Leto VIL, štev. li („Jutro« st. 67 a> Ljubljana, ponedeljek 20. marca I933
t Din
Upravnistvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št- 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
1 _		
	i ^ ' »	■
■		m
	r "	
Ponedeljska izdaja
Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašai-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon Št- 3122, 3123. 3124. 3125 Ul 3126.
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon Št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
mernice naše državne politike
Narodna skupščina zaseda v permanenci — Važni ekspozeji resornih ministrov — Včeraj f@ bila pozornost osredotočena na razpravi o zunanji politiki in o Sokolstvu
Beograd, 39. marca. p. Narodna skupščina je zasedala v pretekli noči do 3. zjutraj in je tudi danes ves dan nadalje, vala podrobno proračunsko debato. Na nočni seji so bili odobreni proračuni ministrstva trgovine in industrije, ministrstva socialne politike ter ministrstva za šume in rude. Na današnji dopoldanski seji je bil najprej na razpravi proračun ministrstva za telesno vzgojo. Pri tej priliki se je razvila obširna debata tudi o škofovski poslanici, pri čemer^ je poclal resorni minister g. dr. Hanžek važne izjave v pogledu odnošajev Sokola do cerkve in o vprašanju mladinske vzgoje.
Nato je sledila razprava o proračunu zunanjega ministrstva, za katero je vladalo zlasti v diplomatskih krogih veliko zanimanje. Seji so prisostvovali najod-ličnejši zastopniki beograjskega diplomatskega zbora ter številni inozemski novinarji, ki so z največjo pozornostjo
sledili ekspozeju ministra g. dr. Kramerja. Ta je kot zastopnik zunanjega ministra orisal položaj Jugoslavije v evropski mednarodni situaciji, se dotaknil tudi sedanjega kritičnega stanja raz-orožitvene konference in očrtal stališče Jugoslavije v vseh aktualnih mednarodnih problemih.
Na popoldanski seji se je pričela razprava o proračunu finančnega ministrstva, ki bo trajala globoko v noč. Na jutrišnji seji bo sledila razprava o finančnem zakonu, s čimer bo proračunska debata končana ter se bo najbrže že jutri zvečer vršilo zaključno glasovanje o proračunu, ki bo takoj nato dostavljen senatu v nadaljnje postopanje.
Narodna skupščina bo po končani proračunski razpravi nadaljevala svoje delo. Na dnevni red pride med drugim važna novela k agrarnemu zakonu, ki se nanaša zlasti tudi na cerkvena vele-posestva v dravski banovini.
ozdovs In rudniki
Gozdovi pokmafo skoro polovico Jugoslavije — V državnih nsdnikih fe zaposlenih 26.000 ljudi
Na včerajšnji nočni seji, ki se ie pričela ob 20.30, je prišel naiiprvo v razpravo proračun ministrstva za trgovino in industrijo. Razpravo je »tvoril z obširnim eks-pozeiem minister dr. IUja Šumenkovič. O ekspozeju in razpravi poročamo na 5. strani. Ko ie bil proračun trgovinskega ministrstva odobren, se ie začela razprava o proračunu ministstva za šume in rudnike. Otvoril jo ie minister Pavel Matica s preglednim ekspoze? em.
Minister Matica
je izvajal med drugim: V naši državi so dani vsi prirodni pogoji za intenzivno in racionalno šumsko gospodarstvo. Po najnovejših statističnih podatkih obsega celokupna površina gozdov v naši državi 10,491.986 ha ali 42 odstotkov celokupne površine naše države. Od tega pa odpade dejansko na gozdove 7,720.015 ha, odnosno 31 odstotkov, med tem ko je ostalo neproduktivna zemlja. Okrog 800.000 ha zemlje je treba še pogozditi. Skoro polovica gozdov je v državni lasti.
Minister je nato govoril o kreditih za
regulacijo hudournikov.
Poudaril je, da so ti krediti docela nezadostni in da se z njimi ne bodo dali doseči v polni meri predvideni nameni. Za regulacijo hudournikov, ki je eminentnega pomena za naše gozdno gospodarstvo, bodo potrebne še velike investicije. Do sedaj je predvidenih 37 milijonov. Zakon o gozdovih Iz leta 1929. je bil velika pridobitev za vso
našo državo, ž njim je bilo unificiranih 18 prejšnjih zakonov.
V pogledu organizacije šumarske službe stojim na načelu
administrativne dekoncentraclje, tako da se ministrstvu rezervirata samo vrhovno nadzorstvo in iniciativa v velikih vprašanjih, vse drugo naj pripade banskim upravam. Z zadovoljstvom priznavam, da je že moj predhodnik sestavil načrt zakona o reorganizaciji ministrstva za šume in rude, ki bo v najkrajšem času predložen Narodni skupščini.
Minister g. Matica je nato obširno obrazložil posamezne postavke proračuna svojega resora. Naglasil je veliko
važnost državnih rudniških podjetij, ki jih je 15 in pri katerih je zaposlenih 25 tisoč 500 delavcev in 420 uradnikov. Gospodarska kriza tudi tem podjetjem ni prizanesla in so morala nekatera svoje obratovanje znatno omejiti, deloma pa celo ustaviti. Državna rudniška podjetja proračuna ne obremenjujejo, pač pa donašajo državi letno 63 milijonov dinarjev.
v debati
je prvi povzel besedo narodni poslanec gosp. inž. Pahernik, katerega stvarni in tehtni govor bomo v izvlečku objavili jutri. Za njim je govorilo še sedem narodnih poslancev, nakar je minister Matica na kratko odgovoril na nekatere pripombe govornikov in obljubil, da bo ministrstvo vse stavljene predloge upoštevalo, kolikor bo največ mogoče. Narodna skupščina je nato z ogromno večino odobrila proračun tega resora.
iocialna politika
Minister Piseelf o delu vlade za omiljeisje bede — Kritični problem naših izseljencev — Zdravstveno delo
Nato je prišel na dnevni red proračun ministrstva za socialno politiko. To ministrstvo, ki se je v dobi gospodarske konjunkture smatralo za nekako postransko zadevo, vzbuja sedaj skoro največjo pozornost. To se je videlo tako po udeležbi v debati, kakor po zanimanju, ki vlada v širši javnosti za ta resor. Razpravo je otvoril minister socialne politike in narodnega zdravja g. Ivan Pucelj, ki je podal o delu svojega resora ter o smernicah socialne politike v naši državi obširen ekspoze.
Ekspoze ministra Ivana Pudja
Minister g. Ivan Pucel.i je podal obširen ekspoze o socialnih prilikah v naši državi, ki igrajo baš v sedanji dobi splošne gospo, darske krize in socialne perturbacije najvažnejšo vlogo. Kljub temu, da so na razpolago le skromna sredstva, se je tudi na tem polju s smotrenim delom mnogo doseglo, čeravno ru bilo mogoče zadostiti vsem potrebam in zahtevam sedanjega časa.
Proračun socialnega ministrstva
znaša 204.539.813 Din, to je za 15 milijonov manj nego prejšnje leto. Ta sredstva so mnogo premala v primeri s socialnimi potrebami. Ta proračun pa kljub vsemu temu dokazuje ,da je zastavila vlada vse sile, da omili bedo in da pravilno izvaja sočial-no-politično misijo države. Težke gospodarske prilike, ki so zajele tudi našo banovino, se najbolj jasno izražajo v brezposelnosti, v nazadovanju zavarovanih delavcev in v navalu na borze dela število zavarovanih delavcev je najboljši barometer gospodar, skega stanja v državi. Leta 1931. je šlo preko borz dela 272.974 brezposelnih, leta 1932. pa 435.060 torej za 162.000 več kakor prejšnje leto. Leta 1931. je bilo zavarovanih delavcev 609.190. leta 1932 .pa je to število padlo na 537 000. V najboljših go-sooda-skih "etih je znašalo število okrog 650.000, tako da znaša nazadovanje okrog 150 000. To pomeni z drugimi besedami, da je brez rudarjev in uslužbencev prometnih ustanov
nad 100.000 pravih brezposelnih delavcev.
To število je za našo državo resen opomin, da je treba podvzeti širokopotezno akcijo. K sreči je moj predhodnik pokojni dr. Žer. jav že leta 1922 .dalekovidno upravljal ta resor in izposjovaj zakonska pooblastila, na podlagi katerih je ustvaril vir dohodkov za podporo brezposelnih in ustanovitev po. trebnih zavodov. Kolike važnosti je bila ta njegova akcija, vidimo in čutimo zlasti dane«, ker bi bili sicer golih rok in brez orožja v borbi zoper to najhujše socialno zlo. Ta fond je ostal ohranjen svoji svrhi in iz tega fonda so bila črpana sredstva za organizacijo javnih borz dela in na njegovo breme gredo vse podpore za brezposelne. Vprašanje brezposelnosti je tretira-no s potrebno opreznostjo. Ministrstvo so_ cialne politike je iz tega fonda ustanovilo važne ustanove,
delavske azile, ljudske kuhinje, itd. za kar se je uporabilo 15 milijonov. Poleg tega je podprlo socialne akcije občin s posojili v višini 20 milijonov Din. Poleg azilov obstojajo delavska zavetišča za brezposelne v Sarajevu in v Ljubljani ter ljudska kuhinja na Sušaku v teku pa je izgraditev takih zavetišč v Zagrebu, Novem Sadu Subotici. Banja Luki in Splitu, a če bodo sredstva dopuščala, se bodo zgradila tudi v Skoplju, Osijeku, na Cetinju, v Podgorici <n v Mariboru. Letos se morajo zgraditi borze dela v Beogradu in Zagrebu, manjši provizorni azili pa v drugih krajih, kakor v Somboru, Osijeku, Ljubljani itd. Skupni dohodki posredovanja dela so znašali 1. januarja 1932. okrog 122 milijonov Din. Od teh je bilo izdanih za po. sredovanje dela in podpore nezaposlenim do 1. januarja 1933. okrog 49 milijonov Din Za azile in socialne ustanove ie bilo izdanih skupno 15 milijonov Din. Koncem 1932. 1. je razpolagalo posredovanje dela z zneskom 38 milijonov iz vlog v fond za zavarovanje delavcev in z 20 milijoni v kreditih pri občinah, torej skupno z 58 milijoni Din. Za današnje kritične čase moram priznati, da je treba znaten del uspehov pripisati samoupravi.
Pri samoupravnem skrbstvu za delo so zastopniki delavstva in delojemalcev po-
kazali pravo razumevanje svojih pravic in dolžnosti. Da se je razvijala samoupravna služba za posredovanje dela brez ovir in uspešno vse do danes, najbolje dokazuje zaupanje, ki ga uživajo javne borze dela v javnosti, posebno pa še zahteva delavcev, delojemalcev in delavskih sindikatov, da se brezposelne podpore izdajajo pri borzah dela. V zvezi z vprašanjem nezaposelnosti je posebno važno
vprašanje nameščanja tujcev, ki jth je v naši državi okrog 22.000. Jug«, slavija postopa v tem pogledu liberalnejše Kakor ostale države. Mislim, da razen carinskih mej ni nič bolj nekoristno za evropsko in tudi naše gospodarstvo, kakor zapiranje mej izobraženemu in sposobnemu delavstvu. Pripravljeni »mo odpreti svoje meje tujcem, če tudi druge države ukinejo tozadevne ukrepe napram našim državlja. nOm. žal ,da v tem pogledu ne moremo voditi lastne politike in da smo proti Svojemu prepričanju prisiljeni, da z enakimi mera. mi oviramo pritok tujcev v našo državo. To je toliko bolj potrebno, ker moramo dajati zaslužka 50 do 60.000 beguncem iz Ita_ lije, Rusije in Bolgarije in ker obremenjuje naše gospodarstvo 24.000 tujih obrtnij in svobodnih profesij.
Država se ni mogla zainteresirati na bedi, ki je nastala zaradi stagnacije v gospodarstvu. že 1. 1932. je bilo v posameznih banovinah
razdeljeno 2999 vagonov pšenice in koruze,
in sicer v dravski banovini 68. v savski 278 v vrbaski 668, v primorski 608, v zetski 766, v drinski 273, v dunavski 97, v mo. ravski 117 in v vardarski 125. Poleg te pomoči v hrani, ki se mora še odplačati ,je bilo odobreno že junija 1932. 250 vagonov na račun posojila v selu Koštanji po 135 Din za 100 kg. To blago je bilo razdeljeno tako, da je odpadlo na vrbasko banovino 143 vagonov pšenice, na savsko 15, na du navsko 30, na drinsko 10, na primorsko 3, na moravsko 42. Od tega blaga so izkori stile vrbaska banovina 143, savska 15, du_ navska 10, drinska 10, primorska 3, mo-ravska pa 8 vagonov pšenice. Dalje je ministrstvo za promet r 'lobrilo skupno 9.140 brezplačnih in 1.120 polovičnih vozovnic
za prevoz brezplačne hrane. Brezplačnih so dobile vrbaska banovina 646. savska 1225 varaarska 413 .moravska 415, primorska 1589, zetska 1681, dunavska 1253, drinska 1108, dravska 547, zamenjanih je bilo 63.
