v višini 50.500.000,00 SIT na odhodkovni strani proračuna NISO v celoti razporejeni, temveč le k višini 30 milijonov SIT, in sicer za: » 1 0 mio SIT za ureditev pločnikov na Maistrovi, » 7 0 mio SIT za Grajeno, » 7 0 mio SIT za Spuhljo. Torej ni razvidnih 20,5 milijonov SIT za izgradnjo kanalizacijskih objektov, zato odbor mestnemu svetu predlaga, da predlagatelju proračuna naloži, da umesti ta manjkajoča sredstva v predlog proračuna za ta namen. Odbor predlagatelju osnutka proračuna tudi predlaga, da se investicije v teku pokrivajo iz prihodkov leta 1999, torej s prihodki, predvidenimi z rebalansom proračuna za leto 1999. Odbor mestnemu svetu predlaga, da po obravnavi na seji sveta sprejme osnutek proračuna za leto 2000 z upoštevanjem stališč odbora. Marija STRELEC predsednica Odbora za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo PRIZNANJA, PODELITVE OUENKE PODELJENE (I. del) //žgledna priznanja - oljenke Mestne občine Ptuj so bile podeljene na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Narodnem domu, ki je bila letos posvečena dvestoletnici Prešernovega rojstva. Oljenke, ki simbolizirajo luč in so priznanje za ustvarjanje na področju kulture, je župan Miroslav Luci, dr. med, letos podelil Mariji Hernja Masten, Tjaši Mrgole Jukič in društvu Viktorina Ptujskega. Tokrat vam, cenjene bralke in bralci, predstavljamo enega izmed dobitnikov oljenke, in sicer društvo Viktorina Ptujskega, v naslednjih številkah Ptujčana pa bomo prostor namenili predstavitvi uspehov in delovanja Tjaše Mrgole jupič in Marije Hernja Masten. Milena Turk Brez branja ostane Viktorin neznanec! (Prirejeno po: Viktorin Ptujski, Razlaga razodetja, uvod - fr. Miran Spetič, Celje 1999, str. 11 ) HSriičLvit izobražencev Victorina Ptujskega Priznanji A/\£$tu£ orčiui Piuj 0LJEUK.0 za us/x’lp, dosežene na kulturnem področju. Ptuj, d. pbruar 2000 QìroAtf Luci. Ar ntj. ‘Zupan Oltvthc obare Phy Društvo Viktorina Ptujskega zna brati tudi med vrsticami, ne sicer toliko iz spisov filozofov, prerokov, svetih spisov starih humanistov, temveč poskuša preko predavanj, pesmi, esejev slovenskih kulturnikov in raziskovalcev ter drugih eminentnih Slovencev odkrivati poslušalcem najboljše, kar premore slovenski prostor v smislu poezije, razprav s področja filozofije, slavistike, zgodovine, umetnostne zgodovine, glasbe... Vsa srečanja se v glavnem odvijajo v Minoritskem samostanu na Ptuju, in sicer v/ refektoriju, ki je že tristo let ekskluzivni prostor srečevanj ne samo minoritov, ki so podobna srečanja imeli že pred več kot 750 leti, vendar takrat v manj reprezentativnih prostorih. Bogat, baročno zaznamovan prostor, ki diha tako duhovna srečanja lastnikov kot tudi posvetnost. Leta 1848 je npr. ptujski župan Franz Raisp, seznanil ptujske svetnike z novo ustavo kot odgovorom monarhije na revolucionarno leto 1848. Leta 1850 pa je isti župan v isti dvorani priredil sprejem za dostojanstvenike, ko je Ptuj pridobil okrajno sodišče in k. k. državno pravdništvo. Tudi septembrski dogodki niso šli mimo tega prostora in seveda še marsikaj drugega. Hvala minoritom, da ta dragoceni prostor poklanjajo Viktorinovim Finance Glasbeni utrinki, uporaba prostora in večina predavateljev niso povezani s posebnimi stroški, brez sredstev pa seveda kljub velikemu entuziazmu ne gre. Društvo deluje s finančno podporo Mestne občine Ptuj in sponzorjev. Izvedba Program dela in realizacija pa ležijo na ramenih posa mežikov, ki vlagajo k te večere znanje, zveze, delo in srce - p. Tarzicij Kolenko - gostitelj, Peter Pribožič - predsednik, Božena Čačkovič -spiritus agens, Nada Jurkovič - tajnica in seveda vsi v odboru ter še mnogi drugi. Obiskovalci Viktorinovi večeri so obiskani tako s strani religiozno usmerjenih kot s strani ateistov, tako mladih kot odraslih, tako Ptujčanov kot ljudi iz širše in daljne okolice, tako izobražencev po formalni kot po neformalni klasifikaciji. večerom. Peter Pribožič, predsednik društva Viktorina Ptujskega sprejema občinsko priznanje - oljenko iz rok župana M. Lucija Priznanje Branje med vrsticami je društvu prineslo tudi letošnje občinsko priznanje na področju kulture, in sicer oljenko. Oljenka kot simbol luči tudi časovno in teritorialno sovpada s časom delovanja sv. Viktorina, poetovionskega škofa iz konca 3. stol., teološkega pisca, razlagalca sv. pisma, filozofa in preroka, ki je bolje znal grško kot latinsko. Prišel je v nemilost zaradi svojih razmišljanj, izginil s prepisovalnih pultov srednjeveških samostanov in ponovno zaživel po več stoletjih. Prostor Tudi na Ptuju ima sv. Viktorin svoj oltar v proštijski cerkvi na Ptuju, Miheličevo upodobitev, ki pa še ni odkrita, Lugaričev portret, Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega od leta 1993 z več kot 75 srečanji. Predavatelji Predavatelji se odzivajo z veseljem, s spoštovanjem do mesta, ljudi, prostora. Štejejo si v čast, da so gostje Ptuja in publike, ki ne zataji. Vsem nam je prav gotovo ostal v spominu prvi Viktorinov večer, ko je univ. prof. dr. Rajko Bratuš predstavil sv. Viktorina, skoraj neznanega tudi v akademskih krogih. Nepozabni večeri si sledijo; ne bi bilo prav, če bi izpostavili samo nekatere, zato raje pridite na prihodnji Viktorinov večer. Glasbeni utrinki so pripeljali na oder tako znane kot še ne uveljavljene ustvarjalce in poustvarjalce. Veliko jih je prišlo iz Glasbene šole Karol Pahor iz Ptuja; hvala profesorjem in vodstvu. Od leve: Branko Novak, protokolist MO Ptuj, Peter Pribožič, Tjaša Mrgole jupič, Marija Hernja Masten, župan M. Luci. Naj podarjena oljenka sveti tako društvu kot predavateljem in seveda obiskovalcem, da bi lažje doumeli, da je za vsak današnji korak nekdo pred nami storil že toliko in toliko svojih korakov in da delamo mi korake za bodoče rodove. Kristina Šamperl Purg Kaj je slikarju Francetu Miheliču pomenil Ptuj? . JcTptujskem gradu je bila 3. februarja 2000 slovesno otvoritev retrospektivne razstave In Grafičnega kabineta Franceta Miheliča. Retrospektivno razstavo