Posamezna. S*ev. Din 1*50.
Pofitnlna pavSall r»ana.
St. 25.
Ljubljana, v četrtek, dne 19. junija 1924.	Leto H.
Neodvisno cjiasilo slovenskega ljudstva.
Izhaja vsak četrtek.
Nannrnin^* za ce*° le*0* • ^in 50-—	mesečno .... Din 5*—
ilUi Uucliucj. za pol leta. . „ 25-—	za inozemstvo „ 80'—
Uredništvo in upravništvo:	Ljubljana, Sodna ulica sx. 5.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Oglasi se računajo ,po tarifu. — Postno-čekovni račun št. 13.236.
Mi nismo preroki in tudi nočemo biti. Preroki so doma v vodstvu SLS in v njenem časopisju, kjer vedno prerokujejo, kaj bodo poslanci SLS dosegli in storili, dasi se vedno zgodi ravno nasprotno temu, kar so prerokovali. Takemu prerokovanju pravimo Slovenci tudi ..farbanje*1, s tem pa nočemo imeti nobenega opravka, ker mislimo, da je radi izvrševanja te hvaležne obrti slovensko ljudstvo že dovolj trpelo, ker smatramo to obrt za nemoralno. Naš posel je oznanjati resnico, odpirati ljudstvu oči, da bo znalo samo objektivno presojati dejanski položaj, obrt „farbanja" pa prepuščamo mirnega srca voditeljem SLS, ki si laste tudi vse pravice nanjo, ker smo trdno prepričani, da bo doživela prej ali slej konkurz.
Toliko z ozirom na naslov, ki smo ga postavili na čelo tem vrsticam.
Dasi nismo preroki, kakor nagla-šamo, vendar pa nas ničesar ne ovira, da bi na podlagi dejanskega položaja političnih razmer logično ne sklepali, kakšen bo konec politike dr. Korošca in tovarišev.
O napakah in grehih, ki jih je zakrivilo politično vodstvo SLS prva leta obstoja Jugoslavije, nočemo danes govoriti. Pri lanskih volitvah v narodno skupščino so zanje dali slovenski volilci poslancem SLS odvezo na obljubo, da bodo izvojevali v par mesecih revizijo ustave in nekakšno avtonomijo Slovenije, četudi si glede zadnje voditelji SLS niti takrat niso bili na jasnem in si tudi še danes niso, kako naj bi pravzaprav izglodala in kakšna naj bi bila.
Ugotavljamo samo, da so poslanci SLS odšli v narodno skupščino za revizijo ustave, in priznavamo, da je dr. Korošec skušal najti v parlamentu podlago, na kateri bi bila ta revizija mogoča. Na njegovo prizadevanje se je potem, ko Pašič ni hotel podpisati slovitega Markovega protokola, ker ni ničesar jasnega označeval glede na revizijo ustave in je vseboval zahteve po osebno-strankarskih koncesijah, osnoval opozicijonalni blok. v katerega so stopili srbski demokrati, dr. Korošec s tovariši, bosenski muslimanski begi in s pridržki tudi Radičeva stranka. Kakšen je resnični sporazum, na podlagi katerega se je osnoval ta opozicijonalni blok, danes po več mesecih še nihče ne ve. dasi bi bilo predvsem v prvi vrsti potrebno vedeti, na katerem temelju so se stranke opozicijonalnega bloka zedinile za revizijo ustave ki jo hočejo doseči, kakor naglašajo. Vreči Pašičevo vlado in se vsesti na ministrske stolce, je bila sicer prva želja bloka, ki se pa ni izpolnila, kakor so pokazali dogodki, ravno radi tega, ker blok ni mogel povedati, kaj se bo zgodilo potem in ali je enoten v naziranju glede revizije ustave.
• Aavnost ne ve nič o tem, kako si blok kot celota in ne posamezne njegove stranke zamišljajo revizijo ustave, na kakšni podlagi in v kakšnem obsegu. Mi vemo samo, da so radičevci ostali federalisti in repub-
r—-v-
iikanci, da je SLS za avtonomijo in pogojno za monarhijo, da so bosenski mohamedanski veleposestniki v prvi vrsti interesirani na agrarni reformi in čimvečji odkupnini za zemljo na račun kmeta, ter končno, da se Davidovičevi srbski demokrati slejkoprej izrekajo za državno in narodno edinstvo. V koliko je v tem najti enotnost naziranja o notranji ureditvi države, lahko vsakdo presodi. Ker ravno te enotnosti ni, je opozicijonalni blok doživel v vladni' krizi poraz in lahko se reče, da ne bo dolgo, ko se o njem ne bo več govorilo.
Znamenja so se že pokazala.
Prvi je bil Radič, ki je dejal: V bodbče se vežem samo s strankami, ki so odkrito za republikanstvo. Nato pa je odpotoval v Moskvo, kjer je menda priglasil pristop svoje stranke v tretje komunistično internacionalo. Radič je šel svojo pot, ne da hi vprašal za svet ostale voditelje opozicijonalnega bloka, češ: „Imejte me radi!"
Drugi je bil demokrat Ljuba Da-vidovič. Ta je odšel na potovanje v Hrvatsko in Dalmacijo, kjer prireja sestanke s svojimi pristaši, na katerih govori o državnem in narodnem edinstvu. Dokler je Davidovič še veroval v možnost uspeha opozicijonalnega bloka, ni državnega in narodnega edinstva izrečno naglašal, bržkone zato ne, da bi ne razburjal svojih zaveznikov. Na sestanku v Zagrebu pa je izrecno naglašal:
„Mi smo jedan narod, koji treba da kao što ima jednu državu i jedan jezik, da dobije i jedno ime jugoslo-vensko. Oni koji tvrde da smo tri naroda imaju da se u sebi lome i da spoznajom konačno dodju jedinstvenom jueoslovenskom shvaćanju. Imamo da napustimo sve ono što nas dijeli, da prigrlimo sve ono što nas spaja, ono jugoslovensko, koje će biti svakome jednako milo i jednako drago."
Isto naglaša tudi drugod. In to je v direktnem nasprotju s tem, kar proglašajo voditelji SLS. Zakaj naglaša Davidovič ravno sedaj navedeno? Zdi se nam, da je spoznal ne-možnost obstoja opozicijonalnega bloka brez enotnega naziranja o ureditvi držaye in da išče pota, kako bi se približal sedanjim vladnim strankam.
Ne smemo pozabiti, da so za sedanjo vidovdansko ustavo glasovali tudi Davidovičevi demokrati in da
njegova stranka ni načeloma revizi-jonistična. Nc morejo biti danes proti temu, za kar so bili včeraj, in imanje, da bi v odločilnem trenutku prevr -li vso svojo ideologi^ je prazno, ker morajo računati tudi z miselnostjo svojih volilcev, ki jih imajo večji del v Srbiji.
T retji zaveznik v opozicijonalnem bloku so Spahovi muslimani ali bosenski Turki, pri katerih ima^ ^lavno besedo bosenski begi oziroma veleposestniki. Ti Spahovi muslimani so ravnotako kakor Davidovičevi demokrati glasovali za vidovdansko ustavo, vsa njihova politika pa je bila ves
čas usmerjena za tem, da bi obvaro-V ali begovska veleposestva v čim večji meri pred agrarno reformo oziroma, da bi dobili za odstopljeno zemljo čim več odkupnine in seveda tudi čimprej. Če so postali zadnji dve leti nekoliko avtonomistični, se ni to zgodilo toliko iz načelnih ozirov, kolikor pa vsled misli, da bi lahko v avtonomni Bosni in Hercegovini obdržali svoje priviligirano stališče vsaj v približno enaki meri, kako so ga imeli za turških sultanov in Av-stro-Ogrske na račun krščanske raje, tako pravoslavne kakor katoliške, če pa se bo našel izhod za vsaj delno zadostitev njihovim begovskim željam, bodo^pač preoblekli srajco, kakor so jo že večkrat, ter bo volk sit in koza cela.