Kraljevska vlada je tako kakor lani tudi letos uspešno podpirala siromašno prebivalstvo, prizadeto po težkih ekonomskih prilikah. Z zakonom o naknadnih in izrecL nih kreditih je bila izdana pomoč v skupnem znesku 50 milijonov Din. kar je šlo za hrano najsi romašnejšim. za podporo nezaposlenim delavcem in za izvajanje javnih del. Dravska banovina je prejela od tega 1,750.000 Din. Razentega je bila tudi letos dovoljena ugodnost 75-odstotnega popusta na rednem prevozu hrane.
Vsesplošna kriza zaposlenja je povzroči-da, da so
posamezne panoge delavskega zavarovanja tudi letos pasivne. Zlasti težko obremenjuje bolniško zavarovanje dejstvo ,da »e delavstvo, čim opazi, da izgubi v kratkem službo ali delo, javi bolno in dobiva nato bolniško podporo. Ra_ zen tega dolgujejo delodajalci zavarovanju okoli 100 milijonov. Zbog tega so bile ne_ izogibne nove dajatve, ki smo jih morali uvesti. Kljub temu povišanju dajatev pa je še vedno v naši državi znatno bolje kakor so tozadevna bremena v drugih državah. Kljub vsem oviram so uspehi, ki jih zabeležimo v zavarovanju delavstva, razmeroma lepi. Letno se vrši okoli 1,200.000 or_ dinacij v delavskem zavarovanju. V tej panogi kažejo največ uspeha oni kraji, ki do-sedaj sploh niso poznali te vrste zavarovanja.
Vedno sem šel za tem ,da se vsa sporna vpmšanja rešijo po možnosti sporazumno med delodajalci in delojemalci. V problemu zaščite dela zavzemajo posebno mesto naši mornarji.
Vprašanje mornarjev
je v tesni zvezi z ekonomskim vprašanjem brodarstva in se more le skupno ž njim rešiti. Tu nas tare kriza pomorskega prometa, često zastarelega brodovja, potmanjka. nja obratnih kapitalov in podobno. Saj so se tudi že pripetili primeri, aa so ostali naši pomorci brez vsakega zaslužka. V spo. razumu s predstojnimi ministrstvi bom skušal urediti znosne razmere med brodo-lastniki in pomorci, da tako ohranimo dober glas, ki ga naša trgovska mornarica uživa doma in na tujem. Toda to ni edini naš pomorski problem. Naša mala obalna plovitba, naša pomorska obrt .naše jadmi. ce zaposlujejo sedemkrat več naših pomor-cev .kakor naši veliki prekmorski parnlki. Na tem malem prometu, ki služi predvsem cenenemu prevozu v obalni plovitbi ,so zaposleni naši najbol-* štedl.^ivi .judje, ki za. služijo zaradi tega tudi vso zaščito in podporo.
Minister Pucelj je nato prešel na izseljenski problem in naglasil neposredno gospodarsko važnost tega vprašanja, ki se kaže v tem, da je dotok denarnih sredstev od izseljencev znašal poprej okroglo 1 milijardo na leto, lani pa je padel že na 300 milijonov in še vedno nazaduje. V tem se najbolj vidi sve. t ovna gospodarska kriza ki je zajela tudi našo državo. Amerika, ki je bila nedavno glavna država, kamor so se naši ljudje izseljevali in kjer je bilo okrog 650.000 na-
ših ljudi, se je zaradi splošne krize sama pretvorila v izseljensko državo. Iz Ame. rike Se izseli trikrat več ljudi, kakor pa priseli.
Pred vojno Se je izselilo z ozemlja na$e države letno 50.000 ljudi, po vojni do L
1930.	pa 12.000 na leto, dočim je znašalo število povratnikov okrog 5000 letno. Leta
1931.	se je razmerje že docela izpremenilo, tako da je število povratnikov preseglo število izseljencev. Enako je bilo tudi lani.
Vprašanje repatriacije zadaja največ skrbi. Država ne more prevzeti vseh obveznosti za povratek izseljen, cev, ker se te obveznosti številčno sploh ne dajo ugotoviti. Zaradi prenasičenosti domačega delovnega trga ne moremo pozvati vseh naših ljudi domov, čeprav bi to iz srca želeli. Ali onemu, ki prosi, pomoremo toliko, kolikor to naša finančna sredstva dopuščajo. Pri tem dajemo prednost družinskim glavarjem in pri enakih pogojih našim dobrovoljcem. S pomočjo države se j je vrnilo v domovino 1. 1929. 627 ljudi, za katerih povratek je ministrstvo potrošilo 656.500 Din, v 1. 1930. 1479 s potroškom 975.987, v 1. 1931 3344 s stroškom 1,095.975 Din. 1. 1932 .pa 1029 s stroškom 1 milijona. Skupno je torej ministrstvo izdalo za re. patriacijo naših izseljencev v zadnjih šti. tih letih skoraj štiri milijone. Poleg tega so naša izseljenska društva poskrbela za povratek v domovino 759 osebam. Znano vam je. veliko prizadevanje naše države, da se
povrnejo izseljencem prihranki, ki so jih izgubili pri naših bankah.
Zato je bila ustanovljena posebna komisija, ki je izstavila upnikom L srbske zemljo-radničke banke knjižice poštne hranilnice v znesku 31.3 milijona dinarjev. Jaz sem zahteval, naj ta komisija razširi svoje delo tudi na ostale banke, ker sem smatral, da to naši izseljenci, ki so zaupali denar svoji domovini, v polni meri zaslužijo. Kar se tiče izseljencev, ki so prišli v stisko ,ker so začasno ustavil-' plačila nekateri zavodi, določa posebna uredba na osnovi paragrafa 5. zakonu o zaščiti kmeta izrecno favori-zacijo Izseljenskih upnikov.
Večina našega delavstva 1e še vedno za. poslena v srednjih in malih podjetjih. To je treba upoštevati, ko se govori
o vprašanja delovnega časa,
za katerega pri nas ne morejo biti mero. dajni interesi in potrebe industrijskih velesil, marveč samo socialna in higienska zaščita našega delavstva. V juliju je bila podpisana pogodba s Francijo o medsebojnih olajšavah in socialni zaščiti delavstva, istočasno je bil sklenjen tudi sporazum o stažistih ,ki ureja vprašanje medsebojne zamenjave delavstva v svrho strokovne izpopolnitve Ta sporazum bo stopil v velja, vo čim bo ratificiran. V nizu pogodb, ki bodo urejevale mnogoštevilna vprašanja z Rumunijo, je že parafirano besedilo konvencije o medsebojnem socialnem zavarovanju in zaposlitvi delavstva.
Naše zdravstvene ustanove so kljub finančni krizi tudi v preteklem letu uspešno poslovale. V antituberkuloznih dispanzerjih je bilo pregledanih 75.000 oseb. Staniče za pobijanje trahoma so izvršile 207.000 pregledov. V ambulancah za ve-nerične bolezni je bilo 440.000 pregledov, v poliklinikah za dojenčke 160.000. v šoL skih poliklinikah 120.000 itd. V vseh teh zavodih ,se je delo znatno razširilo, po nekod celo podvojilo. Zdravstvene ustanove so marljivo sodelovale pri asanaeijskih delih .čeprav je to delo zaradi redukcije kreditov mnogo trpelo. Pri vsem tem pa je dosedanje delo nedovoljno in nepopolno, kar nam zlasti kaže
statistika rojstev in smrti, število rojstev je znašalo v dobi od leta 1920. do 1924 povprečno 25 5 v dobi od leta 1925 do 1929 pa 23.2 na 1000 prebivalcev. Smrtnih primerov je bilo v dobi od leta 1920 .do 1924. 20.6, v dobi od leta 1925. do 1929. pa 20 na 1000 prebivalcev. To je dokaz, da število rojstev bolj najelo pada nego število smrtnih primerov. Tuberkulo-
za Je eden najvažnejših problemov. Na njej je umrlo leta 1925. 35.806 oseb. leta 1926. 36.913, leta 192?. 38.025. leta 1928. 38.250, leta 1929 41.347 oseb. To so številke, ki morajo vzbuditi re«no skrb. Iz teh številk se najbolj jasno vidi kako porazno učinkuje gospodarska kriza na zdravstvenem polju. Zato bo moja največja skrb .da se vprašanju tuberkuloze posveti vsa pozornost. Težkih akutnih nalezljivih bolezni ni v naši državi. V prvih letih sistematičnega higienskega dela se je polagalo težišče baš na vprašanje nalezljivih bolezni in je do_ seglo to delo največji uspeh. Od vsega po. četka sem zastopal stališče, da je treba poceniti zdravila, z novim ukazom o lekar. I nah bo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pooblaščeno storiti v«e za znižanje teh cen.
Obžalujem, da ni bilo mogoče lani storiti več v interesu onih naših bratov, ki so v preteklih vojnah dali največ žrtev za našo zajednico. To so
invalidi.
Zakon iz leta 1929 je iz fiskalnih razlogov hudo zadel invalide. Današnje finančno stanje ne dovoljuje nove obremenitve držav, nega budžeta. Vendar mislim, da mora t« storiti država največje napore, da se ugodi željam naših invalidov do skrajnih mej možnosti. Predloge, ki sem jih dobil s strani invalidskega udružen.ja, sem sprejel z zadovoljstvom in se zavzel zanje pri ministru financ. Naši invalidi morejo računati vedno z mojo podporo. Tekom leta 1932.33 je bilo izplačano na invalidskih podporah 20,155.684 Din ,na odkupninah pa okoli 3.5 milijona. Prav tako sem zahteval kredit za ostale invalidske podpore in sicer v znesku 5,728.246 Din. Podpore se bodo izplačale preko finančnih direkcij ,čim bo kredit odobren po finančnem ministru. V teku tega budžetnega leta bo povečan kredit za izplačilo invalidskih podpor od 100 milijonov na 115 milijonov dinarjev. Kot najvažnejšo nalogo na polju socialne zakonodaje smatram
ureditev zavarovanja za starost, onemoglost in nezaposlenost
in pa izseljenski zakon. Na tem poslu se trajno dela. Enako izdelan je že tudi zakon o pobijanju spolnih bolezni, ki mu tudi pri_ pisujem največjo važnost .
Končno ugotavljam, da se sela naš resor v novo poslopje kjer anuiteta ne bo večja, kakor je dosedanja najemnina v teh neprimernih prostorih.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje predstavlja samo torzo. Neobhodno je potrebno, da razširi Svojo akcijo na vas in na nosilca naše države, na kme. ta In obrtnika. Potrebni niso sami ekonomski ukrepi, temveč tudi socialna in higienska podpora.
Vsi verujemo v neobhodnost razvoja so. cialne akcije na vseh poljih države in vem ,da bomo našli razumevanje prosvet-Ijenih predstavnikov našega kulturnega naroda Zato sem prepričan, da bo tudi proračun mojega resora sprejet z edinim ugo. vorom. da bi moral biti dosti večji.
Zbornica je sprejela izvajanja g. ministra Puclja z veliko pozornostjo in mu izrazila ob koncu njegovega govora priznanje z viharnim aplavzom. V debati so govorili narodni poslanci gg. Nikola Kešeljevič, inž. Ferdo šega ter dr. Ranko Namcul, nakar je ob splošni pozornosti vse zbornice povzel besedo tudi bivši minister
nar. posl. Ivan Mohorič
ki je v obširnem govoru, pričujočem o globokem poznavanju materije, podvrgel proračun in smernice socialne politike stvarni kritiki. Največji del svojega govora je posvetil socialnemu zavarovanju delavstva, ki se nahaja v hudi krizi. Zavarovanje je potrebno, vendar pa je v marsikakem pogledu nujno potrebno temeljite reforme. Sam bo stavil več konkretnih predlogov za energične ukrepe. Delodajalci niso več v stanu plačevati dosedanjih visokih socialnih dajatev. Nujno je potrebna obsežna decentralizacija vsega socialnega zavarovanja, potrebna pa tudi skrajna štednja v upravi.
Izvajanja gosp. Mohoriča so naredila na zbornico najgloblji vtis in so bila sprejeta z živahnim odobravanjem. V obširnejšem izvlečku bomo govor g. Mohoriča objavili jutri.
V nadaljnji razpravi o proračunu ministrstva socialne politike je govoril poleg drugih tudi narodni poslanec iz kamniškega sreza g. Anton Cerer. Tudi izvleček njegovega govora bomo prinesli v jutrišnji številki.
Naše Sokolstvo
Razprava o proračunu ministrstva za telesno vzgojo — Važne načelne izjave ministra dr. Hanžeka
Ob 3. zjutraj je Narodna skupščina odobrila proračun min etrstva socialne politike in narodnega zdravja, nakar je bila nočna seja zaključena.