je Ptuju posredovala Moderna galerija iz Ljubljane, risbe in grafike v Grafičnem kabinetu Franceta Miheliča. Dramska igralca Maša Židanik in Peter Boštjančič sta pred rekonstrukcijo Miheličeve gledališke scene iz leta 1940 interpretirala odlomek iz "Sirot" Antona Ingoliča. Leta 1940 je dramatizacijo ingoiičevega teksta režira! Fran Žižek, na otvoritveni slovesnosti na ptujskem gradu pa Samo Strelec. Številne goste je nagovoril župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci, slikarja Franceta Miheliča in njegovo povezanost z mestom Ptujem pa je predstavil Lojze Gostiša, avtor razstave, pisec razstavnega kataloga in obsežne monografije o slikarju, ki je izhajala v letih 1994,1997 in 1999. Objavljamo Gostišev nagovor ptujskemu občinstvu. MARJETA Ciglenečki Nihče vam ne more ničesar razodeti, razen tega, kar v polsnu že leži v zarji vašega spoznanja. Kahlil Gibran REMINISCENCA OB 50. OBLETNICI OSNOVNE ŠOLE DR. LJUDEVITA PIVKA » izjemen dosežek povojnega časa je bil v moralno etičnem smislu, da je bil naklonjen diferenciranemu pristopu šolajoče mladine in je spoznal smisel vzgojno-izobraževalne-ga dela v šolanju otrok, ki niso zmogli rednega programa osnovne šole. Defektološka stroka je storila prvi samostojni korak, ki ga je podprlo Ministrstvo za šolstvo in lokalna skupnost na Ptuju. Nastop učencev ob otvoritvi razstave likovnih stvaritev OŠ dr. Ljudevita Pivka v razstavišču mestne hiše, Foto Lagerholc. Ne vem, v koliki meri se vsi, ki danes delajo in oživljajo prostor nekdanje občine Ptuj (vključno s Ptujem), zavedajo in cenijo ustanovitev ter delo šole s prilagojenim programom. Pionirsko delo strokovnih delavcev v petdesetih letih je šolo dvignilo iz anonimnosti v tretjo najstarejšo šolo v Sloveniji. Z vsebino in paleto široke psihosocialne pomoči je usposobila vrsto mladih, ki so ne glede na gospodarsko-družbene razmere našli svojo samopodobo in status v družbi. S tem je šola opravičila preteklo, sedanjo in predvsem bodočo vlogo pri usposabljanju otrok s posebnimi potrebami. Ne glede na občasna teoretična razhajanja v stroki, ki jo skuša dnevna politika, odtujena od realnih danosti in potreb, pavšalno presojati, se moramo zavedati, da nam je takšna ustanova potrebna. Podpirati jo moramo v materialnem in moralnem smislu. Pričujoča razstava otrok šole s prilagojenim programom je dokaz enakopravnega vključevanja učencev v ritem dela vseh šolajočih učencev. Skrb za otroke s posebnimi potrebami zato ne more biti na ravni deklarativne humanosti, temveč le enakovrednega partnerstva. Vodstvu šole in vsem delavcem šole želim uspešno delo. Hilda SLEKOVEC Danes, ko iz ustrezne časovne razdalje gledamo na njegov življenjski opus, se ne moremo otresti prepričljivega občutka, da se je pomembni začetni del njegovega umetniškega snovanja, ki ga je razvojno peljal naproti poznejšim vzponom njegove fantastike, zgodil prav na Ptuju, še natančneje, z upodobitvijo Mrtvega kurenta. Študijsko iskanje v Zagrebu in nato ustvarjalni intermezzo v Kruševcu sta sicer že napovedovala nekatere prvine njegovega ustvarjalnega značaja, nista pa še odkrila tiste vsebinsko izrazne balad-nosti, ki je postala in ves čas ostala bistvo slikarjevega dozorelega izpovedovanja. Upravičeno se torej sprašujemo, kaj je bila, v čem je tičala ustvarjalna pobuda ptujske dobe, ki je Miheliču tako razločno začrtala ne le začetek poti, marveč ga je tudi navdihnila z vsebinsko zavezanostjo, ki ji je sledil vse življenje. Prav gotovo je Miheliču nastavitev za suplenta risanja na ptujski gimnaziji septembra 1936 pomenila dosti več kakor zgolj začetek urejenega, tudi gmotno zadovoljivega življenja. Zlahka se je privadil življenju na šoli. V profesorskem zboru je našel odlične kolege, ki so ga pritegnili tako s svojim delom kot z iskrenim tovarištvom. Vsekakor je bila družba Antona Ingoliča, Janka Jarca, Stanka Cajnkarja in Toneta Šifrerja zanj spodbudno intelektualno okolje, ki je godilo njegovim potrebam in umetniški radoživosti. Ob večerih so pogosto posedali pri Radku, pri Judennadu, pri Roziki in še drugod, se sproščali v iskrivih debatah, ne v visoko donečih latinskih citatih. Poredko pa je bilo do sedaj podčrtano, da je bila ta duhovita penatska družba v času bližajoče se vojne in naraščajoče nacistične propagande narodno zavedno jedro profesorskega zbora, jez slovenstva proti nemčurstvu. V takšnem duhovnem okolju je nastajal Miheličev ptujski opus. Odmaknil se je od nekdanjega vedrega kruševskega obdobja, ki ga z upravičenostjo pripisujemo vplivom hrvaške Zemlje. Zamislil si je lastni tip poeme ruralnega okolja z neprikritim značajem ptujsko-panonske krajine. Še vedno si ne moremo razložiti, od kod tisto temačno baladno jedro, ki je prepojilo Miheličeve slike ptujske dobe. Kakor da bi dolenjska mladostna doživetja, ki jih je kot otrok izsanjal ob skrivnostni ribniški jami Tenteri, v ptujsko- haloškem življu in krajini našla tisti pravi svet, ki ga je pozneje poselil z izmišljijami svojih sanjarij. Novo kmečko okolje - z manj pisane barvitosti kakor prejšnje v Kruševcu, pa z več atavistično obarvane folklorne dekorativnosti - je zdaj očitno nagradilo dolenjske bajke, če so še živele v njem. In prav ta vsemogočni genius loci je bil spodbuda njegovi ustvarjalnosti, da je znal praljudskemu izročilu vtisniti avtorsko umetniški pečat. Krajina Ptujskega okolja in Haloz ga je navdihnila, da je prej krajini podrejeno figuraliko začel enakovredno vključevati in jo prek Mrtvega kurenta in Romanja na Ptujski gori povzdignil na raven monumentalnosti. Danes lahko trdimo, da se je v Miheličevi ptujski dobi dobesedno združila vrsta vzpodbudnih prvin, ki so zaznamovale njegovo umetnost za vse življenje. Od izjemnega prijateljskega kroga, ki je pripomogel k slikarjevi optimalni umetniški angažiranosti, do nezmotljivega pračuta za ogroženo slovenstvo, ohranjeno v pramitskih kurentskih šegah, in končno do občutljivega prenikanja v njihovo globljo eksistencialno prispodobnost življenja in smrti. Relativnost