Ostane nam še dr. Korošec in njegovi tigri. Radič je šel, Davidovič je na potu, mohamedanci so le
’* Nedavno se je v Ljubljani praznovala 30 letnica obstoja krščansko socijalnih delavskih organizacij. Ob tej priliki je imel na slavnostnem zborovanju v »Ljudskem domu« dr. Andrej (Josar, ki je idejni voditelj krščansko socijalnoga delavskega gibanja, govor, ki vsebuje hude obtožbe proti sedanjemu vodstvu SLS. Ta govor je objavila »Pravica« sicer v precej omiljeni obliki, vendar pa je iz njegovih posameznih odstavkov razvidna velika nezadovoljnost z vodstvom poedinih organizacij pod okriljem SLS.
Dr. Gosar pravi med drugim, kakor objavlja »Pravica«:
»(Poglejmo najprej naše gospodarske organizacije. Najpreje tiste, ki so prosveti najbližje, ki imajo naravnost namen, služiti naši prosveti, naši kulturi. V mislih imam tu naša tiskovna in založniška podjetja. Začetki teh podjetij, kakor gotovo že sami veste, so bili skromni in tisto, kar je ta podjet-ja držalo po konci, je bil pravi krščansko socalni idealizem. In v tistih časih, ko so se tukaj zbirali vi-uarji, so ta naša podjetja izdajala liste, v nič manjšem obsegu, nego delajo to v današnjih razmerah, v tistih časih so bile vse naše knjižnice po deželi polne našega pristnega, krščanskega čtiva. Danes, prijatelji moji, ne vzemite tega kot kritiko, ker ni danes niti čas, niti prilika za to, ampak samo kot stvarno ugotovitev, danes, ko so se ta gospodarstva razvila do milijonskih podjetij, zalaga naše delavstvo samo svoje liste, Ono mora samo izdajati brošure in knjige in samo svoji lastni moči se ima zahvaliti za svoj tisk!«
Navedeno je očividno izrečeno na naslov Katoliškega tiskovnega društva, ki je lastnik Jugoslovanske tiskarne. Dr. Gosar sicer pravi, da noče kritikovati, toda kar je povedal, je očividno kritika, ki je resnična, kar moramo priznati. Mi smo že nedavno ugotovili, da je postala tiskarna KTD špekulativno podjetje, ki ne gleda na to, kako hi
slučajen privesek, in konec bo ta, da bo dr. Korošec ostal sam. Z neiskrenostjo in kratkovidnostjo, nerazsodnostjo in z nerazumevanjem dejanskih razmer izvrševana politika voditeljev SLS bo s tem uspehom končno kronana.
To bo uspeh politike in taktike, ki ni nikdar vedela izrabiti položaja, katere voditelji so vedno mislili, da je dovolj samo varanje ljudskih množic, da je edini cilj stranke loviti vo-lilce, ne pa za te volilce tudi nekaj storiti. To bo uspeh tistih politikov, ki obijubujejo zlate gradove, ne vidijo pa tega, kar jih drega pod nos.
In .ko bo ostal dr. Korošec sam s svojimi tigri, jim ne bo preostalo drugo kakor rjovenje. In bodo rjuli in rjuli, svet pa se bo smejal, ker bo vedel, da je to rjovenje samo mi-, javkanje hudega moralnega mačka.
Glejte, tak bo konec!
Si.!na dOiiJcr iL-k iii ga izpopolnjevala, temveč samo na to, kako bi povečala svoje kapitalije. Dr. Gosar ugotavlja, da mora krščansko-socijalno delavstvo pod okriljem SLS samo vzdrževati svoj tisk. ki so ga pa podjetja KTD, ko' so živela še v skromnejših razmerah drage volje podpirala. Danes, ko poseduje KTD milijonska podjetja, pa pusti krščansko socijalni delavski tisk životariti!	«
Dr. Gosar trdi, da tega ne pravi radi krščansko - socijalnoga delavskega tiska, ki da stoji že na svojih nogah in no rabi podpore, vendar pa kliče:	»Če hočemo, da
bodo naše organizacije take, kot si jih želimo,, da bodo služile svojemu pravemu cilju in namenu, tedaj morajo nazaj h krščansko-socijalnim načelom!«
Zanimiv je dr. Gosarjev govor tudi glede drugih gospodarskih organizacij, uri katerih imajo voditelji SLS glavno besedo. Dr. Gosar pravi:
»Poglejmo druge gospodarske organizacije, naše zadrugarstvo. Glavna osnovna misel, na kateri sloni vse zadružništvo, jo vztrajna
vzajemna samopomoč. Osnovna misel vsega zadružništva je: ne sam sebi hočem pomagati, ampak z združenimi močmi bomo vsi skupaj vsem skupaj pomagali. Poglejmo praktični razvoj. Čimbolj se naša zadružna podjetja razvijajo, čimbolj dosezajo svoj gospodarski višek, najpopolnejše gospodarske obliko, tembolj se oglaša med našim ljudstvom vprašanje: Čemu pa vse to naše delo, kaj pa je njegov namen, kaj pa imamo od tega? Prijatelji moji! Poslovna morala, Poslovna načela v vodstvu gospodarskih podjetij in pa krščansko socijalna načela, to ne gre skupaj, to sta dva svetova, ki se ne dasta združiti. Samo tako je prišlo, da vidimo: čimbolj naša'gospodarska podjetja napredujejo, čim popolnejše oblike dobivajo, tembolj zamira v nas idealna zamisel za veliki prosvetni dom v Ljubljani, v kate-
Kakšen bo konec?
'.-b.jKrV^v'Lr- • '-'-T	***"“
Važen govor dr. A. Gosarja.
Občinske volitve.
rem naj bi bila centrala vsega našega kulturnega dela. Priznam: gospodarska podjetja se ne dajo voditi drugače, kot po gospodarskih načelih. Ali pri tem ne sme .zatemniti solnce našega pokreta, da damo vsemu našemu narodu pristno krščansko kulturo.«
Ali je mogoča hujša obsodba, kakor jo je izrekel dr. Gosar o ljudeh, ki so se polastili v Sloveniji zadružništva? Komentar je odveč?
O političnih organizacijah SLS pa je dr. Gosar oovedal te-le misli:
■»K e daj so se zgrinjalo ljudske mase v naše politične organizacije? Ali jih je vabila v te vrste njih politična moč, ali je morda vabila ljudi v naše politične organizacije udeležba naše stranke na vladi, ali so to morda bile simpatije na dvoru, zaradi katerih so se zgrinjale ljudske vrste v naše vrste? Ne za moč, ne za simpatije na dvoru, ne za udeležbo pri vladi se ni menilo slovensko ljudstvo, marveč kadar je bila naša politična organizacija najbližje našemu zadnjemu elanu, kadar se je ponižala do najnižjih stanov slovenskega ljudstva, takrat so se zgrinjale mase našega ljudstva v njene vrste! Le pomislite na borim za splošno enako volilno pravico. To je bil tisti duh, tista sila, ki je gnala ljudske mase v naše vrste! Zavest, da gre tukaj za pravice in sicer za pravice najnižjega ljudstva.«
Dr. Gosar hi moral k temu še pristaviti, da so boj za splošno in enako volilno pravico v bivši Avstriji izvojevali dr. Šušteršič in ljudje, ki so stali okoli njega, ki jim je nesebično delo za slovensko ljudstvo bil živi jenski cilj, ki so takrat, dokler so stali na čelu SLS, tudi skrbeli, da se niso razpasli v organizacijah SLS taki pojavi sebičnega, kapitalističnega obeležja, kakor jih danes očita dr. Gosar voditeljem SLS.