Današnja dopoldanska seja se je vršila ob 8.30. Predsedoval ji je g. dr. Kunamidi, navzoči pa so bili skoro vs- ministri z mu-' n istrskim predsednikom g. dr. Srškičem na čelu. Za sejo je vladalo se prav posebno zanimanje, ker sta bila na dnevnem redu proračun zunanjega ministrstva 'n proračun ministrstva za telesno vzgojo Seji so prisostvovali skoro vsi člani diplomatskega /bora. novinarska loža je b la nabito polna. —	_
Veliko je bik) tudi zanimanje za razpravo o proračunu ministrstva za telesno vzgojo. ker je bilo jasno, da se bo ob tej priliki razpravi -alo tud; o sta';s?u Sokolstva do cerkve, zlasti do katoliške cerkve s posebnim o žirom na znano škofovsko profci-sokolsko poslanico.
Pred prehodom na dnevni red je bil pre-fitan kraljev ukaz o menovanju ministra dr Kramerja za namestnika mnaniega ministra Tako i nato ie Narodna skupina prešla na razpravo o proračunu ministrstva za telesno vzgojo.
Minister dr. Hanžek
je podal za uvod v razpravo obširen ekspoze. Najprej je naglasil, da mnogi smatrajo njegov resor za nekako nepotreben. Tako morejo govoriti samo oni, ki so prespali povojno dobo, zlasti zadnje Čase, ka jih preživljamo. Že samo sedanja doba splošne napetosti opravičuje obstoj tega resora, ki mu je namen vzgoj'ti bodočo generacijo tako, da bo sposobna braniti svobodo naroda in države ;n miT v Evropi. Mi ne moremo stati prekržanih rok ter prepustiti bodoče generacije enaki usodi, kakor »mo jo preživeli mi. Mir pa moremo zagotov ti samo. če se dobro nripravimo na obrambo miru. Zato je notrebna vzgoja mladine v takem duhu. da bo znala m-ir ceniti in 23 tudi braniti.
Žal srno mi mno?o prenozno spoznal; važnost felfvne vzgoje Drugod so imeli že davno v to svrho posebna ministrstva, pri nas pa obstoja ta resor šele kratek čas. Ministrstvo ie takol no svoiem osnovanin stonilo v stik z vsemi organizacijami, zbralo točne rmilatkp o vs»h oroblenrh ter pričelo z organizacijo našeea športa in vseh ostalih panog, ki spadajo v ta resor.
Tržili so se tečaji za prednjake sokolskih organizacij, dana je bila iniciativa za tečaje v vojski, izdan zakon o gradnji društvenih domov, pripravljata pa se še dva važna zakona za bodoče delo.
Zakon o obvezni telesni vzgoji vsega naroda je sedaj pred ministrskim svetom in bo v najkrajšem času predložen Narodni skupščini. (Viharno odobravanje.) Ko bo ta &akon sprejet, bo otvorjeno široko polje dela. Razen tega je pripravljen zakon o gasilcih in njihovi organizaciji, da se napravi konec sedanji razcepljenosti in ustvari enotna organizacija za vso državo.
Proračun tega rcsora je kljub temu, da Je bil povečan za 3.9 milijona, še vedno zelo nizek. Največja postavka je namejena »a gradnjo društvenih domov, večje vsote ®o določene za organizacijo gasilcev. Glavni del proračuna pa gre za našo najvažnejšo in največjo organizacijo Sokola kraljevine Jugoslavije. (Viharne ovacije Sokolstvu.) Minister g. dr. Hanžek je končal svoj ekspoze z ugotovitvijo, da se bodo plodovi tega dela kmalu pokazali v vsem svojem blagodejnem vplivu na povzdigi morale in ljudskega zdravja, in je prosit <ia naj Narodna skupščina za dosego tega visokega cilja odobri minimalna sredstva predložena s tem proračunom.
V debati
Je prvi govvril dr. Bogdan Vidovič, ki je obžaloval, da so za vzgojo naroda d ločeni tako mali krediti. Zavzel se je zlasti za povečanje kreditov za Sokolstvo in v lepem govoru podčrtal važnost sokolske vzgoje. Moč Sokolstva se najbolje vidi na zadnjih znanih napadih, ki so se odbili na trdnem zidu sokolske fronte in padli nazaj na on«, ki so jih inscenirafi. Sokolstvo 11« zahteva nobenih posebnih privilegijev, le malo več razumevanja, vse drugo bo doseglo z neodoljivostjo svoje ideje in svoje lastne moči.
Bivši minister tega resora dr. Dragan Kraljevič jc posvetil daljši govor Sokolstvu in obširno govoril tudi o važnosti športa.
Narodni poslanec g. Albin Koman je poudarjal, da sta ideologija in program Sokolstva vsem dobro znana in da Je zlasti jasno tudi stališče Sokolstva do vere. Baš zaradi jasnosti svojega programa je Sokolstvo tako globoko zasidrano v našem narodu in felja za našo najelitnejšo nacionalno organizacijo. V dravski banovini pa imamo ljudi, ki so hoteli in bi še sedaj hoteli vse iV.vensfcrankarske organizacije podrediti svoji politični stranki, bivši SLS. To je bil tudi glavni razlog, da so po tem, ko so videli, da si ne morejo podrediti ;dui«ola, osnovali njemu ipodobno organizacijo Orla, ki pa je imel izrazito strankarsko oboležje in je bil zaradi tega po 6. januarju tudi razpuščen. Ti politični krogi iz vrst bivše SLS še vedno rujejo in nadaljujejo javno in tajno borbo proti •Sokoln. Baš ta borba mi daje pobudo, da opozorim g. ministra na važno vlogo Sokola v dravski banovini in da ga prosim,
d« Sokolstvo zlasti v tej pokrajini s vsemi sredstvi podpre. To podporo pa zasluži ne samo Sokolstvo, marveč tudi druge nacionalne organizacije, slasti one na deželi. Tu mislim pred vsem društva kmečkih fantov in deklet, ki g«Je ljubezen do kmečkega dela in kmečkega stanu ter vzgajajo kmečko mladino za dobre gospodarske, kulturne in socialne delavce.
Končno je g. Albin Koman priporočal g. ministru tudi gasilstvo, ki zasluži tem več podpore, ker deluje požrtvovalno brez razlike na vero, stan in stranko.
Nato so govorili narodni poslanci Vlu-dan Spahič, ki je odobraval delo ministrstva za telesno vzgjo in navdušeno orisal moč in pomen Sokolstva, Djuraj Osto-jič, ki je zlasti poudarjal važnost sokolskega dela na deželi, Milan Dobrovljac, ki se je zlasti obilno bavil s poslednjo ofenzivo katoliških škofov proti Sokolstvu. in nato še nekateri poslanci. Ob zaključku debate je ponovno povzel besedo
minister dr. Hanžek
ter odgovoril na pripombe predgovomikov. V svojem govoru se je bavil tudi s škfov-sko poslanico. Naglasil je, da je že ministrski predsednik g. dr. Milan Srškič v svojem govoru 16. t m. obeležil stališče vlade v vprašanju pravnih in političnih odnošajev države do katoliške cerkve. — Vlada ni niti prej niti po škofovski poslanici vodila politike preganjanja, nego nasprotno priznavala katoliški cerkvi vedno velike ugodnosti in te smeri državne politike ni zapustila niti zaradi akcije episko-pata, niti zaradi nastopa razdiralnega dela ostalega katoliškega kler.a. V smislu določb ustave in zaradi normalne izgraditve nacionalnega edinstva, notranje konsolidacije, zaradi državne obrambe in zunanjega miru, ne more in noče nikdar dovoliti, da bi se fizična vzgoja mladine vršila izključno na verski osnvi. Od tega svojega načela ne bo nikdar odstopila in se tudi ne bo dala izsiliti nikakih posebnih koncesij za katerokoli cerkev.
V svojih nadaljnjih izvajanjih Je minister dr. Hanžek zavračal trditve škofovske poslanice. Na podlagi citatov iz katoliškega tiska je minister dokazoval, da Tyrša niso nikdar poprej smatrali za brezverca, marveč so ga brez izjeme hvalili kot idealnega človeka, ki Je tudi v verskem pogledu neoporečen.
Vse navedbe škofovske poslanice glede posameznih incidentov je minister pojasnil na podlagi točnih ugotovitev in dokazal, da so trditve škofovske poslanice neutemeljene Mi smo z delovanjem Sokola kraljevine Jugoslavije lahko popolnoma zadovoljni in zato ne moremo sprejeti nobene zahteve niti sugestije, da bi kakorkoli spremenili njegov ustroj. Onim, ki to zahtevajo, lahko odgovorimo tako, kakor Je odgovoril jezuitski general papežu Klemen-tu XIII.: »Sit ut sunt aut non sint«. — Sokol mora biti tak, kakršen je ali ga pa ne bo. (Viharno in dolgotrajno pritrjevanje vse zbornice.)
Naša zunanja politika
Izčrpen ekspoze ministra dr, Kramerja o vseh perečih mednarodnih vprašanjih — »Železni blok miru"
Ko je predsednik Narodne skupščine hotel nato odrediti glasovanje, so vSi posjan-ci v-stajj s svojih sedežev ,med ovacijami Sokolu od!tl°nili glasovanje, sprejeli prOra. čun z aklamacijo in dali s tem najboljši od. govor vsem klevetnikom Sokojstva.
Ob 11. dopoldne je nato prišel na vrsto proračun ministrstva zunanjih zadev.
Debato je otvoril zastopnik zunanjega ministra minister g. dr. Albert Kramer. Ko je stopil na govorniški oder, ga je pozdravila zbornica z dolgotrajnim ploskanjem. Nato je zavladala popolna tišina, tako da je bilo slišati razločno vsako besedo. Izvajanja ministra dr. Kramerja je često prekinjalo viharno pritrjevanje.
Ekspoze ministra dr. Alberta Kramerja
Minister g. dr. Albert Kramer se je v uvodu svojega ekspoze ja dotaknil letošnjih redukcij v proračunu zunanjega ministrstva, ki so bile izvedene do skrajne možne meje. Letošnji proračun je v primeri z lanskim proračunom za 12.7 odstotka manjši. Za dosego tako znatnih prihrankov smo se morali težkega srca odločiti tudi za uki_ njenje naših predstavništev v inozemstvu ter izvesti redukcijo nameščencev tega resora. Ukinjenih je pet predstavništev v inozemstvu, in sicer poslanstva v Madridu, Haagu in Bernu, nadalje odpravništvo poslov v Rigi ter generalni konzulat v Hamburgu. Skupno ;|e bilo v zvezi s tem redu-ciranih 31 uradnikov.
Po tem uvodu, ki se 1e nanašal na fi_ nančno stran proračuna, je minister dr. Karmer prešel na politični del svojega ekspoze ja. Izvajal je med drugim:
Ni dvoma, da je danes težje nego kdaj poprej objektivno oceniti mednarodni položaj. S strahom beležijo narodi Evrope dnevne
vesti o poostritvi odnošajev
in ojačevanju komplikacij v mednarodni politiki. Dogodki, ki se odigravajo pred našimi očmi, kažejo tendenco, ki se more tolmačiti kot poskus povratka k starim, opasnim političnim tezam in ambicijam.
Revizijonistična ofenziva, ki želi omajati temelje sedanjega, s tolikimi žrtvami ustvarjenega mednarodnega reda, in težka kriza razoroži tvene konference ustvarjata ozračje, v katerem se lahko v resnici razvija globok pesimizem. Gotovo je, da bi neuspeh ženevskih pogajanj vrgel Evropo v stanje polno negotovosti ter resno poostril obstoječe konflikte. Mi stojimo z vsem Srcem v vrstah onih, bi žele mir in prijateljstvo med narodi in ki dOprinašajo za ta cilj vSe mogoče žrtve. V tem ne vL dimo kake slabosti, tem manj, ker je ves naš narod enodušen in nezlomljiv volji,
očuvati za vsako ceno integriteto Jugoslavije,
svoje s tolikimi žrtvami zedinjene domo-vine, neokrnjenost svoje svobode in svojo neodvisnost Vsi naši napori so usmerjeni na to. da naše zedinjenje služi gospodarski. kulturni in socialni konsolidaciji našega naroda. Naš plemenit cilj je, da kot nacija tn država doprinesemo svoj del k splošnemu človeškemu napredku hi mirne, mu prijateljskemu sožitju med narodi. Re. vizionistična ofenziva ima svojo največjo zaslombo v težkočah razorožitvene konference. Ona je naperjena proti obstoječemu stanju v Evropi in se da r zamišljenem
obsegu izvesti samo s pomočjo nove splošne konflagracije. Ta revizionistična ofenziva je vzela še prav posebej za cilj našo državo. Toda
revizijonisti se nahajajo v hudi zmoti.