rojevanja in izginevanja vsega bivajočega je postala Miheliču stalnica sanjskih prikazov njegovih človeško-živalskih in rastlinskih izmišljij. Vedno in povsod. Tudi v tistih vrhunskih umetniških realizacijah, ki ga kot vsebinsko in formalno samosvojo umetniško osebnost uvrščajo med velikane evropske fantastične umetnosti. LOJZE GOSTIŠA France Mihelič: Pohod kurentov, risba s prešanim ogljem; darilo umetnikovih otrok ptujskemu muzeju (Grafični kabinet Franceta Miheliča) ŠPORT ZLATI JUBILEJ ROKOMETA NA PTUJU 50 let življenja in dela je pomemben jubilej. To je SO let različnih prizadevanj, vzponov in padcev, dogajanj, ki so vsako zase zaznamovala svoj čas. V življenju kluba je vtkano nešteto prizadevanj, samoodpovedovanj, predvsem pa veliko ljubezni in privrženosti temu športu. Ob visokem jubileju bi radi poudarili, da se je skozi to obdobje v klubu zaustavilo veliko ljudi, ki 50 z znanjem, sposobnostmi in navdušenjem pripomogli, da je rokomet na Ptuju živel in na dostojen ter športen način pripomogel, da se je slišalo o našem starem zgodovinskem mestu tudi drugje po Sloveniji. Marsikdo ne ve, da so se na Ptuju že leta 1926 zbrala dekleta, ki so igrala češko obliko "rokometa", tako imenovano HAZENO. Igrale so na prostoru današnjega stadiona. Zaradi močnega nemškega pritiska so se morale preseliti preko Drave na tedanji vojaški poligon, na mesto, kjer stoji danes Semenarna. Ta prostor so uporabljali tudi napredni mladinci - nogometaši na pobudo telovadnega društva SOKOL. Zanimivo je, da živita na Ptuju še dve igralki takratne ekipe, Creta Steinbruckner in Irma Vodopivec. Malo pred vojno je nastalo zatišje in tudi med vojno na Ptuju ni bilo športnih dejavnosti. Pravi razmah se je po vsej Sloveniji začel šele po vojni. Na ptujski gimnaziji je bila športna dejavnost zelo razvita, zato so mladi kaj hitro sprejeli ponujeno športno zvrst, saj je dinamična igra pritegnila tako igralce kot gledalce. Najprej so igrali "veliki" rokomet, leta 1953 so ta šport pričela igrati tudi dekleta. Klub materialnim in drugim težavam se je rokomet na Ptuju razmahnil med dekleti in fanti. Kmalu so ptujski igralci in igralke prešli v sam vrh slovenskega rokometa. Dekleta so postala 1961. leta prvakinje Slovenije in se borila za vstop v I. zvezno ligo. Za veliko delovno zmago lahko štejemo izgradnjo rokometnega stadiona leta 1958. Leta 1962 so igrišče asfaltirali, nato pa napeljali še razsvetljavo. Leta 1978 so bila dekleta ponovno prva. Uvrstile so se v II. zvezno ligo in tam nekaj let uspešno nastopale. V sezoni 1989/90 so se po 20 letih ponovno uvrstili v slovensko ligo tudi fantje. Z odličnimi igrami so si priigrali polfinale za pokal Slovenije. Skozi super ligo so se uvrstili na četrto mesto in bili korak pred pragom v Evropo. V zadnjem desetletju pa je prišlo do večjih kadrovskih in organizacijskih sprememb. V sezoni 1993/94 so dekleta prenehala igrati; velika želja po igranju jih je združila z dekleti v Rokometnem klubu Mladika in kmalu zatem je bil ustanovljen Ženski rokometni klub Ptuj. Moški del rokometnega kluba je životaril in grozilo je, da bo popolnoma razpadel. Leta 1998 je RK Drava prenehala delovati. Entuziazem nekaterih zagnanih igralcev in njihovih staršev ni popustil, zato so ustanovili Moški rokometni klub Ptuj. Oba kluba zdaj ponovno nastopata v slovenskem prostoru. Iskrena zahvala gre vsem predsednikom kluba v dolgem obdobju, igralkam in igralcem, vsem sponzorjem in donatorjem, ki so tako ali drugače pripomogli, da se je rokomet na Ptuju "prijel" in se promoviral doma in v tujini. Želimo si, da nas ta zlati jubilej ponovno poveže v prizadevanjih za zdrav način rekreacije, da pridobimo čim več mladih in jim pokažemo igro, ki nas navdušuje in nudi dovolj športnega užitka tako za igralce kot gledalce. S skupnimi močmi bomo dali našemu rokometnemu delovanju nov polet, mladim igralcem pa možnost, da športno preživijo prosti čas v ustvarjalni družbi. Milan Zupanc Od leve: nekdanji dolgoletni predsednik kluba Ivan Gomilšek, igralki prve ekipe HAZENE: Creta Steinbruckner, Irma Vodopivec, vdova nekd. predsednika kluba Adija Šarmana - Vera Šarman in igralec prve rokometne ekipe Albin Pišek. Izbor najboljših v ptujskem športu za leto 7 999 so opravili člani strokovnega sveta in člani Športnega zavoda Ptuj Športnika Ptuja sta Nadja Šibila in Denis Rus veliko volje in truda je mogoče doseči marsikaj. To iz leta v leto dokazuje Stanko Clažar, alfa in omega prireditve Izbiramo športnika in športnico Ptuja, ki je bila letos že osmič. Njen moto je zabava in šport. V avli Šolskega centra Ptuj se je zbralo kar 800 športnikov in ljubiteljev športa. Prisotni so lahko uživali v pestrem spremljevalnem programu. Nastopili so plesna in glasbena skupina iz OŠ Olge Meglič, Miran Tetičkovič, rock skupina Brez zamere, plesni center Mambo in Dornavski oktet. Organizacijski dosežek bo športnemu zavodu Ptuj zagotovo dal samozavest in še več zadovoljstva na začrtani poti. Slavnostni govornik je bil župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci, dr. med. Športni dosežki ne morejo in ne~smejo biti v službi politike, saj je šport telesnokulturna dejavnost, ki govori o posebni razsežnosti ustvarjalnega življenja nekega okolja, potrdilo njegove celovitosti in dokaz njegove življenske moči. Čeprav porazi v športu niso tragični, smo Ptujčani ob koncu vsakega leta vendarle ponosni, če so bili ptujski športniki uspešni na vrhunskih tekmovanjih, če so se spomnili na Ptuj in povečali njegovo prepoznavnost. Lansko leto je bilo tudi leto športnih uspehov. Dalo je kopico izvrstnih rezultatov, vam v priznanje, nam pa v veselje, je poudaril župan Miroslav Luci, podžupan Ervin Hojker pa dodal: Naši športniki nimajo ustreznih objektov. Veliko obljubljamo, a malo naredimo. Združimo moči in zgradimo sodoben nogometni stadion in času primerno športno dvorano, je bil odločen in po avli se je razlegalo glasno ploskanje. Izbor najboljših v ptujskem športu za leto 1999 so opravili člani