Tudi glede boja za avtonomijo Slovenije zavzema dr. Gosar naravnost nasprotno stališče, kakor pa oficijelno časopisje SLS in njeni voditelji s svojo gonjo in politično taktiko. Dr. Gosar pravi: »Avtonomija ne pomeni samo to, da bi naša stranka dobila v Sloveniji moč, da bi tukaj vladala, marveč avtonomistično načelo pravi: vsak človek do zadnjega siromaka imej priliko odločati povsod tam, kjer gre ;za njegove interese! Če se bo zgodila ta nesreča, da bomo mi svoje avtonomistično načelo oprli na geslo, da hočemo proč od Belgrada, potem gorje nam, če kedaj to dosežemo. Potem je konec naše politične orga-jiizacije s tistim dnem, ko bo treba nositi posledice tega koraka, ko bo treba avtonomistična načela doma izvajati.«
Dr. Gosar ne pove naravnost, toda dovolj jasno isto, kar smo mi v
našem listu že ponovno zapisali. SLS se bori za avtonomijo Slovenije ne radi avtonomije, ampak zato, da bi postala v njej absolutni gospodar. Ne radi samoupravnih pravic ljudstva, ampak radi sttrau-karsko-pplitične eksploatacije Slovenije gonijo voditelji SLS svojo avtonomistično lajno. Po duhu, ki vlada po vojni v vrstah voditeljev SLS in ki so ga ti voditelji najbolje dokumentirali takrat, ko so sedeli na vladi in ko so krčili in uničevali samoupravne pravice slovenskega ljudstva po svoji volji, je soditi, da hi avtonomija Slovenije pod vodstvom teh voditeljev SLS ne pomenila samouprav slovenskega ljudstva, pač pa samo samovlado njihovo. Leviti, ki jih je pel dr. Gosar voditeljem SLS, so s tega stališča popolnoma upravičeni. Zdi pa se nam, da bo dr. Gosar ostal glas vpijočega v puščavi.
Na račun tistih, ki v SLS Vpijejo o krščanski ljubezni do bližnjega, ki jo priporočajo drugim, sami pa jo nočejo poznati, pa je dr. Gosar izjavil: »Dobrine, ki nam jih je Bog dal, ki jih sami z delom proizvajamo, to so in morajo biti samo sredstva, da se preživimo, da lahko živimo, kakor Bog od nas zahteva, da dosežemo tudi svoj končni in pravi namen. Če je pa res, da so dobrine samo sredstva, da pridemo do svojega končnega name.na, kaj pa iz tega sledi? Iz tega sledi, da ni nobenega razloga, da bi človek kopičil bogastvo na bogastvo tudi takrat, ko ima vsega dovolj. Če je res dobrina samo sredstvo za dosego večne sreče, in to po krščanskem .nauku tudi je, potem naj vsi tisti, ki nočejo priznati, da ima človek enkrat tudi zadosti bogastva, povedo, kakšni kristjani so!«
Mi smo navedli posamezne odstavke iz dr. Gosarjevega govora, ker kažejo, da je v 'SLS še nekaj ljudi, ki pošteno mislijo in ki so z dosedanjim delom diktatorjev SLS nezadovoljni. Dr. Gosarju priznavamo dobre namene, dvomimo pa, da bi njegovi nauki prodrli skozi kosmata ušesa dr. Korošca in njegovih trabantov. Najboljši dokaz, koliko umevanja imajo odločilni činitelji v vodstvu SLS za cilje slovenskih krščanskih socijalcev, ni samo to, da je SLS kandidirala pri zadnjih drvavnozborskih volitvah dr. Gosarja v Ljubljani, kjer je bilo gotovo, da bo s svojo kandidaturo propadel, pač pa predvsem očitki, ki jih je dr. Gosar v svojem govoru sam navedel, četudi indirektno, tako na naš lov vodstva gospodarskih kakor tudi političnih organizacij SLS ter vseh tistih, ki nosijo krščanstvo samo na jeziku.
Ce bi odgovorni voditelji -SLS upoštevali dr. Gosarjeva navodila, bi zadrgnili sami sebi vrat in žepe. Tega pa ne bodo storili!
Preteklo nedeljo so se vršile občinske volitve v ljubljanski okolici, v pondeljek v celjskem in uranskem, prihodnjo nedeljo pa se bodo vršile tudi po drugih krajih,
Izidi teh volitev' so pokazali, da je SLS znatno nazadovala, kar je posledica njene negativne politike, ki ni mogla ostati brez vpliva na volilce. Ljudje spoznavajo, da ob-Ijubarska politika nikamor ne vodi, pa se krušijo tudi najmočnejše trdnjave SLS.
Značilno je tudi, da so marši kod oficijelne kandidatne liste SLS dobile sorazmerno zelo malo glasov in da so pristaši SLS raje nastopili pod imenom kmečke, delavske ali obrtne zveze. Ta pojav se lahko razlaga tudi drugače, res pa je, da kaže, da se ljudje odmikajo od oficijelne SLS in da si ne puste več diktirati, kako in koga naj volijo.
Značilen pojav pri sedanjih občinskih volitvah v Sloveniji je vsekakor tudi tuintam pojavljajoče se stremljenje po depolitizaciji občin. Ljudje spoznavajo, da v občinskem gospodarstvu ni glavno strankarsko
iSlovensko ljudstvo je zastopala v narodni skupščini SLS, ki je večinska stranka v Sloveniji in ki je pri lanskih volitvah dobila z malo izjemo skoro vse poslanske man-. date v Sloveniji.
Naravno je, da so slovenski vo-lilci upravičeno pričakovali, da bodo poslanci SLS kot zastopniki Slovenije znali varovati njene koristi in da bodo izpolnili vsaj trohico svojega programa, ki so ga oznanjali ob volitvah. To upanje se ni niti v najmanjši meri uresničilo •in odgovornost za ta neuspeh pada seveda na poslance SLS, ki ne morejo pokazati na nobene pridobitve za slovensko ljudstvo v svojem parlamentarnem delu.
Nasprotno se je gospodarski položaj širokih slojev slovenskega ljudstva vsled negativne politike njegovih političnih zastopnikov še poslabšal, »Ljudski tednik« je že lani opozarjal na to, kam vodi politika SLS, ko je zapisal, da more ustavna borba prinesti našemu ljudstvu nepopravljivo škodo, ako se bo zanemarjalo v njej zakonodajno delo na gospodarskem in socialnem polju. To škodo danes doživljamo in jo precej časa že hudo občutimo.
Jasno je, da bi se voditelji SLS sedaj radi znebili odgovornosti za svojo ponesrečeno politiko. To od-
pripadništvo občinskih odbornikov, ampak to, kako občinska uprava gospodari z občinskim premoženjem. V občinah, zlasti v podeželskih občinah, se navadno ne rešujejo vprašanja raznih političnih ali svetovnih nazirao j, pač pa predvsem vprašanja gospodarskega značaja za dotično občino. Zato so se ponekod zedinili volilci za kandidatne liste najboljših gospodarjev’ v občini, ker so popolnoma pravilno sklepali, da bo dober gospodar v lastni hiši tudi dober gospodar v občinski upravi.