Oni računajo na težkoče naše notranje konsolidacije, ki niso manjše, a tudi ne večje od težkoč, s katerimi so se borili drugi narodi po svojem zedinjenju in s katerimi se bore danes še večji narodi, kakor je naš. Revdzionizem se nadeja, da bo mogel izkoristiti za svoje temne dlje na. še notranje neprilike. Neprijateljska propaganda se razvija v izvestnem evropskem tisku z aparatom izmišljenih vesti, izkrivljenih dejstev in pretiranih dogodkov; po svojih metodah in obsegu je ta propaganda daleč prekosila vse, kar smo poznali doslej. Temu tisku so se pridružile celo nekatere radiopostaje, ki zlorabljajo svojo visoko kulturno misijo s tem, da sistematično mečejo v svet najneverjetnejše in najbolj smešne vesti o dogodkih v naši dr. žavi. Mi globoko obžalujemo te metode in ne maramo vračati milo za drago. Te me. tode so najnevarnejše baš za one, ki »e jih poslužujejo, ker jih
zavajajo v napačno prepričanje
s tem, da ustvarjajo pri njih avtosugesti-jo, da bi moglo biti v resnici pri nas tak0, kakor to oni žele. Mi lahko mirno in v polnem samozaupanju izjavimo prijateljem in neprijateljem, da prilike v naši državi niso lahke. Težka gospodarska kriza ovira naš konsolidacijski proces. Notranje politične diference ustvarjajo težkoče. Vse je pri nas tako, kakor pri mnogih drugih narodih. Toda noben tuj kombinacljski načrt, nobena od zunaj plasirana konSplradja, nobeno tihotapstvo peklenskih strojev ,n»beno tol_ mačenje najdrznejših ambicij gotovih na. ših domačih politikov ne more zbrisati dejstva, da je notranja kohezlja našega naro. da tako solidna, n jegova nacionalna zavest tako močna ln njegova odločnost tako ja. ka, da se bodo na njih razbile vse akcije in v»i načrti, zgrajeni na pogrešili in lažni predpostavki o slabosti naše nacionalne moči.
Delo razorožitvene konference
v ženevi stopa sedaj v odločilni stadij. Po_ sameane komisije in tehnični odbori delajo na osnovi francoskega načrta, ki bo skoro gotovo vzel v poštev tudi najnovejšo angleško iniciativo. Naša delegacija sodeluje 1 pri vseh delih konference. Cilj, ki ga ima pri tem, je vedno isti: izvesti organizacijo miru ln političnega reda v Evropi, ki bo vsem državam dal garancijo za njihovo varnost. Naša delegacija zastopa v polni solidarnosti z našimi zavezniki stališče, da se moreta mir in red najbolje dogeči s sklenitvijo pogodb, kj bi osigurale napadeni državi naglo in uspešno mednarodno pomoč proti napadalcu. Te pogodbe bi imele močan politično moralni efekt, tako da bi že s samim svojim obstojem predstavljale jez pred eventualnimi napadi. Samo po ustvaritvi tako organiziranega miru je mogoče znižati nacionalno oborožitev, ki nam je sedaj edina garancija naše varnosti
V petek zvečer je predsednik angleške vlade
Macdonald odpotoval v Rim,
kjer se je sestal z g. Mussolinijem. Mi z velikim zanimanjem in zaupanjem spremljamo to potovanje g. Macdonalda in zun.
min. Simona in upamo, da bo rlmriM stanek privedel do pomirjen ja splošne evropske situacije. Vsem nam so znani veli. ki in neprestani napori, ki M jih angleške vlade po zaključku vojne delale za ohranitev miru, izbolj&anje političnega stanja in za dosego sporazuma na Svetu. V g0®!*. Macdonaidu pa še prav posebej spoštujemo enega najbolj zaslužnih pobornikov ideje miru ln napredka v Evropi.
Mi smo nedavno dokazali, s kofiko vdanostjo služimo ideji miru ter ideji evropskega reda, sporazuma in prijateljstva med narodi. Podpisali smo 16. februarja tega leta
novi pakt Male antante,
ki bo na eni strani omogočil, da v neraz-družni zajednici z našimi zavezniki s vse. mi svojimi silami branimo, v skladnosti z duhom nove mednarodne politike, interese svojih držav, a na drugi strani, da svoje zdruzene sile usposobimo za čim bo»j plodno sodelovanje z velikimi silami in za čimbolj koristno zbližanje z našimi sosedi. Ker je pakt Male antante odkrit in pristopen tudi drugim državam, omogoča s tem tudi razširjenje splošne varnosti v našem delu Evrope. O novem paktu Male antante, o njegovem pomenu je že govoril obširno zunanji minister g. Jevtič nedavno v tem visokem domu. Gotovo je, da je re. organizacija Male antante končno tudi re. sen opomin vsem onim, ki mislijo, da *e more mir v tem delu Evrope nekaznovano rušiti.
Pri tej prifiki sem srečen, da vam morem javiti, da je bil pakt Male antante sprejet tudi v rumunskem parlamentu z enakim navdušenjem in z enako enoduš-nostjo. Slišali ste že, s kolikim zadovoljstvom je bil ta pakt pozdravljen tudi od narodnega predstavništva bratske Češko, slovaške republike.
V teku leta smo nadaljevali z intenzivnim delom za ureditev naših pravnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih odnošajev z drugimi državami ter sklenili cel niz konvencij. Z zadovoljstvom moram ugotoviti, da smo v najintimnejšem prijateljskem sodelovanju likvidirali
med Rumunijo in Jugoslavijo
vsa še nerešena vprašanja. Tozadevna po. gajanja so bila končana pričetkom tega meseca in rezultati so konkretizirani v 27 konvencijah, sporazumih in protokolih. Med vprašanji ki so bila s tem rešena, naj omenim definitivno razmejitev med nami in Rumunijo. konvencijo o naših in rumun-skih manjšinskih šolah, definitivno ureditev policijske službe na Dunavu ter sanitarne in veterinarske konvencije. Najvažnejši rezultat naših prijateljskih razgovo. rov pa je bil ta, da je sedaj definitivno sklenjena gradnja velikega mostu preko Dunava, ki bo vezal železniški promet obeh drž»<v in ki bo največje važno, sti za razvoj gospodarskih odnošajev med Rumunijo in Jugoslavijo.
Naši stiki z bratsko Češkoslovaško republiko
ne morejo biti intlmnejši in z zadovoljstvom lahko ugotovim, da postajajo tudi kulturne in gospodarske zveze med obema narodoma vse bolj tesne in prisrčne. Pri-rodno je, da so ostali naši odnošaji z našim velikim prijateljem Francijo v duhu stare prisrčnosti in solidarnosti, kar se očituje na za oba naroda srečen način.
Naši odnošaji do drugih držav
so korektni in normalni, z mnogimi od njih prijateljski. S sosednimi državami smo stremeli za tem, da v odnošajih z njimi na prvem mestu odstranimo vse težkoče, ki bi mogle ovirati medsebojno zaupanje.
Trudili smo se, da v interesu dobro poj-movanih koristi postavimo te odnošaje na prijateljske temelje. Mi bomo pri tem tem bolj uspeli, čim bolj bomo našli razumevanje in podporo tudi na drugi strani.
Gotovi dogodki v zadnjem času so bili zmožni, da zanesejo v korektne odnošaje
med sveto stolico in Jugoslavijo
nezaželjeno ozračje. Vlada ln z njo ves naš narod sta polna spoštcfcanja do vseh ver m tudi do rimsko katoliške cerkve, ker iskreno želita, da bi imeli s sveto stolico dobre in urejene odnošaje. Z zadovoljstvom bi pozdravili, ako bi mogli te odnošaje postaviti na zdravo in trajno osnovo konkordata. Vlada na tem dela ter bo s svoje strani storila vse, da pride čim prej do sklenitve konkordata.	_
Jugoslavija po svojem geografskem položaju ni samo sestavni del Srednje Evrope, marveč je istočasno naravni spoj z najvažnejšim terenom svetovne politike, z Balkanom, v katerega usodi igramo tudi mi zgodovinsko vlogo, Mi smo daleč od vsake misli, da bi stremeli za kako hegemonijo na Balkanu. Baš nasprotno smo ostali iskreni ln dosledni pristaši načela
Balkan balkanskim narodom
ter poborniki ideje svobode za vse balkanske narode in njihovo popolno samostojnost, prepričani, da je to načelo ravno tako drago vsem drugim balkanskim državam, bomo v pravilnem razumevanju lastnih interesov nadaljevali svoje napore za ureditev medsebojnih odnošajev in za uspeh politike prijateljskega sporazuma med balkanskimi državami.
Poleg razorožitvene konference je na mednarodnem dnevnem redu še vprašanje reparacij.
Reparacijska plačila
upniških držav spadajo sedaj pod odredbe lausannske deklaracije o odgoditvi plačil med evropskimi državami z dne 9. julija L 1932. Po tem sporazumu se Nemčiji brišejo dosedanje reparacijske obveznosti skoraj za 90 odstotkov. Ostanek dolga v znesku treh milijard zlatih mark pa se bo izplačal po triletnem moratoriju. Lausannski sporazum ima značaj nasveta in njegova ratifikacija zavisi od eventualne revizije obstoječih sporazumov glede vojnih dolgov z vlado Zedinjenih držav. V primeru, da ne bi prejeli nadaljnjih reparacijskih anuitet ali eventualnih prejemkov od vsote 3 milijard zlatih mark, bi bila najbolj prizadeta naša država. Iz tega razloga naša vlada in vlade Rumunije, Češkoslovaške, Grčije in Portugalske niso parafirale lausannskega sporazuma. Jugoslovenska vlada bo morala vprašanje našega stališča do lausannskega sporazuma ponovno pokreniti, ako ne prej, potem tedaj, ko bo prišlo do ratifikacije tega sporazuma.
Lausannska konferenca je priporočila, da se tudi
vprašanje vzhodnrh reparacij
revidira v smislu priporočil posvetovalnega
Rimski sporazum
Macdonald je pridobil Mussolinija za sodelovanje Štirih evropskih velesil — Nejasne točke sporazuma
Bfan, 19. marca. O ministrskih nagovorih v Rimu je bil danes izdan naslednji uradni zaključni komunike:
»Mussolim se je v soboto od 6. do 7.30 rvečer v palači Chigi in v nedeljo od 2.30 do 4. popoldne na angleškem poslaništvu posvetoval z angleškim ministrskim predsednikom Macdonaldom in zunanjim ministrom Simonom. Po obširni in izčrpni izmenjavi misli o splošnem položaju, so državniki pri teh razgovorih proučili osnutek sporazuma, ki naj bi pospešil sodelovanje štirih zapad-nih velesil v nameri, da bi zagotovili Evropi in svetu dolgo dobo miru v duhu Kelloggove pogodbe.«
Angleški ministrski predsednik bo v ponedeljek dopoldne odpotoval iz Kima v London ter se med potjo ustavil v Pa-
rim, kjer se bo sestal s člani francoske vlade.
Po privatnih vesteh je bil v raegovcrih med Mussolinijem in Macdonaldom dosežen sporazum v naslednjih točkah:
1.	Nemško-franoosko zUižanje s posredovanjem Anglije in Italije kot podpisnic ln garantov locarnske pogodbe.
2.	Revizija mirovne pogodbe v okvira Društva narodov, da se prepreči nasilje.
S. MaJe države naj H bile povabljene, da se priključijo s pozivom na hierarhijo med državami temu postopku.
Macdonald namerava podati v ponedeljek dopoldne svetovnemu tisku daljšo izjavo o uspehu svojih rimskih razgovorov. Že te dolgega trajanja sestankov se lahko sklepa, da so se državniki temeljito raz govorili o vseh perečih mednarodnih vprašanjih.
odbora strokovnjakov pri Banki za mednarodna plačila. Vlada je pristala na sodelovanje pri konferenci, ki bo proučevala ta vprašanja in se bo vršila najbrže še v teku tega leta. Naša država je doslej izplačevala dolžne anuitete za vojne dolgove iz anuitet, ki jih je dobivala od reparacij. Kakor vse ostale države, ki imajo vojne dolgove, smatramo tudi mi, da mora biti pred ratifikacijo lausannskega sporazuma izvedena tudi
revizija vojnih dolgov
na popolnoma novi bazi ln da je treba pri tem upoštevati, da je s prenehanjem reparacijskih plačil kapaciteta naše plačilne zmožnosti posebej v tujih valutah popolnoma izpremenjena, tako da ne moremo držati obvez, katere smo sprejeli z aranžmani ; o vojnih dolgovih napram Zedinjenim drža- j vam, Franciji ln Angliji. Tu nq gre samo ! za pravico, marveč gre za prav tako važno ■ psihološko in moralno dejstvo. Nam je ne- '. mogoče sprijazniti se z mislijo, da brisanju : reparacij ne bi sledilo tudi brisanje vojnih dolgov. V teku tega leta bomo o tem še razpravljali z vlado Zedinjenih držav. Glede naših vojnih dolgov v Franciji in Angliji moram tu ugotoviti, da so predstavniki teh držav izjavili na lausannski konferenci, da njihove vlade ne bodo načele vprašanja vojnih dolgov, dokler ne bo definitivno rešena usoda lausannskega sporazuma.