strokovnega sveta in Športnega zavoda Ptuj. Po besedah Marjana Lenartiča je med mladimi veliko zanimanje in navdušenje za športna tekmovanja v okviru šolskih športnih društev. V preteklem šolskem letu je bilo organiziranih 24 šolskih tekmovanj v 12 športnih panogah. Učenci - športniki so posegali po najvišjih uvrstitvah v republiških tekmovanjih. Med športnimi društvi osnovnih šol se je v Mestni občini Ptuj najbolj izkazala OŠ Olge Meglič, v konkurenci pa dijakinje gimnazije in dijaki ekonomske šole. Med OŠ, ki tekmujejo v okviru področnega centra Podravje, je bila v ospredju OŠ Gorišnica, priznanji pa sta dobili še OŠ Mladika in OŠ Dornava. Priznanja so prejeli tudi zaslužni športni delavci. Brez njih ne bi bilo tako velikih uspehov ptujskega športa, je ob podelitvi poudaril predsednik Športne zveze Mestne občine Ptuj Vladimir Sitar. Priznanja so dobili Janko Bezjak (Aero klub Ptuj), Ivan Božičko (Plavalni klub Terme), Marko Koren (Strelski klub Ptuj), Brane Kožuh (ŽOK Marsel Ptuj), Bojan Krajnc (ŠD Crajena), Robert Merc (Klub malega nogometa Poetovio), Igor Majnik (ŽRK Ptuj), Boštjan Pihler (Kolesarski klub Perutnina Ptuj), Bojan Terbuc (NTK Poetovio Ptuj) in Primož Trop (Planinsko društvo Ptuj). Priznanja so podelili državnim reprezentantom v kolektivnih športnih panogah in državnim prvakom v mladinskih in članskih kategorijah. Prejeli so jih športniki, ki so dosegli prva mesta na državnih prvenstvih v individualnih športnih panogah ali so v kolektivnih športnih panogah nastopili v državnih reprezentancah na uradnih tekmovanjih. Med člani so dobili priznanja Zvonko Dominko (karting, AMD Ptuj), Od leve: voditeljica prireditve Miša Novak, Denis Rus, športnik leta 1999 in Nadja Šibila, športnica leta 1999 na Ptuju ŠPORT EKIPA ŠPORTNIH PLEZALCEV PLANINSKEGA DRUŠTVA PTUJ V LETU 1999 Športni plezalci so nastopali v prvenstvu severovzhodne Slovenije (SVS) in na državnem prvenstvu (DP) ter dosegli naslednje rezultate (od leve): Mina MARKOVIČ, kategorija: mlajše deklice; prvenstvo SVS - 7. mesto DP - 5. mesto (20 nastopajočih) Kaja SOLINA, kategorija: mlajše deklice; prvenstvo SVS - 2. mesto; DP - 19. mesto (20 nastopajočih; nastopila samo na 2 tekmah!) Aleks ROP, kategorija: starejši dečki; DP - 23. mesto (26 nastopajočih) Tomaž KORPAR, kategorija: cicibani; prvenstvo SVS - 18. mesto (42 nastopajočih); DP - 7 7. Mesto (29 nastopajočih) Jan AMBROŽIČ, kategorija: cicibani; (na sliki manjka) prvenstvo SVS - 19. mesto (42 nastopajočih); DP - 23. mesto (29 nastopajočih). Bogdan Jug (padalstvo, Aero klub Ptuj), Igor Kolarič (motorno letenje, Aero klub Ptuj), Alojz Vidovič (KBV Ptuj) in Sebastian Kolednik (judo klub Drava Ptuj). Med mladinci pa so priznanja dobili Matija Potočnik (Strelski klub Ptuj), Cregor Zagorc (KK Perutnina Ptuj), Mitja Zamuda (Aviotech Ptuj), Milan Jurič (padalstvo, Aero klub Ptuj), Rupert Fišer (KBV Ptuj), Kristjan Slodnjak (KBV Ptuj), Tomaž Toplak (NK Drava) in Cregor Sluga (NK Drava). Pokale za trenersko delo so izročili Samu Glavniku (KK Perutnina Ptuj), Bogdanu Jugu (Aero klub Ptuj), Bojanu Novaku (ŽOK Marsel Ptuj), Vladimirju Sitarju (KBV Ptuj) in Simonu Starčku (jK Drava Ptuj). Pokale za osvojeno prvo mesto na državnem prvenstvu so dobili Klub borilnih veščin Ptuj - ekipa članov in Kolesarski klub Perutnina Ptuj - ekipa mladincev. Pokale za najuspešnejše ekipe pa so dobile članice NTK Petovia Ptuj, članice ŽOK Marsel Ptuj, člani Judo kluba Ptuj, člani Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj in člani Kluba malega nogometa Poetovio. Vrhunec prireditve je izbor športnice in športnika leta 7 999. Med športnicami je šesto mesto osvojila odbojkarica Janja Vindiš, peto judoistka Tanja Žuran, četrto kegljačica Andreja Razlag, tretja članica kluba borilnih veščin Renata Polanec, drugo članica Aero kluba Petra Podgoršek, športnica Ptuja za leto 1999 je postala Nadja Šibila, članica kluba borilnih veščin. Največji uspeh je dosegla z drugim mestom na članskem svetovnem prvenstvu združenja WAKO v kikboksu. Med športniki je šesto mesto osvojil kolesar Cregor Gazvoda, peto boksar Dejan Zavec, četrto Boris Janžekovič član Aero kluba, tretje kolesar Miran Keiner, drugo Davorin Gabrovec, član kluba borilnih veščin, športnik Ptuja za leto 1999 pa je postal judoist Denis Rus. Njegov največji uspeh je tretje mesto na mladinskem evropskem prvenstvu. Druženje, prijateljstvo, šport pa glasba in tisoč stvari, ki združujejo prijetno s koristnim, naj ostanejo z nami tudi v letu 2000. Ivo Kornik KINODVORANA POLNA DO ZADNJEGA KOTIČKA Na premieri Tinčkovega filma "PTUJ BISER PRETEKLOSTI" Prešernovem letu - letu kulture in ob 1930-letnici Ptuja je bila v ponedeljek, 24. januarja, v ptujskem kinu premiera zgodovinskega dokumentarca PTUJ BISER PRETEKLOSTI avtorja Tinčka Ivanuše. Na predstavitvi, na katero sta Ptujčane javno povabila režiser Tinček Ivanuša in župan Miroslav Luci kot predstavnik producenta - Mestne občine Ptuj, se je zbralo toliko ljudi, da so kinodvorano zapolnili do zadnjega kotička. Kar pomeni, da so obiskovalci bili pripravljeni tudi stati, kjer je le bilo možno. Čeprav je voditeljica Nada Kotar obiskovalce, ki so stali, opozorila, da bodo film takoj zatem predvajali še enkrat in si ga bodo takrat lahko ogledali udobneje - sede, so kljub temu ostali. S tem pa so domačini dali še eno veliko priznanje in potrditev Tinčku Ivanuši kot mojstru filma, za kar je bil sicer že večkrat nagrajen z mednarodnimi priznanji. Doslej je namreč dobil 18 različnih mednarodnih nagrad za scenarij, kamero, režijo itd., med njimi 9 zlatih. Nekateri so se ob tem nostalgično spominjali dobrih starih časov kinematografov, ko je bila ptujska kinodvorana (takrat skorajda enkrat večja) ob spektaklih, kot so recimo V vrtincu, Tarzan aii Bruce Lee, prav tako množično obiskana. V uvodu k ogledu 24 minutnega dokumentarca smo slišali nekaj besed o sodelavcih Tinčka Ivanuše in o nastajanju filma, čeprav, kot je pripomnil prof. dr. Janez Marolt, javnosti ponavadi