Menimo, da tega stremljenja ni podcenjevati, ker kaže, da pričenjajo ljudje misliti s svojo glavo, kakor tudi, da spoznavajo, da strankarsko petelinarstvo še ni dokaz za obilo mero pameti in sposobnosti.
Na drugi strani pa nam kaže vse to, da si ljudje ne puste več diktirati iz Ljubljane, koga in kako naj volijo, da hočejo v svoji hiši gospodariti tako, kakor smatrajo za sebe koristno in potrebno, ne pa tako, kakor jim ukazujejo politični voditelji iz Ljubljane, ki krajevnih razmer in potreb ne poznajo.
govornošt hočejo zvaliti raz sebe na ta način, da zlorabljajo nezadovoljnost množice, ki so ji le oni sami vzrok s svojo nesrečno politiko. Zato vidijo pezdir v očesu drugih, bruna v lastnem očesu pa ne. Njihovo neomejeno demagoško hujskanje v časopisju SLS ima samo namen, nasuti množicam peska v oči, da bi ne videle njihovih grehov, ki so jih zakrivili. S tega stališča je pisava časopisja SLS umljiva.
V koliko se ho to posrečilo in koliko časa bo mogla taka pisava še vplivati na množice, pa je veliko vprašanje, ker so bili volilci tekom zadnjih petih let le prevečkrat prevarani. Bržkone se bodo sčasoma naveličali igrati vlogo tistega osla, ki so mu nataknili zelena očala, da bi jedel s slastjo slamo, ker je zmanjkalo sena.
Pri vsem tem pa je najbolj žalostno, da se ponesrečena politika .voditeljev SLS istoveti v njenem časopisju s katoliškim svetovnim naziranjem, vsled česar se po nepotrebnem diskreditira katoliško ime v škodo katoliški cerkvi.
Ali ni med tistimi, ki so odgovorni za liste, ki jih izdaja in vzdržuje v Ljubljani Katoliško tiskovno društvo, nikogar, ki bi pomislil na posledice?
Poravnajte naročnino!
V premislek!
(Dopis.)
Marko Vovčok:
Odkup.
(Dalje.)
3.
Odvedel naju je stari v čumnato na počitek in legla sva spat. Čujem, da ne spi moj dečko. Premetava se in vzdihuje, nato pa se vzdigne in odide ven.
Ali naj grem za njim in se postavim na stražo!
Ležim in premišljam, prijema me spanec, seno je dišeče, sveže, čujem škripanje! »No, dobro, da nisem šel ven; to je Jakob!...« On! Postoji malo, pa zopet odide ven. »Ej, ne, postoj!...« Sedaj grem tudi jaz za njim. Gledam: tihotapi se pod okno hiše... In glej! Priplazi se do njega, pa golči kakor golob in trka tiho, popolnoma tiho, toda okno se ni odprlo. Ali morebiti ni spal oče, ali je bilo kaj drugega, kdo to ve! In odšla sva, kakor sva prišla, brez česa.
— Ne žalosti se, — mu pravim, da ga potolažim, — .posijalo bo solnce tudi pred naša vrata!
On pa samo mahne z roko in se zakoplje v seno.
— Jakob, Jakob! — zakličem.
Molči, kakor da ne čuje, spi.
Na to se tudi jaz prevrnem na bok in v resnici zaspim.
Vstanemo rano, pred solneem. Stari nas spremi do konca vasi (Hmelinci so kozaška vas, a do gosposkega je še pol vrste), pa sname čapko:
— Pomagaj Bog!
Poslovimo se.
Gremo, gremo, in glej Marto s prečko.* Hoče nekaj reči, a postane jo vso sram in vsa je rdeča kakor višnja.
— Kaj je Maruš ja, — pravim, — ali si nas prišla spremiti.
Moral sem pričeti razgovor, zakaj moj dečak je samo z očmi strigel in pogledaval za menoj v dekle.
— Šla sem — pravi — h Katji po prečko.
In izginila je med vrbami.
4.
Odidemo v gosposki dvor ; solnce je že precej visoko, povprašamo... vse je čisto, v redu.
— Krasen vrt, Jakob!
— Krasen. — pravi —, ded!
Dolgo sva sedela tako v skrbeh, da sva pričakala.
* Na kateri nosijo dekleta vodo.
— Gospoda je vstala, — nama govedo.
Pozovejo naju v sobo. Pred očmi nama zamiglja: zeleno in rdeče, belo in modro... Česa vsega ni tam! Morebiti ste kdaj zašli v židovsko prodajalno? Vsega dovolj, na prvi hip ne moreš niti razvideti, kaj je lepo, a kaj bi se moralo, vidite, vreči na smetišče, da straši ljudi. Tako tudi tu. Po vogalih se bliska, po zidovih se lesketa. Prihite nekakšne gospodične, urne in radovedne, kakor srake, zavrte se, zavrte pred očmi, pa zbeže za vrata! A gospa sama... tako je napihnjena, kakor da je s kvasom nadevana. Vsa v prstanih, v baržunu. Stopi ravnokar k zrcalu, zaobrne se par krat in vse zašumi v sobi kakor suho listje. Zavali se na stol, ki so ga ji podtaknili in pogleda nato v naju.
— Kaj hočeta? — vpraša.
— Prišli smo k vaši milosti. — pravim, — tako in tako!
Zraven se globoko priklonim.
Nato naju prične nekoliko pozornejše gledati in pravi, da se je sedaj vse podražilo, da so se kmetje odkupovali od tega in onega gospoda in so položili po pol tisoča za sebe.
— Toda od katerega gospoda, dobrotnica? — vprašam in se zopet globoko priklonim.
— Kaj naj ti bo to, od katerega gospoda? — vpraša strogo. — Kaj hoc-'š s tem?
— Pri tem gospodu, — pravim, — daj mu Bog zdravje, so sami bogati ljudje.
— A za koliko se misliš ti odkupiti?
— Mi bi mislili za toliko, velerod-na gospa, kolikor imamo denarja. Kaj hočemo? Menda tudi Bog ni več prisodil.
— In za koliko ti misliš?
— Zakaj naj vznemirjamo zaman vašo milost? Ostanite zdravi, dobrotnica!
In grem proti vratom.
Jakob me pograbi za rokav:
— Ded!
Pomežiknem mu: Ne mešaj se
vmes!
— Čuj me, — vzklikne gospa, — ostani!
Obrnem se, nakar me zopet vpra-
Šel *
Za koliko se želiš odkupiti?
Jaz ji vseeno ne povem.
— Zakaj — pravim, — naj motimo vašo milost ?
Nato opazim, kako postaja rdeča kakor mak, in pravim:
— Milostljiva gospa, mislim: za dvesto srebrnih rubljev.
Politične vesti.
Politični
Preosnova vlade.
Zadnje dni je na površju vprašanje preosnove vlade, v kateri hi se zamenjali nekateri ministri iz nacijonalnega bloka. Min. predsednik Pašič bo odpotoval na Bled, da poroča kralju o političnem položaju. Preosnova vlade se ima izvršiti v najkrajšem času.
Razpust narodne skupščine.
Listi poročajo, da ima dobiti nanovo preosnovana vlada volilni mandat in da bo s prihodnjim mesecem narodna skupščina razpuščena, vsled česar bi se nove skupščinske volitve vršile že jeseni meseca oktobra. Koliko je na teh vesteh resnice, se zaenkrat še ne more ugotoviti, vendar pa je gotovo, da ni izključena taka rešitev parlamentarne krize.
Poslanske dnevnice.