Z največjim interesom pričakujemo rezultata, ki ga bo dala
svetovna gospodarska konferenca
Konferenca se bo sestala letos pod predsedstvom angleškega ministrskega predsednika g. Macdonalda. Dva posebna odbora sta po sklepu sveta Društva narodov sestavila konferenčni program. Glavne točke dnevnega reda bodo problem denarne in kreditne politike v zvezi z uvedbo mednarodne valute, povratek .k zlatemu stanardu, problem povišanja nivoja cen in obnove harmonije med bilancami prodaje in proizvodnje, dalje problem cirkulacije kapitala, olajšanje mednarodne trgovine, carinska in trgovinska pogodbena politika ter končno problem reorganizacije produkcije in izmenjave dobrin. V zvezi a tem so pripravljeni obširni referati tudi o izmenjavi žita in lesa. Formalno povabilo za to konferenco so prejele že vse članice Društva narodov ter veliko število drugih držav, med njimi tudi Zedinjene države Amerike in sovjetska Rusija. Tudi naša država je pozvana ter bo na konferenci aktivno sodelovala.
Dobra in uspešna zunanja politika
je mogoča samo tedaj, če se naslanja na solidarnost vsega naroda. Globoko sem prepričan, da v naši državi ni treznega človeka, ki ne bi odobraval načel in smernic, po katerih urejamo svoje odnošaje z ostalimi državami. Mi spoštujemo pravice vsakogar in od nikogar ne zahtevamo nič neupravičenega. Mi želimo živeti z vsemi v miru in prijateljstvu. Ne verujem, da obstoja pri kateremkoli narodu v Evropi resen namen porušiti mir, ker vemo, da so vsi odgovorni faktorji, ki vodijo politiko narodov, zavedajo groznih posledic nove vojne katastrofe za civilizacijo vsega človeštva. Z globokim zaupanjem gledamo na Društvo naro-
dov, katerega zvesti član in sotrudnik smo, istočasno pa smo tudi polni samozatajeva-nja v nacionalno moč našega naroda. Kljub vsem krizam in težkočam ostanemo optimisti, globoko verujoč v kulturno in civili-zatorično moč človeštva.
Govor ministra g. dr. Kramerja >e vsa zbornica spremljala z napeto pozornostjo in ga ob zaključku sprejela z dolgotrajnim burnim aplavzom. V debati je prvi govoril bivši minister in jug" oslov enaki poslanik v Pragi in na Dunaju
posl. dr. Grga AndjelinovlČ
Izvajal je med drugim: Evropa se je znašla v zadnjih tednih v mrzličnem razpoloženju. sličnem onemu v letu 1914. Vendar pa še ni razloga, da bi gledaK na bodočnost s pesimizmom. Dobro je le, da si vse okolnosti sedanjega položaja resno ogledamo. Mirovne pogodbe so predstavljale zmago najvišjih principov Slovečaa-stva. Tem načelom se moramo zahvaliti, da je prišlo do zedinjenja Poljske, do osvobojenja in oživljenja Češkoslovaške, do zedinjenja jugoslovenskega in rumun-skega naroda ter do osvoboditve malih hal tiskih držav. Druga dobra strem mirovnih pogodb je bik ta. da &o se v Srednji Evropi m deloma tudi po vsem ostalem s vetru uravnotežile kulturne in gospodarske sile. Vse do svetovne vojne je bilo zlasti v srednji in jugovzhodni Evropi onemogočeno sleherno nacionalno ravnotežje v Evropi, zlasti tudi na Balkanu. Vsakomur je bilo jasno in je v zadnjih dveh desetletjih postalo al**>]ufno oči-vidno, da svetovna vojna ni mogla izbruhniti zaradi strela nacionalnega mučenika, marveč da je imela svoje vzroke pred vsem v avstrijski oligarhiji in v nemškem imperializmu.
Premaganim državam je bilo po mirovnih pogodbah določeno, da plačajo reparacije za škodo, ki »o jo same zakrivile. Reparacije slonijo na načelu, ki je docei pravično in ki je upravičeno toliko bolj, ker je divjala vojna vihra izključno na ozemlju držav, ki so pozneje zmagale, na belgijskih, francoskih in srbskih tleh. Da se zavaruje mir, so določile mirovne ^ pogodbe. da se morajo premagane države razorožiti. To je bil najbolj pravičen ukrep, ki ga utemeljuje tudi že sedanje izzivalno stališče vladajočih krogov v nekaterih državah.
Ruši ti mirovne pogodhe bi pomenilo rušiti temelje Evrope 20. stoletja. Nova vojna bi nedvomno uničila vso visoko civilizacijo evropskega kontinenta. Iz delovanja revizionistov so se pokazale jasne konture nove trajne zveze med Italijo, Nemčijo in Madžarsko. Program te zvez< je sprememba mirovnih pogodb, sprememba sedanjega teritorialnega položaja, torej vojna.
V nadaljnji razpravi o proračunu zarea-niega ministra so govorili še n&r. poslanci inž. Šega, Jefthnij Popovič, IUia fcivanče-vič, Nikola Kešeljevič In dr. Sto^adinovič,
nakar ie bil proračun zunanjega ministrstva sprejet ob lo. uri. Seja je biia nato
prekinjena m se je nadaljevala oh 16. ©
Finančno ministrstvo
Minister dr. Djordjevie o pomen« sporazuma s francoskimi upniki — Olajšanje finančnega položaja
Na popoldanski seji se ie najprej vršila razprava o proračunu finančnega ministra in o finančnem zakon-u. Razpravo je otvo-rfl finančni
minister dr. Djordjevie
z daljšim ekspozejem, v katerem je naglasu, da je sestavljen še prav posebno proračun finančnega ministrstva v duhu najstrožje štednje. 82.36 odstotka izdatkov ^re za vsebne potrebščine, le 17.74 odstotka pa za materialne. Osebni izdatki znašajo 249 milijonov ter služijo za mnogoštevilne panoge in stroke, kš spadajo v področje finančnega ministrstva. Ko je podrobno pojasnil posle svojega resora, se je dotaknia splošnih finančnih problemov in obširno pojasnil važnost pravkar sklenjenega aranžma s francoskimi porterH naših državnih obveznic. Anuitetna služba se odgodi za dobo treh let, do 14. oktobra 1935. Namesto teh odplačil se bodo rzdale takozvane ftvnding-ckbveznice, ka se bodo obrestovale po 5 odstotkov ter amortizirale v 25 letih. Do sedaj smo potrebovali za anuitebno službo naših posojil letno 301.5 miilš j ono v francoskih frankov. S tem sporazumom se zniža ta potrebščina za 155 milijonov. To pomeni za finančni po; tožaj naše države veliko olajšanje. V tel dobi bomo prihranili 392.8 milijonov francoski hfratikov. kar bo olajašelo ne samo naš proruvčun. marveč tudi polofcd Narodne banke, ker bodo vse te devize, ki 90 morale iti poprej za odplačilo dokov, ostafe na razpolago trgovini in industriji.
V svojem nadaljnjem govoru se je minister dr. Diordievič dotaknil vprašanja zemljarine in naglasil. da se ie to vprašanje v javnosti docela napačno tohnačrto.
Ne gre tu m nobene nove odredbe. Višina stopnje osnovnega davka na dohodek od zemljišč je bila s finančnim zakonom določena na 15 odstotkov, to je prav toliko, kolikor je znašala do sedaj. Leta 1931 pa so bile s posebnim zakonom priznane olajšave davčnim dolžnikom za zemljari-no s tem, da so se jim obveznosti znižale za 20 odstotkov. Ta olajšava je veljala do 31. decembra 1931 in je s tem dnem avtomatično ugasnila. Vlada se dobro zaveda, da pri dosedanjih gospodarskih prilikah v pogledu zemljiškega davka ni mogoče ničesar izpreminjati.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je finančni minister govoril o proračunskem ravnotežju in naglasil, da je bil proračun sestavljen s skrajno previdnostjo, tako da se more računati z njegovo popolno realizacijo. Pri redukcijah je šla vlada do skrajne meje in brez škoae za narod in državo dalje iti ni mogoče.
Zbornica je sprejela izvajanja finančnega ministra z odobravanjem na znanje. Po njegovem govoru se je razvila obširna debata, ki bo trajala pozno v noč. Dosedaj so govorili narodni poslanci Živojin Stcfa-novič, dr. Gavro Szanto, Vasilje Trbič, dr. Milan Stijič in dr. Mirko Neudorfer. Seja ob uri. ko to poročamo, še traja.
Na svečanosti ali na predavanju varujejo Vas gripe okusne Anacot pastile Dr. Wanderja. Dobivajo se v vseh lekarnah za 8.— Din.
Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« gren-čica do urejenega želodca in črevesja. Glavr.i zastopniki modernega zdravilstva za že ske so preizkusili, da »Frani Josefova« voda v največ slučajih učinkuje hitro sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.

LjnblJana dobi Vajenski
dom
Občni zbor ObrtolSkega dfoitva — Skrb za narašča) — Pred otvoritvijo doma za vajence v prostorih bivšega Invalidskega doma — Akademija obrtniškega naraščaja
novega članstva in jim ieAo posveča vso pozornost in sJcrfe.
Podpredsednik Igiič je poročal o delovanju strokovnega odseka, ki je moral večkrat nastopati proti oddajanju javnih del nekvalificiranim m proti proč vita jo-čemu sušmarstvu sploh. Pogoatfo je intervenira! v raznih davčnih zadevah, izposio-val je, da se je znižala cena eWc*r<fce v obrtniške namene, itd. — G. Krapeš je ob tej priliki pozval obrtnike, na i » spornih davčnih zadevah stalno obračajo na revizijski odbor, v katerem tvorijo zastopniki gospodarskih korporacij večino in ki gre obrtnikom zmerom na roko. Na svoji zadnji seji je revizijski odbor pretresal okrog 600 pritožb in je vaem pozitivno ustregel.
O društvenih financah je poročal blagajnik UrbaS. Iz njegovih izvajanj sledi, da gospodarska kriza seveda titdi bilanci Obrtniškega društva ni prizanesla. Dohodki društva so ponajveč članarina. Med izdatki je zabeleženih največ v vzgojne namene vajencev in vajenk. — Po vseh teh poročilih je bil na predlog revizorja Zajca soglasno »prejet absolutorij s pohvalo vsem odbornikom. Po kratki debati je bilo nato sklenjeno, da članarine, ki znaša 2 Din na mesec, v teh časih ne kaž. zvišati.
Pred otvoritvijo Vajenskega doma
O najzanimivejši, najvažnejši točki dnevnega reda, o vajenskem domu, je posebej poročal g. Krapeš. Poudaril je, kako nevesel je za slednjega obrtnika spomin na vajenska leta. Naloga obrtniške organizacije je, da se neugodno razmerje med mojstri in vajenci v temelju izpremeni: mojster mora vajenca vzgajati za svojega naslednika. Pred tremi leti se je Obrtniško društvo začelo ukvarjati z organiziranjem naraščaja in na prvi sestanek je prišlo okrog 500 vajncev in vajenk. Potem se je pojavila potreba po strehi. Društvo je pričelo z delom v to smer in zdaj smo tik pred otvoritvijo Vajenskega doma, ki se bo namestil v prostorih bivšega Invalidskega doma v nekd&uji šentpeterski vojašnici. Vae je pripravljeno, treba je samo priti in pričeti. Dom razpolaga v resnici z udobnimi prostori, ki so že vsi opremljeni: lepe spalnice, biblioteka, dvorana za predavanja, še c'	r.
Nato je g. Krapeš preči tal pravilnik, ki izčrpno govori o organizaciji in poslovanju doma. Vajenski dom bo namenjen vsem vajencem dravske banovine. Revni nedoletni dečki bodo uživali v njem n> ralno in gmotno podporo za svoj verski, duševni in telesni prospeh. Sprejemal pa bo pod svojo streho tudi pomočnike z dežele, ki se bodv. mudili v Ljubljani zaradi izpitov ali podobnih opravkov. Upravljal bo Vajenski dom desetčlanski kuratori . v katerem bodo zastopniki banstke uprave, mestne občine ter raznih gospodarskih in obrtniških korporacij. Predsedoval bo kura toriju vsakoletni predsednik Obrtniškega društvu. Mestna občina je dala prostore na razpolaga, banska uprava pa je prispevala kresno opremo. V domu bo poskrbljeno za vse tako da bo obrtniškemu naraščaju d jm v dobesednem pomenu besede. Golen bo sprejemalo Obrtniško društvo. V domu bodo vajenci imeli stanovanje in hrano. — Banska uprava je pravilnik že odobrila. Ko fcedo urejene še neke formalnosti, da bom v najkrajšem času otvorien
Skupščina je spreje'a to poročilo z živa hn i m odobravanjem. Na predlog g. Primožiča je zbor bodočemu odboru soglasno poveril polnompčie za ukrepe, ki &o še potrebni za realizacijo te :.amis!i. Podpredsednik" pa se je s toplarni besedami zahvalil vsem, ki so pomagali uresničiti to lepo socialno in humano idejo, posebej še senatorju dr. Rožiču, banski upravi, mestni občini, zbornici za TOI, predsedniku Rebeku in blagajniku Urbasu,
Na predlog g. Steinerja so se nato z vzklikom vršile volitve. Z malimi izpre-membami }e bil izvoljen skoraj ves dosedanja odbor s predsednikom Rebekom na čelu. Na predlog g. Grilca bodo naknadno kooptirani v odbor še zastopniki nekaterih strok.