ne zanima, kako je nekaj nastajalo, ampak samo, kaj je nastalo, janez Marolt, ki je za film izbral besedilo, je poudaril, da je Tinček Ivanuša človek trenutka, ki zna v kamero uloviti tiste najredkejše trenutke, ki jih oko nezavzetega opazovalca v naglici vsakdana spregleda, kot na primer markantno ptujsko arhitekturo, obsijano s polnim soncem, naravo, človeka kot delo le-te in njegove stvaritve v sozvočju. Prav to so v njegovih filmih opazili tudi evropski poznavalci tovrstnih filmov in mu zato priznali posebno vrednost. Glasbo za film je izbrala dr. Darja Koter, spremno besedilo je prebral Ivan Lotrič, pri pripravi besedila je sodelovala in svetovala dr. Marjeta Ciglenečki, jezikovno ga je pregledal Franc Milošič. Scenarij, posnetki, tonska in slikovna montaža ter režija pa so delo enega samega, Tinčka Ivanuše. Film gledalca popelje od mogočnih silhuet impozantnega Orfejevega spomenika in bikonsca iz I. mitreja v prvih kadrih do dominikanskega samostana (križni hodnik, lapidarij, numizmatična zbirka ...) na zahod- ni in minoritskega samostana (dvorišče, refektorij s poslikanim stropom v notranjosti in bogato knjižno zbirko) na vzhodni strani strnjene srednjeveške stavbne gmote. Oko kamere se dlje časa pomudi na skalnatem griču ptujskega gradu, do katerega nas privede skozi Peruzzijev portal. Predstavi tudi proštijsko cerkev sv. juri ja (njeno bogato gotsko notranjost z elementi baroka- korne klopi, podkorje, prezbiterij, kor z orglami) in mestni stolp s Povodnovim muzejem ob njem, Mali grad (v 14. stoletju last Salzburških nadškofov), pročelje najstarejše hiše na Prešernovi 4, stavbo gledališča, stari magistrat - najuglednejšo hišo na Slovenskem trgu, Lutenberško hišo s stebriščno lopo kot najbolj mediteranskim elementom v ptujski renesančni arhitekturi, mestno hišo, vogalno rdečo hišo z baročno fasado nasproti nje, v kateri je bila kavarna Evropa, posamezne detajle s fasad, na primer pročelje s konzolami v obliki mask (Jadranska 4 in 6), ptujsko klet, ptujske mostove, kurente ... Sprehaja se po ulicah, ki niso prazne, neobljudene in tihe, ampak so vedno prisotni ljudje, domačini in obiskovalci, povsod mladina in živ žav otrok, sliši se topot konjskih kopit ob kamniti tlak, prhutanje ptičjih kril nad mestom ... Gledalcu večkrat omogoči pogled na mesto, posamezne ulice ali hiše z višine; z neba ali skozi zamrežene line stolpa in z grajskega hriba ... Vodi po vseh znanih ptujskih ulicah in se zaključi v zraku med jato ptic nad Dravo. Milena Turk GLEDALIŠČE - PRIREDITVE - ZA OTROKE - RAZNO GLEDALIŠČE PTUJ □ ustanovitelju, Mestni občini Ptuj, za zaposlitve igralcev ne bo težko odločiti. Tudi zato, ker bo uvidela, da je lastni prihodek zavoda velik, in presodila, da je vložek, ki je potreben za nadaljnji razvoj, v primerjavi z ugodnimi učinki, ki bodo sledili, minimalen. PRIPOROČAMO Slovenski trg 13, 2250 Ptuj Nova telefonska št.: 062 749 32 50 Faks: (062) 785 900 E-mail: Gledališče. Ptuj @ guest, arnes.si http://www2. arnes. si/~mbgptuj Vi, ki berete gledališko rubriko Ptujčana, gotovo kdaj zaidete v naše gledališče ali se zanimate za njegov obstoj in razvoj. Zato smo vam v januarski številki na kratko predstavili zgodovino ptujskega gledališča v 20. stoletju. Danes pa razgrinjamo vizijo, po kateri bomo korakali v letih novega stoletja. STAVBA Najprej bomo vsi skupaj ugotovili: dvesto let staro gledališče je premajhno. Za vse več predstav si je treba vstopnice kupiti ali rezervirati daleč naprej. Še posebej velja to za ciklus otroških lutkovnih predstav vsako prvo soboto v mesecu. Gostovanja drugih poklicnih gledališč so hitro razprodana, vse več gledalcev pa je nezadovoljnih z vidljivostjo v dvorani. Zato bo gledališče dokončalo načrt za prenovo gledališča. Prenovljeno gledališče bo imelo 218 enakovrednih sedežev v dvorani. Stalno večanje obiska, uspehi ptujskih gledališčnikov doma in v Sloveniji ter načrtovana obnova nekdanjega pročelja stavbe in s tem rekonstrukcija dela starega mestnega jedra bodo argumenti, ki bodo pripeljali do obnove. ANSAMBEL Ptujska publika se bo upravičeno začela spraševati, kako to, da številnih ptujskih igralcev, ki lahko dobijo angažmaje v Narodnem gledališču Maribor (Tokalič), Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici (Toš, Peršuh, jakomini), v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu (Geč, Belšak)... ne znamo obdržati na Ptuju. In prav mlada generacija gledališčnikov je prispevala k temu, da Gledališče Ptuj promovira kulturo našega starega mesta po Sloveniji, ga dela ustvarjalno prepoznavnega in enakovrednega drugim mestom, ki se postavljajo z lastnimi gledališči (Celje, Kranj, Ljubljana, Trst, Maribor, Nova Gorica). Zato bo za nadaljnji razvoj gledališča nemudoma treba zaposliti vsaj nekaj igralcev. Ob dejstvu, da se bo v sliki gledališkega proračuna vedno bolj večal delež sredstev Ministrstva za kulturo RS, se .. nei a W. SHAKESPEARA, 'medila,' Ijfbljonska Drama, režija.: Boris Cavazza 0 4. III.: 22. "°**" 9 • gostuje Slg Celje triko l konec meseca marca: TRIKO USTANOVITELJ Prišli bodo časi volitev: državnih, pa lokalnih, pa državnih itd., itn. Mestni svetniki bodo spričo razvijajoče se demokracije vedno bolj vešči, spretni in modri v rezanju občinskega proračuna. Ne bodo se zavzemali za ozke interese ... mislili bodo globalno in delovali lokalno. Poslovna poročila zavodov, ki so jih ustanovili, bodo prebrali natančno, v celoti, jih skrbno pretehtali ... in Rezervirane vstopnice je treba “"gniti nai^nej Vstopna4fdo f™ °'° no dmpred_ bhao"“?reiemam°' ‘■'‘’"’"’o odprto uropredpred primerjali s plani. Nato pa znali razumeti in umeti pomen, ustroj in smisel svojih zavodov. Župan bo odgovoren, visoko etičen gospod z avtoriteto; predvsem pa z vizijo in razpoznavnostjo, ki nas bo iz dneva v dan presenečala in navdihovala. Povedal bo, kar bo mislil, in delal, kar bo govoril. Walk, what You talk bo vodilo njegovega ravnanja. Spričo uspehov gledališča bo državo nenehno pritiskal in