Na seji administrativnega odbora narodne skupščine se je predsednik odbora izjavil proti izplačilu dnevnic, češ da bi drugačna rešitev tega vprašanja nasprotovala zakonu. Njegovemu stališču so se pridružili tudi ostali radikali. Opozicija pa je zahtevala, da se dnevnice poslancem izplačajo, češ da je odgoditev zasedanja narodne skupščine prišla tako nepričakovano, da si poslanci niso mogli ničesar prihraniti in da je mnogo poslancev, ki nimajo od ničesar drugega živeti. Končno se je sklenilo, da se izplačajo vsem poslancem dnevnice za mesec junij in da se vprašanje dnevnic za ostale mesece reši na eni od prihodnjih sej administrativnega odbora.
Posvetovanja opozicije.
Pretekli teden so se sestali v .Zagrebu voditelji opozicijonalnega bloka, ki so ob tej priliki izdali komunike, ki pravi samo, da se je na njihovem posvetovanju ugotovilo,da ,pod vlado, ki je v parlamentu v manjšini in si je prisvojila vso državno oblast, raste nasilje in se širi osebna in imovinska negotovost, nadaljuje korupcija, s čemer se rušijo temelji državnega reda. Nezadovoljstvo naroda, ki so mu vrata zakonodajne skupščine zaprta, se veča dan za dnevom. Skrajni čas je, da poklicani činitelji vrnejo narodu njegove ustavne pravice, ker se sicer narod potiska na pot, ki je nikdo ne more želeti.
Zunanji minister pri kralju.
Na Bled je pred dnevi odpotoval zunanji minister dr. Ninčic, ki je poročal kralju o dogodkih v Romuniji in Albaniji. Kakor znano, razmere v Albaniji še niso ustaljene. Naša vlada se noče vmešavati v albanske notranje dogodke, čuje-jo pa se glasovi, da se namerava
Reče mi:
— Ali si znorel? Ti si to in ono!
Jaz pa se ji priklanjam molče, naj govori sama po svoji volji.
Ko se je nagovorila, vstane:
— Ako- se hočeš odkupiti, odkupi se čimprej za tristo, pozneje se ne boš niti za tisoč.
Moj Jakob se razveseli in kakor nor ji pade pred noge. Zahvaljuje se ji, kakor da bi mu obljubila nebesa.
— No, ali sta prinesla denar?
Toliko manjka, da nama ne skoči v oči.
— Nisva, — pravim, — milostljiva gospa, imava pri sebi nekaj, toda ne vsega.
— Jaz potrebujem takoj denar! — vzklikne. — takoj! Danes hočem — pravi — iti v mesto, pa tudi vidva pridita tja, da vse dovršimo. Poidita zberita novce!
Zatem prime za zvonec in po vseh sobah se začuje: dzin, dlzin! Pribite služkinje in služabniki.
Kočijo, — jim ukaže, — ne obo-tavliarte se*
Nato se prične vrteti kakor vrag v peklu. Sedaj potegne papirček iz zrcala, sedaj ga odpre in sedaj ga zopet zapre. In dve služkinji skačeta okoli nje kakor dve kozi, kadar ju ženejo na pašo.
(Dalje prihodnjič.)
prepleti.
obrniti radi propagande proti naši državi v Albaniji na društvo narodov.
Đavidović na potovanju.
Ljuba Đavidović, vodja srbskih demokratov, je imel v Zagrebu shod svojih pristašev, na katerem se je izjavil za narodno in državno edin-stvo. Đavidović je imel shod tudi na Sušaku, kjer je govoril v istem smislu. Pristaši dr. Tomljenovića so prestopili v njegovo skupino. Đavidović je odpotoval tudi v Dalmacijo. Namen njegovega potovanja je organizirati pristaše v pre-čanskih krajih, kjer ima Pribičevi-ćeva demokratska stranka med demokrati večino.
#
Albanija. V Albaniji še ni došlo do miru. Vstaši so se po zavzetju Tirane začeli prepirati med seboj radi vlade, ki še danes ni končno sestavljena. Gre se za to, ali se naj sestavi vojaška vlada, ali pa mešana, v kateri bi bili tudi civilni zastopniki. Vodje revolueijonarjev nameravajo sedanjo narodno skupščino razpustiti in razpisati nove volitve.
Francija. Dne 13. t. m. se je vršila v Versaillesu volitev novega predsednika francoske republike. Kakor znano, volita predsednika republike senat in parlament skupaj. Pri volitvi je bilo oddanih 860 glasovnic, od teh 854 veljavnih. Absolutna večina je znašala 427. Doumergue je dobil 515 glasov in je s tem izvoljen za predsednika francoske republike. Na Painleveja je odpadlo 309, na komunista Cameni-lata pa 21 glasov. Osem glasovnic je bilo razcepljenih. Novemu predsedniku republike je takoj nato podal min. predsednik Marehal demisijo svoje vlade. Novo francosko vlado je sestavil Herriot ter je 16. t. m. podpisal predsednik Doumergue ukaz o 'njenem imenovanju. Sestavljena je takole: predsedstvo in zunanje zadeve: Herriot, pravosodje: Rene Renauld, notr._ zadeve: Camille Chautenps, kolonije:	Bal-
ladiere, finance:	Clementel, javna
dela: Pajtral, delo in zdravstvo: Justin Godart, pol jedel jstvo: Que-uille, prosveta: Francois Albert, trgovina: Reinaldi, osvobojeni kraji: Dalblez, mornarica:	Jaques Louis
Doumesnille.
Italija. V italijanski javnosti je zbudil veliko razburjenost umor socialističnega poslanca Matteottija, ki so ga umorili fašisti. V italijanskem parlamentu so bile radi tega zelo burne debate, ki so bile vladnim krogom in zlasti Mussoliniju zelo neprijetne. Vlada je bila prisiljena, da nastopi proti morilcem. Italijanski parlament je bil te dni odgoden ter se sestane šele meseca oktobra.
Anglija in Francija. Po časopisnih vesteh se bo novi francoski ministrski predsednik Herriot sestal v najkrajšem času z angleškim min. predsednikom Macdonaldom, da se dogovorita glede skupnega postopanja v zadevi nemških reparacij. Glavno točko tega vprašanja bi tvorilo vprašanje izpraznitve ruhrske-ga ozemlja in izročitve železnic nemški državni upravi, nadalje, v koliko naj bi še nadalje ostalo vo-iaško zasedeno norenjsko ozemlje, kakor tudi izdelava skupnega akcijskoga načrta za slučaj, ako bi Nemčija ne hotela izpolniti svojih obveznosti. Na sestanku se ima raz-pravliati tudi o ureditvi vseh zavezniških dolgov.
Kupim
vsako množino tramov in vseh vrst rezanega in okroglega lesa. — Ponudbe z »noto«, obveznimi cenami in dobavnim časom pod »Prodam« na upravo »Ljudskega tednika«.
ilili
+ Kdo ima prav? Cdasilo hrvatske ljudske stranke „Narodna Politika11, ki jo urejuje dr. Janko Šimrak, osebni in strankarski prijatelj dr. Korošca, je zapisalo v zadnji številki:	„Opozicijonalnega blo-
ka v širšem pomenu besede ni več. Ne Davidovič, ne dr. Korošec, ne dr. Spaho ne morejo prevzeti odgovornost za najnovejše Radičeve korake. Njihove obveze napram Radiču so prenehale v trenutku, ko jim je Radič pokazal hrbet in ko je razglasil, da je bila navzočnost njegovih poslancev v narodni skupščini samo vprašanje taktike.11 — Časopisje SLS piše seveda, da je opozi-cijonalni blok še trdnejši in enotnejši, kakor pa je bil prej. Kdor ima prav? Na vsak način „Slovenec1*, ker ne sme priznati, da se je dr. Korošec zaračunal.