Ob zaključku je -podpredsednik Iglič *e s familijamo besedo izrekel voščikt vsem Jožetom, ki so danes godovni.
Na ^redvečer občnega zbora se je ▼ Kazini vršila akademija obrtniškega nt-< raščaja, na kateri so prav uspelo nastopili pevci, tamburaši in telovadci. Akademije so se med drugimi udeležili tudi župan dr. Puc, dr. Marn m dr. Šubic za bansko upravo in dr. Ple^s za Zbornico za TOI. Po akademiji se je razvila vesela zebava.
LJubljana, 19. marca.
D»ri m je v restavracijskih prostorih Zv®»e vršil letni občni rbor Obrtniškega crmisštva ▼ Ljubljana, ki je nekakšna matica in vodilno ognjišče vsemu organizira-neerm gibanju obrtnikov v Sloveniji. Letošnji občni zbor pomeni v delovanju Obrtniškega društva važen mejnik: društvo je prav zadnji čas dovršilo vsa pripravljalna dela za ustanovitev obrtniškega vajenskega doma, danes je skupščina uredila potrebne pravne formalnosti in v kratkem bo dom o tvor j en. To dejstvo kaže. koliko človeškega razumevanja za socialne potrebe mladega naraščaja in koliko žT!ve, plodne delavnosti je v organizaciji našega obrtniškega stanu. Ustanovitev modemo urejenega doma za vajence je dogodek- ki bo prav gotovo tudi v najširši javnosti našel topel, hvaležen odmev.
Predsednikova beseda in poročila
Namesto zadržanega predsednika Rebe-
ka je otvoril in vodil zbor podpredsednik I%!ič. V svojem pismenem sporočilu, ki je bilo prečitano na zboru, je predsednik v kratkih besedah orisal težavni položaj, s katerim se moT* obrtnfk boriti v času gospodarske krize
»Malenkosten je naš zaslužek.« Izvaja predsednik, »če ga je že kaj. Komaj za-
<k>«oa., da preživljamo svojo družino in se vzdržimo na površju. Naše delavnica stoje prazne in po orodju in strogih se zbira f>«ah Prisiljeni smo na redukcije svojega caobja in veča se brezposelnost Davčne obveznosti, socialne in javne dajatve presegajo že davno mejo dosegljivosti in tmoinost njihove zadostitve. Zato moramo 7, današnjega našega zbora ponovno povzdigniti glas in opozoriti odločujoče či-nitelje, da je obrtnik za njegovo *edanjo y&po*len!e z davki mnogo preobložen in resno naj skrbi, da se mu s primernimi davčnimi predpisi omogoči obratovanje. Z revizijo socialnih dajatev za delavstvo se mora znišati danes, za naše prilike mno-jjo previsoko odmerjeni predpis. Postopanje inšpekcije dela pres*jga v danih go-»p*xiarskih razmerah naše sposobnosti in se zavarujmo proti vsem poizkusom, ki streme za novimi obveznostmi in obnemo n rt vami ter nas silijo do investicij, kn spadajo v boljše čase.
To so bežni pogledi žalostne sedanjo-
Društvo preko vseh teh vprašanj ne more iti in mnogo bo imel posla novi odbor.
Prezreti ne sme našega vajenskega vprašanja. Dvignnti mora izobrazbo našega naraščaja pri praktičnem delu v deLavnici in ga kulturno usposobiti. Vajenec je kri naše krvi, telo nsšeg-a stanu, ki ga moramo okrepiti z na jp! em en it e j š im i čini. Tudi ta naš naraščaj preživlja svojo krizo. Vzgoja našega naraščaja je najrevnejše vprašanje obrtniškega stanu. Z ustanovitvijo Obrt-riškega vajenskega doma v Ljubljani je jx>ložen temeljni kamen nadaljnjemu razmahu našega rokodelstva.<r
Z optimističnim pozivom k siogi in sodelovanju je predsednik zaključil svoje
sporočilo.
Tajnik Igllč je v živih obrisih podal sliko društvenega dela v preteklem poslovnem letu. Obrtniško društvo se po svojih predstavnikih stalno udeležuje vsake akcije, ki se kakorkoli dotika interesov obrtniškega stanu. Kot osrednja obrtniška organizacija pri nas ima pa tudi nalogo., da je vsem obrtniškim organizacijam v banovini neusahljiv vir pobude k večji delavnosti. V Konjicah in v Rogaški Slatini sta se to leto z njegovim sodelovanjem ustanovili novi obrtniški društvu V Ljubljani so se živahno razgibali odseki. Razen vestnega zastopanja obrtniških in-t rresov pa je društva zmerom iskreno sodelovalo tudi povsod tam, kjer je šk> za nacionalno, državno, jugoslovensko stvar. •— V preteklem letu je k društvu pristopilo 27 novih članov, 143 pa je bilo črtanih.
Zatem so sledila poročila posameznih
odsekov.
G. Milko Krapeš je poudaril, da je namen vajenskega odseka, posredovati vajencem omiko in vzgojo, da bodo zrasli v ponos mojstrom in družbi. V letu 1931132 so se v Mestnem domu vršila redna predavanja, ki jih je obiskovalo po J 50—300 vajencev in vajenk. Zdaj so se ta predavanja morala začasno prekiniti, ker ni dvorane na razpolago. Med vajenci fo se organizirali pevski, tamburaški in telovadni odsek, ki jih vodijo gg. Pfeifer, Sijakovič in Gregorka in ki vsi razvijajo razveseljivo aktrivnost. Obrtniško društvo se zaveda, da med vajenci dorašča kader
Sanacija Sokolskega doma v šiški lepo napreduje
Ljubljana, 19. marca.
Društvo za vzdrževanje bokoisicega dome v Šiški je imelo danes dopoldne glavno skupščino, ki jo je otvoril predsednik br, LavosLav Dolinšek. V svojem poročilu je orisal težave pri gradnji Sokolskega _ doma. Le zavednosti m požrtvovalnosti članstva da ee je zahvaliti, da stoji danes v Šiški ta impozantru dem, ki zaradi finančnih razmer žal še ne služi svojemu namenu, to je telovadbi. Društvo pa bo storilo vse, da pride Sokol čim prej v lastne prostore. Nadalje je izrekel brat predsednik toplo zahvalo vsem čiri teljem, ki so pripomogli do veličastne stavbe.
Obširno poročilo je nato podal tajnik br. Karel Javoršek Odbor društva je storil v preteklem letu ogromno delo. Vsi odborniki so se zavedali svojih dolžnosti in storili vse, da se je dolgoletni sen Siškarjev kljub hudi gospodarski krizi uresničil. Društvo šteje 217'članov, v zadnjem času pa se je prijavilo zopet nekaj novih članov.
Glavni vir dohodkov je društvu zvočni kino, kn je bil otvorjen 17 septembra lani. Izredno skrbno sestavljeno poročilo o kinematografskem odseku je podal br. Do-bnšek Blagajniško poročilo br. Pranja Ko-
govška o knemetogirelčkem odseku in o društvu sploh je bilo razveseljivo.
Namesto odsotnega predsednika gradbenega odseka br. Sepina je prečrtal njegovo poročilo brat predsednik. Poročal je o vseh napravah v domu in na letnem tclo-vadišču in prečital podrobni obračun vseh del. Sokolski dom je stal popolnoma dovršen 1,135.800 Din, h kaiteri v«oti pa je društvo prispevalo lastnega prihranjenega denarja 312.050 Din.
Gospodarsko poročilo je podal br. Mrak, ki se je obenem zahvalil sodelujočim bratom in sestram, predvsem pa neumornemu predsedniku br. Dolinšku, kateremu so zborovalci i> redili toole ovac;je. Govorniku ee je zahvalil br Dolinšek, poudarjajoč, da gre zahvala vsem, ki so na katerikoli Tnač'n pomagal pri gradbi Sokolskega do-, mi
-editveni odsek je poročala sestra O	jeva, nato pa je bila n« predlog
revi/.-o,,,a brata Hlebca izrečena vsetnu odboru razrešnica, ki je bila soglasno sprejeta.	»
Pri volitvah je bila soglasno sprejeta naslednja kandidatna lista: predsednik br. Lavoslav DoMnšek, podpredsednik br. mag.
phar. Sfarvko Housvar, tajnica aestn VUM
Oeredkarje-va, blagajnik br. Bkinč Franc, računovodja br. Frač jo Kogovšek, gospodar br. Ivan Mrak, predsednik prireditvenega odseka br. Adlešič. V odboru je še 9 odbornikov, 4 namestniki, 6 članov prireditvenega odseka io 3 revizorji.
Dober svčt sem ti e&e&ti, čsj ga, hodil ti bo prav: „če boš Slamiča posečal, zadovoljen boš m zdrav !•*
L kongres Udruženja geometrov m geodetov
Ljubljana, 19. marca.
Danes »e je pričel v Ljubljani L konjfre« Udruženja geometrov in geodetov kraljevine Jugoslavije v Ljubljani po združenju 1. 1932. v enotno organizacijo.
Kongres se je vršil dopoldne in popoldne v spodnji dvorana hotela »Metropol« in so se ga udeležili delegati iz vseh krajev države. Zborovanje je vodil predsednik nn-rodni poslanec g. Mravlje. Razpravljalo »e je na kongresu o najaktualnejših stanovskih zadevah. Debata je biki precej obširna. Jutri se bo kongres, o katerem bomo še poročali, nadaljeval.
Pri volitvah je bil za predsednika zopet izvoljen poslcrec Mravlje, za L podpredsednika Vujičič, ze II. Brinšek, za I. tajnika Milaoič, za II. tajnika Bernej, za blagajnika Popovič, za knjižnica rFo Vesilievičeva. v nadzorni odbor pa Liška, Vuletič in Martine.
Bfl W • J ^š a 1 g B I 'A 111 g jI	
	
Tebaika v Konitancl JTechniium Kotijtuvt). — Inžecjer«*« So4a u »trojeifradbo in efoktrotabniko. zffraibo letal io avtomobilov. Prospekti la^tonj
89
Objave
Avstrijski izletniki v Celju tn LjoMjanL
V soboto popoldne je prispel avstrijski izletniški vlak z gosti iz Gradca in z Dunaja v Celje. Okoli 500 izletnikov se je odpeljalo v Ljubljano, okoli 200 pa jih je izstopilo v Celju. Mnogi so obiskali svoje sorodnike in znance. Včeraj so si gostje ogledali mesto in napravili manjše izlete. Povsod so bili prisrčno sprejeti. Zvečer so se gostje v najboljšem razpoloženju vrnili v Avstrijo.
Smrt Petrove mame. V Kamniku Je T soboto ob pol 22. umrla gospa Doroteja 2e-rovnikora, Petrova mama, gostilničarka »pri Petru«. Pred mesecem dni je še zdrava in čila praznovala 80 letnico, pred nekaj dnevi pa je nenadoma zbolela in v soboto podlegla zavratni bolezni. Pokopali jo bodo danes ob 15. na kamniškem pokopališču na Žalah. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje.
Za pomirjenie, da ne noeite domov klic hripe, vzemite redno, predno zapustite svoj obrat, okusne
ANACOT PASTILE!
Dobivajo se v vseh lekarnah za 8.— Din.
Opozarjamo na nocojšnji koncert simfoničnega orkestra, ki ga. sestavljata Orkestralno društvo Glasbene Matice in orkester državnega konservatorija. Izvajanje tega korpusa je na visoki umetniški stopnji in spored prvovrsten, saj se izvajajo Brahms, Mendclssohn, De Falla in Hri-stič. Opozarjamo, da je izdala Glasbena Matica skromno programno knjižico v kateri je zaradi lažjega razumevanja na kratko pojasnjeno vsako glasbeno delo, ki se bo nocoj izvajalo. Koncert bo dirigiral skladatelj škerjanc, kot pianist solist nastopi profesor Iran Noč. Občinstvo vabimo, da v obilnem številu poseti koncert, tako dokumentira svoje zanimanje za razvoj simfonične glasbe v LJubljani, obenem pa da tudi da skromno zadoščenj« vsem, ki se iz posebne ljubezni žrtvujejo večer za večerom in pripravljajo umetniški užitek. kakor ga nam bo nudil nocojšnji koncert Predprodaja vstopnic v teku daseš-njega dne v Matični knjigarni, od 20. dalje pa pred dvorano Uniona, kjer se začne koncert točno ob 20.
Na splošno željo še danes opereta »Dijak prosjak«. Popularna Millockerjeva opereta »Dijak prosvik« je obfrrtvi' tako ugajala, da je ZKD sklenila obdržati film še danes na sporedu iu ga predvajetu v hlit-nem kinu Matic: ob 14.15. Zcane arije u te operete pojejo prvovrstni pevci umetni f:i, kafaoc sin to čeftka prvnadona Jerrm'a Vovotrva in kontom; pevec Bollmann. Pri-poT^Samo ogled terja filmskega sporeda ZKD vsakomur naftopleje.
ZADRUGA BRIVCEV V LJUBLJANI vabi svoje člane, da se udeleže pogreba pokojnega tovari&a Kovačeviča Ignaca. Pogreb se bo vršil danes ob 4. ari popoldne iz Zsromje Šiške št. 215 na pokopališče k Sv. Križu.