stiskal, dokazoval in argumentiral: ptujsko gledališče sodi v družbo slovenskih gledališč in zato bo zahteval za svoje gledališče enaka merila, kot jih ima država do drugih gledališč. PTUJČANI bodo na svoje gledališče ponosni. Izšla bo knji-bodo predstavljene razvoju ptujskega ki bo s tem primerjalno v slovenski gledališko- ga, v kateri prelomnice v gledališča, umeščeno MESTNA OBČINA PTUJ V nedeljo, 27. februarja, bo ob 13. uri v razstavišču mestne hiše otvoritev razstave znamk z naslovom PUSTNI IN KARNEVALSKI LIKI, ki jo pripravlja Filatelistično društvo Ptuj. V petek, 10. marca, ob 12. uri bo otvoritev razstave cvetnih aranžmajev in poslikav svile, ki jo pripravlja UNIVERZA ZA TRETjE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE, ki deluje v okviru Ljudske univerze Ptuj. Vljudno vabljeni Knjižnica Ivana Potrča MLADINSKI ODDELEK Mali grad, Prešernova 33 Ptuj zgodovinski, socialni in umetniški kontekst. Končno se bomo začeli zavedati, kaj smo nekoč že imeli. Z Žižkom, Šugmanom, Gunžerjem, Vičarjem, Malcem, Ukmarjevo in drugimi. Druga publikacija bo zajela gledališko desetletje od Zato-ja (1992) do leta 2002. V njej bodo za vas svojo zgodovinsko vlogo pri ponovni profesionalizaciji gledališča v našem mestu odigrali: V. Rajher, B. Brumen, K. Šamprl Purg, takratni minister S. Pelhan, pa prvi župan, M. Luci, dr. med., in številni drugi znani Ptujčani in Ptujčanke. Samo M. Strelec V naslednji številki pa: Zakaj I bo vse to možno? - Argumenti: I Primerjalni podatki poslovanja gledališča od ustanovitve do konca stoletja ali Kaj smo naredili z javnimi sredstvi? Vstopnice lahko kupite ali rezervirate vsak delavnik med 9. in 13. uro v pisarni gledališča. KNJIŽNI« IfeflNk POTRČI P ♦ T ♦ U ♦ J O PUSTU IN ZAKLETEM GRADU Ali veste, kdo je bil Pust in kako je nastalo pustovanje? Tako je bilo: Pust je bil vojak v času rimskega cesarstva. Ko se je postaral, so mu v kasarni dali star vojaški plašč in hlebec kruha. Tako so ga odpravili in Pust je šel po svetu. Na poti je srečal nagega berača, ki je Pusta prosil za obleko. Dobrosrčnež mu je podaril pol svojega vojaškega plašča in v zameno je dobil čudežno torbico. Le veleti je bilo "Smuk noter! " in vse je planilo vanjo. Drugi berač je bil na smrt lačen in temu je Pust podaril polovico hlebca. Hvaležni berač je Pustu poklonil igralne kart, ki vedno zmagajo. Utrujenega Pusta je pot pripeljala do gostilne, a prenočišča ni dobil, ker je bil semanji dan. Gostilničar je napotil Pusta v bližnji grad. V strašljivi graščini so imeli glavno besedo Lucifer in njegovi, zato grajska gospoda ni prenočevala v gradu. Pust se je najprej okrepčal v grajski vinski kleti, kar mu je dalo korajžo. Vrage z Luciferjem vred je najprej premagal pri kartanju, nato pa jih je spravil v čudežno torbico. To je bil graščak zjutraj začuden! Pust pa je naročil močne kovače, ki so z nakovali tako pretepli torbico s hudiči, da so le-ti za zmeraj zapustili grad. Sledila je veselica z jedačo, pijačo in plesom, Pust pa je obljubil, da se bo na ta dan rad vračal veseljačit na grad. In tako je še danes. Odlično slovensko ljudsko pravljico, ki jo je po s--------------;--------------X tonskem zapisu pripovedovanja Antona Dremlja-Resnika priredila in zapisala odlična pravljičarka Anja Štefan, ilustriral pa Marijan Manček, je izdala 0 PUSTU IN ZAKLETEM GRADU, Slovenska ljudska pravljica založba SLOVENSKA KNjlGA v novi knjižni zbirki Slovenske ljudske. Imenitno slikanico si lahko izposodite v mladinskem oddelku knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Pričakujemo vas vsak dan od osmih do devetnajstih (ob sobotah do dvanajstih). V času PUSTA bo na ogled PUSTNA RAZSTAVA (pesmice, zgodbice, izdelava pustnih mask), vsak prvi, drugi in zadnji četrtek v mesecu pa vabimo ob sedemnajsti uri na PRAVLJICE. Članarine in vstopnine ni! Vabljeni. Liljana Klemenčič RAZPIS, OBVESTILO Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj RAZPISUJE AKCIJO IZBIRAMO "KMETIJO LETA" MESTNE OBČINE PTUJ J. SPLOŠNI POGOJI Na razpis se lahko prijavijo prebivalci Mestne občine Ptuj, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji: »■ kmetijstvo glavna panoga >■ kmečki zavarovanci »■ kmetija v Mestni občini Ptuj >■ mlad gospodar na kmetiji 2* tradicija kmetovanja »- urejenost kmetije. 2. VSEBINA OCENJEVANJA Ocenjevalo se bo pet sklopov: >■ ekološko in tehnološko varčno kmetovanje >■ gospodarjenje na kmetiji »• ohranjanje tradicije življenja na vasi »- arhitektura in urbanizem »- zunanja ureditev kmetije. 3. NAČIN IN ROK PRIJAVE Prijave sprejemamo na priloženi prijavnici. Rok za prijavo je 60 dni. Na izbor lahko kmetijo prijavijo lastniki ali kdor koli, ki meni, da v njegovi okolici obstaja ekonomsko trdna, evropsko primerljiva, ekološko usmerjena, urejena in z okoljem skladna kmetija. Prijavljene kmetije bo na terenu v mesecu maju ocenjevala komisija, v kateri bodo predstavniki Kmetijske svetovalne službe pri OZVŽ Ptuj, predstavniki Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj in predstavniki Mestne občine Ptuj. Izbrana kmetija bo simbolično nagrajena in razglašena v okviru programa občinskega praznovanja Mestne občine Ptuj. Za vse nadaljnje informacije se lahko obrnete na Klavdijo Petek, Oddelek za gospodarstvo pri Mestni občini Ptuj, Mestni trg 1, tel. 771-146. Podpis: Ptuj, dne Prijavljam kmetijo Naslov lastnika: Po domače: izm'KßMo "‘JčMzmjo ubta’ 'M‘ES‘T9{‘E 0‘BČI9{‘E ‘PTUJ PRIJAVNICA je odprta: od ponedeljka do petka od 7.00 do 20.00 * v soboto od 7.00 do 14.00 DEŽURSTVO: FEBRUAR: od 14. do konca meseca MAREC: od 1. do 5. in od 13. do konca meseca • I ' 1 - _ • "'V 1 "f,,, ' « B|f| Dežurstva ob delavnikih potekajo od 20. do 7. ure zjutraj, ob sobotah od 14. do 7. ure, v nedeljo pa je dežurstvo neprekinjeno ves dan od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne. Lekarna TOP-lek, tel.: (062) 7878-490 (1) Potrčeva 23, PTUj faks: (062) 7878-492 je odprta: »od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 »v soboto od 8.00 do 12.00 ; DEŽURSTVO: MAREC - ponedeljek (6. marec): 20.