+ Dvoje nazaranj. Vodja srbskih demokratov Ljuba Đavidović je te dni izjavil uredništvu zagrebških »Novosti«: »iPo mojem mišljenju ni izključena koncentracijska vlada. Zanjo morebiti niso vsi šefi poedi-nih strank, toda v strankah samih se najde dovolj ljudi, ki pojdejo v koncentracijo in ki podpro tako Vlado, da se na ta način povrnemo k normalnim parlamentarnim razmeram. Pod tako koncentracijsko vlado bi prenehala nasprotja med poedinimi strankami, država bi se popolnoma pomirila, javnost pa povrnila k delu. V kratkem bi nastopile popolnoma normalne razmere. Koncentracijska vlada bi imela v narodni skupščini večino, s katero bi lahko delala in uzakonila vse potrebne zakone. Taka vlada bi lahko izvedla tudi poštene in svobodne volitve, kar bi še bolj pojačilo ureditev naših notranjih razmer.« — Vodja 'samostojnih demokratov Sv. Pribičević pa je uredniku istega lista izjavil:	»Mislim, da je ideja
koncentracijske vlade neizvedljiva ,med diametralno-nasprotnimi programi, med programom vladine koalicije na eni strani in na drugi strani programom opozicijonalnega bloka. Tu ne more biti kompromisa. Ne verjamem niti v novinarske vesti, da Ljuba Jovanovič vodi akcijo za tako koncentracijo, posebno ne v tem smislu, kakor to predstavlja opozieijonalni tisk. Edini cilj teh vesti je intriga. Pogajanja za sestavo današnje koalicijske vlade je vodil Ljuba Jovanovič. Pri tem nismo mislili na koalicijo ad boe za gotov moment, temveč smo mislili na izvedbo stalne državne politike. To smo posebno podčrtali. Iz sodelovanja nismo izključili nobenega, ki priznava politično edinstvo. Koncentracijska vlada, o kateri toliko piše opozieijonalni tisk, bi bila vlada, ki bi ne mogla kreniti niti na desno niti na 'levo, niti naprej niti nazaj. Vlada bi bila impotentna in sterilna. Vlada koncentracije bi po-menjala najnesrečnejšo rešitev političnih sporov. Glavna rešitev je, dati narodu priliko pri volitvah, da se odloči za gotovo stran državne politike.« — Kaj misli dr. Korošec, ne vemo; menda nič ne misli. Zato tudi »Slovenec« njegovih misli ne objavlja, radi česar jih tudi ne moremo navesti.
+ Izgovori. Izidi občinskih volitev, v kolikor so že znani, so pokazali. da je SLS nazadovala tudi v svojih najmočnejših trdnjavah. V jugoslovanski tiskarni iščejo sedaj vzroke temu nazadovanju in „Slovenec11 se izgovarja, da so volitve nastavili v dobo, ko je kmetu najtežje iti na volišče, v Času velikega dela. Volitve pa so se vršile v nedeljo. zato je upravičeno vprašanje, kakšni so „Slovenčevi11 kristjani, ki v nedeljah delajo in spoštujejo božje zapovedi „Posvečuj nedeljo in praznik.1" Izgovor „Slovenca11 je seveda prazen, toda nekaj mora zapisati. Če pa bi hotel vestnejše poiskati vzroke nazadovanja SLS pri volitvah, bi moral povedati, da tudi rep kmalu odpade, če riba pri glavi smrdi.
-F Razpust Radičeve stranke.
Minister Sv. Pribičević je v nekem razgovoru, ki so ga objavile zagrebške »Novosti« izjavil, da je netočna in izmišljena trditev, da je bil sedanji vladi predložen predlog za razpust Radičeve stranke in da je radi tega prišlo v vladi do konfliktov.
+ »Slovenec« prijatelj komunistov. Po nesrečnih trboveljskih dogodkih je »Slovenec« postal velik prijatelj komunistov, skoro tako velik, kakor je bil njihov sovražnik takrat, ko so jih za vlade dr. Brejca streljali na Zaloški cesti. Da ga ne vodi pri tem zgolj človekoljubje, si lahko mislimo. Ako bi pri gospodih SLS igralo zgolj človekoljubje vlogo, bi dr. Korošec svoječasno kot prometni minister ne pognal železničarjev v stavko, ampak bi jim povišal plače. Gospodje v 'SLS hočejo biti tudi sedaj praktični. Pričakujejo, da bo vlada začela strožje uporabljati proti komunistom zakon o zaščiti države, oni pa bi sprejemali pod svoje okrilje komuniste, ki bi se k njim zatekali, ker so sedaj slučajno v opoziciji proti obstoječi vladi. Vrzeli, ki so nastale med kmetskimi pristaši, hočejo na ta način zamašiti s komunističnimi delavci. Ta »flikarija« pa bo bržkone slabo držala.
+ Odgovor volilcem! V starih dobrih časih je bila navada, da je po zaključenju parlamenta vodstvo SLS sklicalo shod zaupnikov, ki so mn morali poslanci poročati, kaj so dosegli za svoje volilce. Sedaj, ko je narodna skupščina odgođena, bi bila najlepša prilika, da bi poslanci SLS poročali vsaj zaupni-škemu zboru, ako že ne celi slovenski javnosti, kaj so dosegli. Tako bi zavezali zlobnim ljudem, ki govore o njihovih porazih, jezike in bi na najlepši način dokazali, da se zavedajo svojih dolžnosti napram volilcem tudi takrat, kadar narodna skupščina ne zboruje, pa vseeno vlečejo poslanske dnevnice. Razni proglasi in komunikeji, ki so jih izdali, ničesar ne povedo, ker govore samo o nasprotnih strankah, ne pa o njihovem lastnem delu. Ali morebiti poslanci SLS zato ne čutijo odgovornosti napram strankinim zaupnikom, ker so jim dali proste robe?!
■ne«■■«s«wei*sseae
Nedvomni
znaki
»Pravega : FRANCKOVEGA: kavnega pridatka« in sicer: ime »Franck« in »kavni mlinček« izražajo se posebno na novi, rjavo-modro-beli etiketi za zabojčke. — »Pravi :FRANCK: z mlinčkom« je nenadkriljiv v aromi, okusu in izdatnosti. —
»lasieeeeeeeeeeseeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee•##•••••••#••»».«<»«••
Domače vesti.
— Nekateri p. n. gg. naročniki še niso poravnali naročnine za prvo polletje v znesku Din 25. Prosimo, naj to nemudoma store, da ne bomo prisiljeni ustaviti jim pošiljanje lista.
—Kdor potrebuje za pošiljanje naročnine poštnih položnic, naj to sporoči opravi »Ljudskega tednika«, da mu jih pošlje.
— Zmaga SLS. Kako izgleda .zmaga SLS pri nedeljskih občinskih volitvah, ki jo je »Slovenec« naznanil s takim pompom, dokazuje dejstvo, da je SLS v občinah ljubljanske okolice nazadovala v primeri z lanskimi državnozborskimi volitvami, pri katerih je dobila 5826 glasov, za 1148 glasov tako, da je dobila sedaj samo 4678 glasov. Za zgled navajamo samo, da je SLS n. pr. na Vrhniki nazadovala za 130 glasov, na Viču za 129, v Borovnici za 88, v Zg. Šiški pa od 170 na 68 glasov. Padec SLS je opažati tudi po drugih občinah. Kakor je šlo gor, tako gre tudi dol. Tako se maščuje politika voditeljev SLS.