POGREB DR. JOSIPA MANTUANUA bo v ponedeljek 20. marca ob 15. uri popoldne.
Ravnateljstvo državnega konservatorija v Ljubljani poziva gojenke in gojence zavoda, da se udeleže pogr«ba blagopokoj-nega profesorja dr. Josipa Mantuanija, ki bo danes ob 15. izpred hiše žalosti na Tyr-ševi (Dunajski) cesti 17. Zbirališče 10 minut pred začetkom p°8Tehnih svečanosti pred hišo.
člane pevskega zbora Olaabene Matice ljubljanske prosi podpisani odbor, da se polnoštevilno udeleže pogreba prezaslužne-ga Matičnega delavca g. dr. Josipa Mantuanija. Zbirališče zbora pred hišo žalosti ra Tjršcvi cesti 17 malo pred 15.
* Prijeten vonj Iz ust je neobhodno potreben v vseh družbah, da človek ne postane nadležen svojim partnerjem. Prijeten vonj zanesljivo oskrbi ustna nega z Odolom, ki prepoji vse ustne sluznice in učinkuje več ur. Odolova ustna voda je v vperabi prav poceni, ker zadostuje že nekaj kapljic.	»
Uspel zbor zdae
UaMiaaa, 19. marca.
Dsacs dopofetoe so zborovali delegati centralnega odbora ki vseh podružnic Sk>-veoskesa lovskega drutova v sle^eoi dvora« stavnega kotodovora ▼ UMbtiasL Predi edc it g. dr. Lovrence j« najprej vrfdtovH Ni- Vd. fcrafcu Aleksandra in Nj. VeL k rastri M«riji kot na j vitima prokro-vtteJfema sJovenek-fb torcev, čerrmr so se navzoči tovci * navdušenjem odevaii, in predtagsl, da se obema poŠte Bdarostea braočavt*. Pozdravit je nato zastocnita banofce uprave načebift« g. dr. Stareta in pra&*a4 otvor^teo pismo podba«a g. dr. PHcnrajrrja, ki je b« s*až*>e«o zadri««. Bo vreti je nato posdrav?. drage zastap-nrfcc, med njimi senatorja g. dr. Ravni-harja. poJtoovnflca g. Ljubo Novakoviča kot zastopnika Strelske družine, prav tako kapetana g. Oluriča, daije predsednika Društva ostrostrelcev g. Schreya in predstavnika K«iok>§ke«a saveza in Lovske zadrago g. profesorja Zmiifica, h konen ie pa izrekel posebno zalivalo dnevnema ča-sctws?T! za pozornost, izkazano lovstva.
Za predsednikom je povzel besedo g-dr- Stare, ki je v imenu banske uprave pozdravil zborovanje, naglaSujoč, da bo banovina tndi ▼ bodoče nudila lovstva svojo pomoč.
Polkovnik g. Novakovtč je pozdravi zborovanje v imenu ljubljanskega strelskega obrožja in v imenu vseh stretekiili družin v Sloveniji. V svojem pozdravnem govora se ie spominjal 25letnice, ki jo je praznovalo SLD lani, m naglašal, da lovci prav tako vrše važno nalogo za pogloMie-nje bratskih stikov med Slovenci, Hrvati in Srbi. Gčrtal je potem vzorno organizacij-
ske dete SLD im poudarjal, da so Sfeveact gotovo sa taca poprlfič« prvi. Zatem je ugotovil, da je tudi napredek strelskih dnrihe t SloveatN ogromen. Lova i« strelci bodo avantgarda, kadar se bodo začeli kopičiti aa naSem jasnem nebn temni oblaki. ZalottvSB je svoj govor s krepkim \-zk1ifcom Nj. Vd. kralju • enotni Jugoslaviji
Iz tajniškega poročila g. dr. Tavčarja posnemamo, da je SLD lani proslav«« 25-letmco svojega delovanja. Društvo šteje ■>666 članov fci jt lani naraslo za 194. V aakra&em 6a«i bo ustanovljena nova podružnica za Dolemsko, in sicer v Novem mestu- Zankšitena je tudi ustanovitev podružnice za Belo krajino.
Obširno blagajaisko poročiSo je podal g. Zapan. Poročiio je bilo z odobravanjem sprejeto. Na predlog revizorja g. Princa iz F^tnja je bii odbora podan absolutorij. Pri volitvah sta bila zopet izvoljena oba računska preglednika. Blagajnik g. Zupan je nato še poroča* o proračunu za L 1933. ter o proračunu za društveno glasik) »Lovec«, ki sta bila oba soglasno sprejeta.
Članarina je ostala ista kakor ctosedai-Tudi prispevek podružnic je ostsi neizore-menjen. Naposled je predsednik prečital vrsto samostojnšb predlogov .ki so jih stavile razne podružnice. O večini teh predlogov bo sklepal odbor-
Pri slučajnostih se ie razpravljalo o raznih aktualnih vprašanjih, tako glede prepovedi odstrela srn, glede prepovedi *a-strupiievania lisic in o drugem. Končno rešitev o teh vprašanjih si .ie pridr-žal odbor. Po končan« debati je predrsedrvfc zaključil lepo uspeti z*>or
Zbef trgovskih potnikov
Ljubljana, 19. marca.
V	dvorani Trgovskega doma so se danes dopoldne zbrali k IX. redni skupščini trgovski potniki in zastopniki, udruženi v Društvu trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani. Zbor je otvoril predsednik g. Janko Krek, ki je v uvodu pozdravil vse tovariše in zlasti prisrčno navzočne goste gg. dr. Windischerja (v zastopstvu društva »Merkurja«), tajnika Zbornice za TOI dr. Plessa, ravnatelja Jerasa (v zastopstvu Društva industrijcev) in Lojzeta šmu-ca (v zastopstvu Zveze trgovskih gremijev). Predsednik se je v nadaljnjem spominjal v teku leta umrlih članov, katerih spomin so prisotni počastili z vzklikom t Slava«. Nato je podal poročilo o delu odbora in o prilikah v društvu. Dotaknil se je zlasti perečega vprašanja zaposlenja tujih potnikov pri naših tvrdkah, naglašujoč, da je imeio društvo glede zaščite domačih potnikov precej zaslombe pri banski upravi, Zbornici za TOI in Delavski zbornici.
Tajnik g. Ludovik Remic je med drugim izvajal: Društvo šteje sedaj 109 rednih in 124 ustanovnih članov. Trgovski potniki imajo nedvomno največ stikov z našo javnostjo in zahteva ta poklic kaj bistvenega pogleda v življenje in razmere. Trgovski potniki se že leta bore za ugodnosti na državnih prometnih ustanovah. Za polovično vožnjo na železnicah je društvo tudi v teku preteklega poslovnega leta vložilo na pristojna mesta več prošenj in so predstavniki društva intervenirali na teh mestih tudi osebno. Društvo je iskalo stika tudi s sorodno organizacijo v Beogradu in jo pozvalo, da v interesu celotnega članstva zadevo ugodno izvede, saj uživajo vozne olaj- j šave trgovbki potniki skoro v vseh državah. Tajnik je navedel za tem dejstvo, da dovoljuje uprava zdravilišča v Rogaški Slatini za člane društva pri zdravljenju in oskrbi 50% popust.
V	vprašanju zaposlitve tujih trgovskih potnikov v naši d^avi je vodilo društvo energično akcijo, da se ti odstranijo, saj manjka kruha celo domačinom. Notorično
je, da zaposlujejo številna podjetja ▼ Sloveniji tujce popolnoma po nepotrebnem. Krijejo se pod najrazličnejšimi pretvezami in saržami, v glavnem pa izvajajo posla trgovskih potnikov in zastopnikov. Tajnik je tu naštel tudi imena prizadetih tvrdk. Treba bo v bodoče postopati še energičneie, da ukrenejo potrebno tudi poklicana oblast-va.
Odbor je v preteklem letu posredoval glede služb v 34 primerih. Poskrbljeno je bilo tudi, da je bilo društvo sproti obveščeno o novostih, ki so se pojavljale na trgu. V splošnem se je odbor vse leto trudil, da bi dosegel za člane čim večje ugodnosti. Trud v velikih primerih ni bil zaman. Zlasti je bilo važno tudi poglavje o zavarovanju članstva in so bile zavarovalnine proti nezgodam izplačane v teku leta 4 članom.
Pregledno poročilo o društvenem stanju je podal nato blagajnik g. Alojz G ril. Od prometa v preteklem poslovnem letu je ostalo čistega 13.582 Din. Po poročilu blagajnika je predlagal revizor g. Rudolf Vidmar blagajniku in odboru razrešnico, ki ie bila soglasno sprejeta. Delo g. blagajnika je še posebej omenil g. predsednik in mu izrekel v imenu celotnega članstva posebno pohvalo. Sledile so volitve. Na predlog g. Andreja Sturma je bil soglasno izvoljen za predsednika zopet g- Janko Krek. V odbor so bili izvoljeni gg.: Alojzij Gril, Hinko F elber, Ciril Kobal, Alojz Hočevar, Viktor Bogataj, Jakob Novak, Ludovik Remic, Rudolf Vidmar in Slavko Cerne, za revizorja gg. Franc Zalokar in Lojze Dular, za predsednika razsodišča pa g. Franc Urek.
Pri slučajnostih je blagajnik g. Gril re-feriral posebej še o šifrerjsvem fondu, ki ga opravlja društvo. Sklenjeno je bilo, da se nudi iz tega fonda svojcem umrlega društvenega člana, če je bil ta organiziran pet let. podpora v znesku 3000 Din, v primeru smrti pred potekom 5 let članstva pa sklepa o višini podpore kuratorij fonda. V kura-torij šifrerjevega fonda sta bila izvoljena poleg blagajnika g. Alojzija Grila še gg. Ferdo Babič in Martin živic.
Ljubljanska nedelja
Ljubljana, 19. marca
Današnja nedelja, ki je bila prav lepa, je potekla brez posebn;h dogodkov ki;ub temu, da smo na vseh straneh slavili Jožke in Jožice. -	,	_
Na reševalnii postaji eo ime.i mrr. trav tako na policiji.
Književnik Vdovič na zadnji poti
Prav prijetno je prigrevalo solnce, ko »o ob 15. izpred mrtvašnice splošne bolnišnice peljali zemske ostanke prerano umrlega književnika Bogomila Vdoviča k večncinu počitku na pokopal šče k Sv. Križu. Na zadnji poti so spremili pokojnega znanci in prijatelji. Togreba so ee udeležili mnogi Slani Pen-kluba, deikan medicinske fakultete g. dr. Serko, ravnatelj drtrne j? Go-lia, številni književniki in mnogo novinarjev. Bodi pokojniku časten spomin!
Pogreb uglednega trgovca Hamanna
Ob 15. se je vršil pogreb uglednega ljubljanskega veletrgovca g. Leona Hamarna i/pred hiše žalosti na Mostnem trgu. Pogreb je pričal koliko simpatij je; pokojn>k užival v naši javnosti. Za krsto so stopah užalošw»ni sorodniki. nj:m pa so sledili številni pokojnikovi prijatelji in znanci. Zalm sprevod se je pomikal skozi mesto na evangeličansko pokopal:sče, kjer so pokojnika položili k večnemu počitku.
Otroško popoldne ,Tabora'
Dasi je biia današnja nedeSja spomladansko lepa in je vsa Ljubljana poromala na šota c e, vendar jc dra«matski pomiadek delovskega emigrantskega društva »Tabora«, ki je za ob štirih popoldne napovedal mladinsko prireditev v Delavski zbornick privabil za čudo mnogo občinstva v dvorano. Ljudje so šli s solnca v zaprt prostor — to je velika stvar. Ljudlje najbrž vedo, da na umetniških prireditvah »Tabora« sije solnce.
Spored — deklamacije, žive slike — je prav lepo uspel »Taborovi« otroci so na odru kakor doma. niihove improvizaoiie užgejo m ganejo človeka. Izmed vseh
stvari je občinstvo najbolj razvnela znana, čudovita Sirokova pesem »Kako je bi-io Tebi, Marija, pri srou takrat...« Med odmori je prav prijetno igral man dolini-stični zbor, Poni/kvarjeva pa je prav lepo"od!pela par pesnr.
»Tabor« je m'ad, pa se s svojimi prireditvami krepko prebioa med naša najaktivnejša. n-ailboftša dc'arska kulturna društva.	___
Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčict domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Repertoarji
DRAMA
Ponedeljek, 29. marca: Gospa ministrica.
Red A. Torek, 21 marca: Zaprto. Sreda. 22. marca: Zadoščenje. Gospa Chatleena. Red Sreda.
Ljubljanska drama. Drevi se -uprizori vGospa ministrica« za A. V soboto bo premiera »Hamleta«. Od vseh Shakespearjevih del je doživel »Hamlet« po prevratu na našem odru največ predstav. Do sedaj se je izvajal v Cankarjevem prevodu, letošnja nova uprizoritev pa bo v Župančičevem prevodu
OPERA. Ponedeljek. 20. marca: Zaprto. Torek, 21. marca: Morana. Red B. Sreda, 22 marca: Pri treh mladenkah. Red C.