-7. ure, torek (7. marec): 20.-7. ure, sreda (8. marec): 20.-7. ure, četrtek (9. marec): 20.-7. ure, petek (10. marec): 20.-7. ure, sobota (11. marec): 14.-7. ure, nedelja (12. marec): 24 ur Dežurstvo končamo 13. marca ob 7. uri. Potrčeva 23, PTUJ LEKARN A POJASNILO Bralkam in bralcem, ki ste prejšnji mesec zaman čakali na prvo letošnjo številko Ptujčana in je niste prejeli na dom, se opravičujemo. V želji, da bi znižali stroške dostave, smo v januarju poskusili z drugačnim, cenovno ugodnejšim načinom dostave glasila gospodinjstvom preko zasebnega distribucijskega podjetja. Vendar smo ponovno (kot že pred štirimi leti) ugotovili, da zaenkrat najzanesljivejši, čeprav dražji raznos nenaslovljenih tiskovin izvaja Pošta Slovenije. Tako vam bodo to in naslednje številke glasila v letošnjem letu prinašali poštarji. Za vse dodatne informacije pokličite v uredništvo Ptujčana na tel. št. 771-651 ali 771-146. uredništvo Ptujčana KO JE DOVOLJ LE PLESNA GOVORICA TELESA ... a, takrat so besede skoraj odveč. Pa vendar pomembne za predstavitev vrhunskih plesnih rezultatov ptujsko-mariborske plesne naveze PTUJČANA Jerneja Brenholca in MARIBORČANKE Daniele Pekič. Za osvežitev spomina naj omenimo ie nekaj podatkov iz Jernejeve zgodovine: > s plesnimi koraki je začel »cepetati« že v vrtcu > v drugem razredu OŠ je začel vaditi v plesni šoli za otroke pri DPD Svoboda Ptuj > po enem letu skupinskih vaj pri DPD Svoboda je sledilo povabilo v plesni klub pri DPD Svoboda; kjer je trdo treniral najprej v plesnem klubu TANČO Ptuj, nato v plesnem klubu MAMBO Ptuj. V tem času so mu lepote plesnih korakov strokovno vcepljali Izidor Cnilšek-Dorči, Franjo Kozar in Borut Žuran. Prva Jernejeva plesalka je bila Maja Petek, potem pa Mojca Mohorič. Poleti leta 1998 mu je »padla v naročje« današnja plesalka DANIELA PEKIČ in odločila sta se za nadaljevanje plesne kariere v plesnem klubu PINCI iz Maribora. Tudi Daniela je začela s prvimi plesnimi koraki že pri štirih. Nato je zamenjala tri plesalce, jernej je četrti in zgleda, da »ta pravi plesni princ iz sanj«. Potrebno je poudariti Danielino vztrajnost, ko je leto dni sama opravljala plesne treninge (predvsem kondicijske), in to brez plesalca. O Jernejevih plesnih uspehih smo v Ptujčanu že poročali lani poleti, zato bomo glavni poudarek dali uspehom plesnega para JERNEJ BRENHOLC- DANIELA PEKIČ na njuni nekaj več kot enoletni skupni poti. Ob trdem delu so to uspehi, ki potrjujejo nadarjenost in vztrajnost dveh mladih plesalcev, ki ob prvem plesnem »cepetanju« v rosni mladosti niti slutila nista, da bo prav to usodno za njun športni razvoj. Njuna volja je neomajna, o čemer priča tudi podatek, da se morata ob vseh šolskih obveznostih z avtobusom vsak dan voziti na treninge v Maribor, kar jima vzame veliko časa. Oba pa sta poudarila, da sta za uspeh potrebni dve, plesu popolnoma predani duši. Je že res, da včasih pride do manjših nespo- razumov, ki pa so vezani predvsem na želje, da skupaj odplešeta čim bolje. Tako se jernej največkrat »razjezi«, če Daniela ne stopi dovolj »strokovno«, Danielin prešerni smeh pa pove vse o Jernejevih »strokovnih« korakih (»pohojene« čeveljce ji navadno po plesu Jernej obriše brez besed ... ha, ha). Vse odlične rezultate sta dosegla v konkurenci mladincev do 16 let. Že v decembru 1999 sta morala nastopiti na državnem prvenstvu v standardnih plesih za leto 2000 v kategoriji starejših mladincev -od 16 do 19 let. Daniela je stara 14 let, Jernej pa je v 16. letu, zato je tudi »krivec« za prestop v višjo kategorijo. Tedaj sta ponovno dokazala svoj razkošen talent z osvojitvijo 4. mesta in s tem uvrstitvijo v državno reprezentanco Slovenije v kategoriji starejših mladincev. Oba sta si enotna, da ju v tej kategoriji čaka težko delo, saj je že v matičnem klubu PINCI izredna konkurenca, kaj šele v državnem merilu, da o evropskem in svetovnem niti ne govorimo. Pa se s tem ne obremenjujeta, saj sta trdno prepričana, da bo prvo leto sicer težko, da pa bosta kdaj pa kdaj le poskusila presenetiti tudi s kakšnimi »stopničkami«. Za Jerneja je tako ali tako vsaka uvrstitev, slabša od I. mesta »neuspeh« -smeh, še posebej pri plesalki Danieli, ki je dodala, da jima je že res prišlo nekako v »navado«, da sta dobra, da pa bo v kategoriji starejših mladincev dosti težje. Jerneju smo potrdili pravilnost njegovega razmišljanja, saj je le tako mogoče biti najboljši. To je pritrdila tudi plesalka Daniela, ki se še kako zaveda, da le njuno medsebojno sodelovanje, razumevanje - skratka »dihanje eden za drugega« lahko pripelje do vrhunskih rezultatov. Seveda sta si ob tem oba enotna, da teh uspehov ne bi bilo brez njunih vrhunskih trenerjev, mednarodnih plesnih mojstrov BRANKA in ALENKE BOHAK, ki sta jima velikokrat tudi »ata« in »mama« in sta jima dokazala, da verjameta vanju. Jernej in Daniela jima to vračata na najboljši možen način - z odličnimi rezultati in nastopi. Zavedata se, da vsega tega ne bi bilo brez nesebične podpore vseh njunih bližnjih. Za njune uspehe so zaslužni številni dobri ljudje, ki s sponzorskimi in donatorskimi prispevki omogočajo premagovati ogromne stroške tekmovanj in zlasti plesne garderobe, ki je uradno predpisana posebej za standardne in latinsko-ameriške plese (ob njuni trenutni nenehni rasti tu ni potrebno ničesar dodajati!). Vsem in vsakemu posebej sta Jernej in Daniela iskreno hvaležna v pričakovanju, da jima bodo stali ob strani še naprej vse do takrat, dokler ples ne bo mogoče celo njun poklic. Do takrat je še daleč, saj jernej obiskuje šele I. letnik ptujske športne gimnazije, kjer ima vse razumevanje in podporo učiteljskega kolektiva in vodstva gimnazije, Daniela pa komaj razmišlja o nadaljevanju študijske poti - tudi ona bi v naslednjem letu rada študij nadaljevala v športnem razredu 2. mariborske gimnazije. Do »osamosvojitve« bosta tako prelila še veliko »plesnega znoja«; Jernej bo še pogosto v vlogi Danielinega »frizerja« na številnih tekmovanjih, Daniela