— Jugoslovanska tiskarna prodana? »Jutro« je te dni proročalo: »Kakor čujemo, je ljubljanski škof dr. Anton Jeglič kupil od Katoliškega tiskovnega društva hišo in tiskarno »Jugoslovanske (katoliške) tiskarne« in dnevnik »Slovenec«. Kupnina za hišo znaša 10 milijonov kron (vrednost je mnogo večja), za tiskamo in »Slovenca« pa je škof plačal 9 milijonov. Kot edini lastnik glavnega klerikalnega tiskovnega podjetja je sedaj škof prevzel tudi polno osebno odgovornost za pisavo organov, ki se tiskajo v njegovi tiskarni.« — »Slov. Narod« pa je prinesel nastopno vest:	»Po
Ljubljani kroži govorica, da je škof dr. Anton Bonaventura Jeglič nakupil vsa podjetja »Katoliškega tiskovnega društva« — »Jugoslovansko tiskarno« s knjigoveznico in klišarno in »Jugoslovansko knjigarno«. Za vsa ta podjetja s poslopji vred je dal baje deset milijonov dinarjev, če je ta vest resnična, ne vemo, vzdržuje pa se z vso trdovratnostjo. Pravijo, da ima klerikalna gospoda slabo vest in da je zato prodala svoja podjetja škofu, da bi se zasigurala za vse slučaje proti vsaki eventualnosti.« — Mi beležimo te vesti kot kronisti, ker jih smatramo za znamenje časa.
— „Domoljub" konfisciran. Zadnjo številko1 „Domoljuba* je ljubljanska policija konfiscirala.
— Dvorezna policijska sablja. \
skrbi, da bi se kdo ne spozabil nad Jugoslovansko tiskarno, ki tiska liste, urejevane v patriotičnem duhu, kakor pravijo pravila KTD, so njeni gospodarji naprosili pred več kot 14 dnevi oblasti, naj jo zavarujejo z oboroženo silo. In res zadnje 14 dni mrgoli v Jugoslovanski tiskarni orožnikov in policajev. Kakor pa ima ta stvar svojo dobro stran, tako ima tudi svojo slabo. Policaji, ki stoje noč in dan pri tiskarskih strojih, samo počakajo, da se »Slovenec« ali pa »Domoljub« natisneta, potem pa ju odnesejo na podlagi konfiskacijskega povelja na policijsko ravnateljstvo, kjer se že nekaj dni vesele, da prihodnjo zimo ne bodo prekoračili proračuna za kurivo. Na ta način se seveda zgodi, da včasih niti en izvod »Slovenca«- in »Domoljuba« ne zagleda luč sveta. Tako seka policijska sablja v Jugoslovanski tiskarni na ven in na noter. Ej, brate, ne zovi vra-
— Ljubljanski obč. svet. Preteklo soboto se je vršila zadnja seja
Tržne cene.
Žito. Povprečne cene v prošlem tednu so bile za moko, postavno v mlinu v Bački, 460—500 Din po kakovosti. Pšenica, stara, se je ponujala od 290 do 300 Din na baški postaji; nova na termin pa po 250 Din s polovico kase in po 270 Din z duplikatom kase. Turšči-
Ijubljanskega obe. sveta, na kateri se je prečital vladni ukaz o razpustu. Seje se demokrati in narodni socialci niso udeležili. V imenu nar. socialcev je poslal g. Tavčar pismo, v katerem izjavlja, da se pridružuje protestu proti razpustu, da pa se nar. soc. stranka ne udeleži seje, da tako demonstrira proti dosedanji večini. Voditelji večine dr. Stanovnik za SLS, Makuc za komuniste in Tokan za socialne demokrate so na seji v svojih govorih izjavili, da protestirajo proti razpustu, da pa ne vlagajo na notranje ministrstvo pritožbe, ker nočejo na ta način zavleči razpis novih občinskih volitev. Po končani seji so obč. svetniki večine odšli iz magistrata proti hotelu Union. Med potjo se jim je pridružilo nekaj demonstrantov, ki pa jih je na Marijinem trgu policija na konjih razgnala. Protestni shod SLS, ki bi se imel vršiti zvečer v hotelu Unionu, je policija prepovedala.
— Ljubljanska kronika. Ko je v soboto zvečer razgnala policija na konjih na Marijinem trgu demonstrante, med katerimi so bili tudi razpuščeni ljubljanski obč. svetniki, se je dotedanji ljubljanski podžupan dr. Stanovnik, kakor vedo povedati očividci, tako splašil, da je skočil preko ograje Prešernovega spomenika in se skušal rešiti na spomenik pod okrilje njegove muze. Ali je za ta svoj pobujšljiv namen dobil ukor od pokroviteljev Jugoslovanske tiskarne, ni znano, res pa je, da je ljubljanska policija radi varstva javne morale zaplenila nedeljskega »Slovenca«, ki bi imel poročati o tem dogodku. Gospodom iz Jugoslovanske tiskarne menda ni bilo dovolj, da so pustili po ljubljanskih plakatih »afne guncati«, kakor se vidi, so hoteli še Prešernov spomenik zlorabiti za svoje namene, samo da bi lahko zavijali oči: »Uh, kakšna svoboda je pri nas!«
— Kaj je s 400 dinarji dr. Lemeža? Povodom trboveljskih dogodkov so nacionalisti v Ljubljani demolirali stanovanje komunističnega voditelja dr. Lemeža. Ob tej priliki je izginilo iz dr. Lemeževega stanovanja tudi 400 dinarjev. Dr. Lemež je nato priobčil v »Slovencu« pismo, v katerem obtožuje člane »Orjune«, ki so vdrli v njegovo stanovanje, da so pri tem odvzeli na tatinski način njegovi soprogi od njene mesečne plače znesek 400 dinarjev. Dne 12. t. m. dopoldne pa je bila v ljubljanski Zvezdi radi tatvine teh 400 dinarjev aretirana leta 1896. v Bibmiei rojena služkinja Frančiška Javornik, ki je bila do 3. t. m. uslužbena pri dr. Lemežu. Aretirana, je bila na podlagi policijskih poizvedb, ker se je ugotovilo, da je ona izvršila tatvino 400 dinarjev. Izročili so jo sodišču. — S tem je pojasnjena ta zadeva, ki je dvignila v časopisju mnogo prahu.
— Izdajanje »Narodnega dnevnika« ustavljeno. V torek je izšla zadnja številka »Narodnega dnevnika«, ki je .prenehal izhajati radi prevelikih izdatkov, s katerimi je v zvezi izdajanje takega lista.
— »Društvo za gojitev treznosti v Ljubljani«, priredi dogovorno z Inspektorom za narodno zdravje v Ljubljani, dne 21. in 22. t. m. proslavo dneva treznosti za vso Slovenijo. Odbor društva se je zedinil v svrho proslave za sledeči program: 1. V soboto 21. in nedeljo 22. t. m. priolbčitev manifesta na narod iv slovenskih listih. 2. V nedeljo 22. t. m.: a) dopoldne zlborovanje v dvorani Mestnega doma; ib) predavanja po društvih in vojarnah; c) celodnevna vprizoritev filma »Vozač smrti« v kino »Tivoli« brez vstopnine in d) zvečer vprizoritev igre »Veleja« na »Ljudskem odru«.
ca je notirala na vtovornih postajah 227—230 Din in paritetno v Zagrebu 260—265 Din. Oves je bil precej čvrst in se je ponujal po 290—300 Din.