pa je tako ali tako skozi prakso že opravila tečaj ličenja. Tudi zunanji videz in urejenost plesnega para pri sodnikih odtehta svoje. Ko smo ju povprašali po vzornikih, sta za standardne plese kot iz topa oba izstrelila imeni William Pino in Alessandra Bucciareli, Italijanov, večkratnih svetovnih prvakov v standardnih plesih in I. na lestvici Svetovne plesne zveze (kako priljubljen je Jerneju PINO, kaže tudi podatek, da ima v svoji plesni garderobi popolnoma enako srajco, kot jo na tekmovanjih nosi njegov vzornik- seveda je to iz lastne kolekcije »William Pino«), Pri latinsko-ameriških plesih pa si nista enotna. Danieli je vzornica Ukrajinka Maria Antonova, svetovna prvakinja v LA plesih med starejšimi mladinci, Jernejev vzornik pri LA pa je daleč najuspešnejši domači plesalec, 3-kratni svetovni prvak v kombinaciji ST in LA plesov Andrej Škufca. In kaj je tisto, kar je Jerneja in Danielo v malo več kot enoletnem skupnem trdem treniranju in tekmovanju pripeljalo v svetovni vrh športnega plesa: I 5. mesto v standardnih plesih na ITALIAN OPEN CHAMPIONCHIPS 1999 I 7. mesto na odprtem prvenstvu Avstrije v Linzu (IDSF tekma) v standardnih plesih 1999 - tekma šteje za svetovno rating listo I 4. mesto v standardnih plesih na LONDON OPEN 1999 I 6. mesto v standardnih plesih na IMPERIAL OPEN 1999 I 6. mesto v standardnih plesih na INTERNATIONAL OPEN CHAMPIONCHIPS 1999- najmočnejša tekma na svetu I 1. mesto v standardnih plesih na pokalu Elite v Zagrebu 1999 > 1. mesto v latinsko-ameriških plesih na pokalu Elite v Zagrebu 1999 I 2. mesto v standardnih plesih na DUTCH OPEN 1999 (Slagharen- Nizozemska; IDSF tekma) I 7. mesto v standardnih plesih na MARIBOR OPEN (IDSF tekma) 1999 I 7. mesto v standardnih plesih na RATING TURNIRJU v Ljubljani 1999 > 7. mesto v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov na DUNAJ OPEN (IDSF tekma) 1999 I 7. mesto v standardnih plesih na DUNAJ OPEN (IDSF tekma) 1999 IDSF- International Dance Sport Federation (Mednarodna plesna zveza) Nismo pa se mogli izogniti vprašanju o morebitni medsebojni tesnejši povezanosti, morda celo ljubezni. Oba sta si enotna, da je sicer to možno, vendar takšna tesnejša prijateljstva niso najbolj primerna. Posebej ne v času pubertete, ko zveze še niso tako trdne in so t. i. »razveze« bolj pogoste. S končanjem »ljubezenske avanture« med plesalcema v paru je skoraj gotovo konec plesnega sodelovanja, kar vpliva tudi na rezultate. Jernej in Daniela ne skrivata svoje mladostne zaljubljenosti in poudarjata, da ju bosta morali njuni »ljubezni« še kako razumeti. Ker smo se z našima vrhunskima plesalcema pogovarjali tik pred prihodom novega leta, nismo mogli mimo njunih želja. Te so več ali manj skupne obema: > uspešno opravljati šolske obveznosti (Daniela uspešen sprejem na željeno gimnazijo) > čim boljše uvrstitve na plesnih tekmovanjih, kjer bi se v standardnih plesih želela še bolj dokazati, v LA pa nekako uveljaviti in ustaliti > obdržati mesto v državni reprezentanci za starejše mladince > s svojimi uspehi in rezultati opozoriti ter pritegniti kakšnega stalnega sponzorja-donatorja. Ob prehodu v novo tisočletje se zahvaljujeta vsem za njihovo dosedanjo pomoč in podporo z željo po uspešnem nadaljnjem sodelovanju. Vsem ljudem, predvsem pa Ptujčanom sporočata: »Življenje je lepo. Verjameva, da bo še lepše v letu, ki prihaja. Dajte nama čim več priložnosti, da vam ga s plesom polepšava tudi midva! « VAŠA DANIELA IN jERNEj S. R. 2. mesto v standardnih plesih na DUTCH OPEN 1999 (Slagharen - Nizozemska; IDSF tekma) mbJSECA U pustu so zrele neveste; o postu pa preste. LJUDSKA Mercator SVS, d.d. Ptuj obvešča cenjene kupce, da sta ob SOBOTAH odprti dežurni prodajalni: $ HIPERMARKET PTUJ od 8.00 do 17.00 $ SP ŽIVILA od 7.30 do 17.00 Ob NEDELJAH so od 8.00 do 12.00 odprte: eSPCMD $ SP PANORAMA e SP ŽIVILA M ROGOZNICA Si Mercator najboljši sosed Nova vas pri Ptuju 53 2250 PTUj Telefon: (062) 745-628 'P'ioclafaùta SC- DAR ELEKTROMATERIALA IN BELE TEHNIKE OD-A-R d.o.o. TRGOVINA NA VELIKO IN MALO Miran Kušar s.p. DOMINO, Trstenjakova ul. 5, Ptuj tel. 062 778 424 IZBIRATE LAHKO MED SVETOVNO ZNANIMI ŠPORTNIMI ZNAMKAMI ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS Partnerji: rdl LllClJJu Telekom^) [Pi Slovenije FJM petovia,vto J CERJUSÄ\. S3 ________S5l222? • POTN&a PROMET PTUJ MARIBOR POTMŠM PROMET PTUJ od 26. 2. do 7. 3. 2000 POETOVIO VIVAT GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE ZA TURIZEM Organizator Kurentovanja 2000 razpisuje: NAGRADE ZA IZVIRNO OKRAŠENE STANOVANJSKE HIŠE IN LOKALE Da bi bil karnevalski Ptuj med 26.2. in 7.3. čimbolj pisan, razigran in vesel vabimo stanovalce in lastnike stanovanjskih hiš in lokalov, NAGRADE V VREDNOSTI POL MILJONA TOLARJEV za najbolj domiselne skupinske maske na 40. mednarodni povorki 2000 Posebna komisija bo v 40, mednarodni povorki v nedeljo 5. marca izbrala pet skupinskih mask v prostem karnevalskem delu in jih nagradila. Skupine ( najmanj trije člani ) se morajo prej pismeno prijaviti v TIC - u na naslov Gospodarskega interesnega združenja Poetovio vivat, Slovenski trg 14, Ptuj ( tel,: 771 569,787 62 30 ). Prijava naj vsebuje opis skupine, maske, število udeležencev ter vodjo skupine s polnim naslovom, Prijaviti seje treba do 1,3.2000. Osnovni kriteriji za ocenjevanje bodo motivi in liki iz ptujske zgodovine ali aktualni dogodki našega časa. NAGRADE V OBLIKI AVTOBUSNIH PREVOZOV ZA UDELEŽBO SOLSKIH PUSTNIH SKUPIN NA VELIKI 40. MEDNARODNI POVORKI 5. MARCA 2000: 1. nagrada - avtobusni prevoz do 500 Km 2. nagrada - avtobusni prevoz do 300 Km 3. nagrada - avtobusni prevoz do 200 Km NAGRADE ZA NAJBOLJ DOMISELNO SKUPINSKO IN POSAMEZNO MASKO NA VELIKEM KARNEVALSKEM BALU v soboto 4. MARCA v karnevalski dvorani. Podelili bomo nagrade v vrednosti: 1. nagrada 100.000,00 sit 2. nagrada 60.000,00 sit 3. nagrada 30.000,00 sit 40. MEDNARODNA PUSTNA POVORKA v nedeljo 5. marca od 14.00 do 16.00 ure GLAVNI POKROVITELJ MESTNA OBČINA PTUJ Jfecc ral ***** Lr