Živina. Na zagrebškem sejmu so pretekli teden plačevali za kg žive vage: voli I. 13—14.50, II. 9—11.50, III. 8—9, biki 12.50—14, krave. L 11—13, II. 8.50— 10, II. 8—8.50; junci 12.50—14.50, janci
12—14.50, teleta 12.50—13.50, .svinje ne-pitame 15,50—16.50,	pitane 16—17.50,
sremske zaklane 23—24.50. — Na mariborskem živinskem sejmu so 10. t. ni. bile nastopne cene za kg žive teže: debeli voli mo—13.75; po!debeli 13—13.25, plemenski voli 12—12.25, biki za klanje 10—10.59, klavne krave debele 10.75 do 11.25, plemenske krave 8.50—9, krave za klobasarje 6215—7.75, molzne krave 7.75 do 8, breje krave 7.75—8 Din. Mlada živina 6.50—12 Din.
Prešiči. Na svinjskem sejmu v Mariboru 13. t, m. so se plačevali: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad po 200 do 225, 7—9 tedno 250—275, 3—4 mesece stari 575—650, 5—7 mesecev stari 750 do 950, 8—10 mesecev stari 1100—1175 Din,
1 kg žive teže 15—-17 Din, 1 kg mrtve teže 20—23.75 Din.
Krma. Zagrebške cene preteklega tedna: detelja 90—100, seno 65—100, otava 90—100, slama 65—80 Din za 100 kg.
Vinogradniške potrebščine. Zagrebške cene preteklega tedna: modra galica 9.5—10.5, žveplo 3.25—4225, natrijev triosulfat 7, galun 6, kipermangan 30, rafija 11—12 dinarjev na debelo.
Jajca. Nakupna cena za jajca je bila pretekli teden 1.20 Din za kos. Radi znižanja izvozne carine od 300 na 100 Din iza 100 kg netto je pričakovati živahnejšega izvoza. Izvoz gre predvsem v Nemčijo in Švico, drugam še ne konvenira.
Gospodarstvo.
g Razstava goveje živine in konj v Ljubljani. Na ljubljanskem velesejmu nameravajo letos prirediti razstavo konj in goveje živine. Razstavni odbor se je obrnil z vabilom na različne za-stope in korporacije, da podpirajo to prireditev in da se udeleže te akcije po svojih močeh. Razstava ima obsegati vse razne pasme, ki ~so vdomačene v Sloveniji, in se ima urediti po okrajih ozir. zadružnih okoliših. V poštev pridejo predvsem okraji, kjer se vzreja tudi plemenska živina. Naprošena sta tudi oba konjerejska odseka na bivšem štajerskem in Kranjskem, da podpirata to prireditev in se udeležita razstave z izbranim materijalom. Vnanji razstavljalci naj se zaradi ugodnejšega transporta skupno udeleže te prireditve in se čimprej zglasijo. Razstavni odbor bo ukrenil vse potrebno in poskrbel tudi za znižano vožnjo po železnici. Pokazati treba, kaj zmore Slovenija kot živinorejska dežela in kje se redi dobra pasemska živina.
g Sadna letina v Sloveniji. Na Dolenjskem in deloma tudi na Štajerskem vsled preobilnega deževja v času, ko je bilo drevje v cvetju, ni pričakovati dobre sadne letine. Na Gorenjskem, kjer sadovnjaki pozneje cveto, pa je pričakovati mnogo sadnega pridelka.
g Zadružna zvonarna v Ljubljani
se je po sklepu zadnjega občnega zbora razdražila in prešla v likvidacijo. »Uradni list« poziva upnike, da prijavijo svoje terjatve pri zadrugi do 30. junija.
g Stanje posetve v naši državi. Po
podatkih poljedelskega ministrstva je stanje posetve v naši državi izelo ugodno. Pričakovati je za 25% večje žetve, kakor je bila lanskoletna, ki pa je bila že sama na sebi zelo izdatna. Položaj bi bil seveda še mnogo boljši, če bi ne bilo ogromnih škod, ki so jih povzročile na posetvi v mnogih krajih poplave.
g Svetovna pšenična žetev 1924. Zadnje žetveno poročilo mednarodnega poljedelskega instituta navaja podatke o razpoložljivih zalogah pšenice in pa po potrebi pšenice na celem svetu. Države, ki pšenico izvažajo, so imele začetkom marca 308 metrskih stotov razpoložljive pšenice. Potrebo po pšenici v državah, ki jo uvažajo, cenijo za čas med 1. marcem in 31. julijem na 143 milijonov centov. Radi tega je na svetovnem tržišču višek in 1. avgusta
bo še približno 165 milijonov centov pšenice lanskoletne žetve na razpolaga. Zaloge 1. avgusta 1923 so znašale samo 71 milijonov centov. Poročilo navaja, da so zimske setve v severni Evropi zaostale. V Belgiji in Poljski so bile večje škode radi mraza. Boljši je položaj pšenične setve v srednji in južni Evropi, dasiravno se je setev tudi tu v mnogih krajih razvila zelo kasno.
g Izvoz vina na Češkoslovaško. Po daljših pogajanjih je odobrila češkoslovaška vlada načrt izvoza jugoslovanskega vina v Češkoslovaško. Naša kraljevina ima sedaj s to državo iste ugodnosti kakor Italija in Francija. S sporazumom je omogočen izvoz večje množine boljših jugoslovanskih vin v češkoslovaško republiko, ker smo dosegli 50 odst. popusta pri uvozni carini v tej državi. Potrdila o izvozu vina izdajajo pristojne trgovske zbornice.
g Novi srebrni šilingi v Avstriji. Dne 16. junija je prišel v Avstriji v promet nov srebrni denar, in sicer šiling po 10 tisoč avstrijskih kron, polovični šilingi po 500 in dvojni šilingi po 20.000 K. Hkrati pride v promet tudi drobiž iz bakra po 100 in 200 ter iz zmesi iz niklja in bakra po 1000 in 2000 kron, Ti novci so prišli v o-btok kot nadomestilo za bankovce, ki se v odgovarjajoči vsoti vzamejo iz prometa. Srebrni šilingi imajo na eni strani sliko parlamenta, na drugi pa oljkovo vejico, označbo vrednosti in napis »Republik Oesterreieh«.
g Ruska žetev bo po nekaterih krajih zelo slaba. Setev je radi silne suše skoro popolnoma uničena, deloma so bili prisiljeni žito pokositi in ga uporabljajo za krmo. V" Ukrajini in v juž-novzhodnih pokrajinah je bilo dovolj padavin, radi česar se tu obeta zelo dobra žetev.
g Stanje Narodne banke SHS. Po
izkazu z dne 8. junija se je obtok bankovcev napram 31. maju zmanjšal za 11.8 milijona na 5512 milijonov Dim. V istem času se je kovinska podloga povečala za 2.7 milijona na 445.7 milijona Din v zlatu. Posojila so se zmanjšala za 7.9 milijona na 1371.9 milijona dinarjev.
Poravnajte naročnino!
Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika«. — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
Priporoča se mazas'stir«
ERMAN & ARHAR St. Vii. nad LjnMjano 4.
za vsa stavbna iis pohištvena* deii*. Staisa zaloga pahšštvsa in iapeinišldh izdelke«. Cene nizke! Delo
solidno!
Mačeti En proračuni brezplačno.
PISALNE STROJE
neicenejSe v Specijalni mehanični delavnici za popravo pisalnih, računskih in drugih s.i’Ojev
LUDOVIR Banana, Ljubljana, Šelnnburgoia ulica št. 6,1.
Barvne trakove, karbon-papir-indigo, ter vse druge potrebščine.