Četrtek, 23. marca: Samson in Dalila. Premiera.
Ljubljanska opera. Poslednja p^sta^a melodiozne opere >Manonc bo nepreklicno v torek za B. Premiera opere »Samson in Dalila« bo v četrtek
Ahmad šerif el Senussi
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Nogometni dvoboj med Nemčijo In Francijo
nedeljo se og v Berlinu spoprijeli nemško-francoski nogometaši. Berlinski šport eo zastopali športniki, ki jih vidimo na tej sliki. Zgornja vrsta od leve proti desni: Harlnger, Rohr in Lindner. V drugi vrsti od leve proti desni: Jakob, Hergert, Kobierski
Mravlja - prenašalka jetike
Mesto brez brivca
Sodišče za delavce v Berlinu ima opraviti z zadevo, ki je tako nenavadna, da se zanimajo zanjo v prvi vrsti zdravniki in kemiki. Zdravnllk-volonter dr. Heddrich namreč toži upravo \Vi.rchowe bolnišnice in zahteva 17.000 mark odškodnine, češ da se je v zavodu nalezel jetke, in siceT po nenavadni poti.
Dr. Heddrich je prišel v bo'nišnico kot prostovoljni zdravnik 1. 1928 Ostal je v zavodu samo pol leta. ker je spoznal, da ima jetiiko. Kako se je nalezel bolezni? To-ž:telj n; prav nič v zadregi za pojasnilo. Pravi namreč, da je Wirchowa bolnišnica v Berlinu polna tako zvanih »faraon-€k:h mravelj«, kii so jih prenesli iz Egipta. Te mravlje so prav neznatne živali-ce, vendar do-<-olj nadležne, da se jih človek ne more ubraniti Ker so zelo majhne, dosežejo vsak prostor ter inf cirajo hrano z bac;li tuberkuloze. Tako je postal dr. Heddrich žrtev svojega poklica. Medtem ko se je trudil za zdravje drugih, je zbolel sam in je moral pu«?titi udejstvova-rije, da je rešil zdravje samemu sebi.
Zarad' škode, ki mu je nastala iz tega obolenja, zahteva zdaj zdravnik navedeno
Uničena bombna letela
V okol:ci Poznanja je izbruhnil v ondot-nem vojašlkem letališču požar, ki je uničil vse tamkajšnje vojaške letalske naprave. Naključje je naneslo, da je bas ob času ognja nastala nevihta, ki je onemogočala gašenje. Požar je uničil 25 bombnih ieta , mnogo aparatov pa je tako poškodo<- snih, da so brez vrednosti. Gmotna škoJa je ogromna.
Predpust, kriza in Dunaj
Iz pregleda dunajskega policijskega ravnateljstva izhaja, da je Dilo letos v pred-pustu na Dunaju 3731 prireditev višjega z-^čsja, t. j. 954 prireditev več neg« *.at_i v tem času. Kljub temu pa je polici a vn< v-čila 45.000 šilingov manj, ker so prired tve imt-!e manj.V obseg. Tudi vstopnina it b.Lt spiošiio nižja kakor lani.
Papež blagoslavlja rcovoporočence
Italijansko prometno ministrstvo je pred kratkim odredilo, da se novoporočencem vozne cene na železnicah znižajo za 80 odstotkov. Ta odlok je imel za posledico velik dvig tujskega prometa, zlasti v Ri. mu. Papež sprejema dnevno baje okrog 400 novoporočencev, ki izkoristijo poročno potovanje v Rim zato, da debe papežev blagoslov.
Er>El:
Lev
(Obzidan del kletke v zoologičnem vrtu, ki je z železnimi padalnimi vrat--ci ločen od sprednjega, zamreženega dela.)
I-cv (godrnjaje): Zdi se mi, da je bilo včerajšnje meso nekaj pokvarje* no Muči me takšna zgaga, da komaj gledam.
Levipja: Oblizni steno tam spredaj, tam je še nekaj apna na zidu.
Lev (strupeno): Seveda, tli dobim v »lka na jezik... (Si drgne trebuh): ln kako me zvija po trebuhu!
Levinja: Ker nikoli ne veš, kdaj ti je zadosti, in požiraš in ne žvečiš, ka* kor se spodobi...
Lev: Žveči ti z enim samim zobom v ustih, zlasti pa, če se ti še ta začenja majati!... (Ječi): Hudiča, hudiča ... (Besno): In rečem ti, da je bilo včerajšnje meso gotovo od stare hiene, ki je zadnji čas tako ksšljala. Meso je bilo tudi že vse marogasto. Sramota, nizkotnost. Najrajši bi strež* nika pobil — toda surovež je vsega zmožen in bi udaril nazaj.
Levinja: Sramuj se! Vedno se pri* tožuješ, nikoli ti ni ničesar prav.
Lev: Kar je res, je res. In to ti re--čem, če mi pride tisti mali poniglav šakal iz devete kletke v kremplje, ga raztržem v zraku. Njegova sreča, da sem zaprt. Vso noč nisem spet za*
odškodnino. Tako se je razvil o faraonski mravlji niz debat in pri zadnji razpravi je sodišče zaslišalo ravnatelja boln šnice dr. Friedmanna, ki je izjavil, da se znanost s to mravljo doslej še ni dovolj izčrpno ba-v:la, da bi lahko podal o nji zaključno sodbo. Iz lastne skušnje ne more povedat, o faraonski mravlji ničesar. Potrjuje pa ria-ziranje, da ta mravlja lahko okuži jed, ki pa baje ne more inficirati odraslega človeka.
Sodišče je tudi zaslišalo kemika dr. Fran-keja, k' je izjavil, da je izredno težko iztrebiti faraonsko mravljo. Žival je tako trdovratna, da ji ni mogoče do živega. Edino. kar bi zaleglo proti nji. je pruska kislina. Toda ta način uničevanja mravlje s plinom je skoro nemogoč ker je izključeno, da bi se dale bolnice popolnoma zapreti in temeljito izčistiti.
Razprava se ni končala, ker je sklenilo sodišče pozvati še nekaj strokovnjakov, da podajo svoje izvedensko mnenje o stvari. Predvsem bo za razsodbo važno dejstvo, v koliko smatrajo faraonsko mravljo v bolnišnicah zdravju nevarno kot prenašalko bacilov tuberkuloze.
j Kitajski novinar na poti okoli sveta
j 2e dve leti je dr. Jakob Vaj, dopisnik četvorice največjih kitajskih dnevnikov na poti okoli sveta. Potuje peš in je doslej obiskal Siam, Indijo. Perzijo, Palestino, Egipt, Turčijo in mnogo evropskih dežel. Povsod je intervjuval odlične osebnosti in vladni možje so ga vabili na razgovor. Dr. Vaj namerava po zaključku potovanja izdati obsežno knjigo, ki bo vsebovala mnogo senzacij.
Mesečna plača v štirih obrokih
Ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic si še vedno ni na jasnem, kako bo od 1. aprila dalje plačevalo svoje nameščence. Dočim je doslej prevladovalo mnenje, da bodo dobival-* železničarji plačo v treh me. sečnih obrokih (zavoljo tega so tudi zadnjič imeli dveurno stavko), se zdaj govori o prejemkih v štirih obrokih. Termini izplačila še niso določeni, vsak obrok pa bo obsegal 25 odstotkov.
Polom propagatorja tehnokracije
Howard Scott, propovednik tehnokracije. ki je zaradi svojega gibanja znan po vsem svetu, je bankrotiral. Njegovi dolgovi znašajo četrt milijona Din, upniki pa ne bodo dobili ničesar, ker nima Scott ničesar razen obleke na sebi.
tisnil očesa, tako je zavijal prekleti pankrt... (Ječi): Toda meso ... Naj* rajši bi ne vstal in bi ležal...
Levinja: To je vsa tvoja umetnost: žreš in spiš... (Vzdihne): Črni pan* ter naj ti bo za vzgled... (Se kok-tt* no čedi s taco): Pri moji veri, če bi tako mogla in če bi mi ne bilo zaradi mešanega zakona ...
Lev (zlobno): Nikar se ne postav* Ijaj. Misliš, da ne vem, da si se ro* dila v cirkusu in da je tvoj oče na povelje skakal skozi obroč in da je bila tvoja mati pri filmu?
Levinja (sikajoč): Nesramnež, ti si upaš ti meni reči. ti, ki so te vzredili z mlekom v steklenici — ti dete sed* mega meseca!
Lev (peneč se od jeze): Ženska, še eno takšno besedo... (Sunkoma dvig* ne taco): Joi. moje trganje!... (Spu* sti taco): Tebi b^tn že še pokazal, kdo je glava v hiši!
Levinja (kima): Takšen si. In le glej, da si spet onečediš prsi. Šele pred pol ure sem te izlizala.
Lev §godrniaje): Ah, kaj... (Na* nravi kisel obraz, kolčne se mu): Oah... To je bila spet marogasta hiena. ki se je najavila.
Levinja (šepetaje): Vedi se spodob* no, strežnik prihaja. (Nekje se odpre* Io vrata, po hodniku prihaja strežnik in dela trušč s ključi.)
Lev: Ha, če tega vidim, bi postal naravnost morilec ... (Zasopiha.)
Wi!ly Burmester, slavni goslač, kri je nedavno umrl zadet od kapi, je izdal knjigo svojih spominov, med katerimi je tudi mnogo spominov na komične dogodke, ki jih je doživel na svojih turnejah.
Nekoč je bTT na turneji po vzhodni Finski in bi moral obiskati tudi mestece Kex-holm. Njegovo pričakovanje je bilo prav majhno, saj ni ležalo mestece niti ob železniški progi in je bilo treba od najbližje postaj? Hiitole še 38 km z vozom do njega. Ko je dospel tja, ga je obiskal župan, ki mu je na njegovo radovedno in prav n č optimistično vprašanje pojasnil, da šteje Kexholm 1200 duš. Koncert pa se ne bo slabo obnesel, je pripomnil župan. Da. če ga poseti vsaj vse odraslo prebivalstvo, 'e menil Burmester. Na glavni cesti je bil prei srečal enega samega človeka.
Pred koncertom se je hotel violinist obriti in je naročil »hotelskemu vratarju,« naj mu preskrbi brivca. Mož 6e mu je prijazno, a obžalujoče nasmehnil, češ da njegovi »senzacionalni« prošnji ni mogoče ugoditi, ker brivca v Kexholmu ni nobenega! Kosmat kakor F.zav Burmester ni hotel nastopiti in tako je stopil sam po mestu, da bi kje dobil britev. Toda zaman. V .tej zadregi se je obrnil tudi na policijo. In načelnik mu je res uslužno preskrbel britev, milo in čopič od župana, ki je bii v kraju edini srečni lastnik teh dragocenih reč;.
Burmester se je obril. a bolj nego prej je bil oreoričan. da se lišpa za prazno dvorano. Toda zmotil se je. Koncert je v resnici posetilo vse. kar je v Kexholmu živelo in se gibalo, pa še mnogo Hudi iz bližn je in daljne okolice. Uspeh je bil veličasten.
Japonska Sonja Henie
Cujuko Hiraoka
baje ne zaostaja v drsalni umetnosti prav nič za evropskimi prvakinjami na ledu
Tnostranci v Berlinu
Konec minulega leta so našteli v Bertinu 12.046 inozemcev. Največ je blo Poljakov, namreč 28.190; število poljskih državljanov v Berlinu se je izza 1. 1926 pomnožilo za 36 odst. Na drugem mestu stoje Avstrijci, ki jih je v nemški prestolnici 20.052, dalje Čehoslovaki. ki jih je 16.096. Rusi, ki jih ie 8230 in Madžari (4740). Relatvno manj tujcev ima nemška prestolnica iz drugih držav.
Sto rudarjev med življenjem in smrtjo
V premogovn:ku A1dwarku v Yorflhirea
jc zadnje dni počila cpv ondotne vodne napeljave Voda je vdrla v rove in zf*sr1a izhod 100 rudariem. Reševalna dela niso rodi'a doslej še nobenega uspeha.
Italijanski kralj v Egiptu
Italijanski kralj in kraljica se mudita te dni v Egiptu. Sprejeta sta bila na dvoru, nato sta obiskala piramide pri Gizeh in sfingo. Univerza v Kairi je izročila kralju Viktorju Emanuelu diplomo častnega dok. torstva. V četrtek sta se kralj in kraljica odpeljala v Assuan, 7. marca pa se vrneta v Italijo.
Strežnik: Tak bodi tih, stari kozel!
Lev: Takšna predrznost, takšna ne* sramnost po tem pometaču govna! Pri moji duši, če bi ne bil tako krat* koviden in če bi vedel; kje mu je vratna dovodnica, bi mu skočil na grlo. •
Strežnik (odpre železna vratca): Naprej, vstanimo, ven!
Lev: In kako poveljuje! In vse za košček smrdljivega mesa! (Se strese): Niti pomisliti ne smem na to! Kurja polt me oblije... (Si masira trebuh): In kako me tu vije ...
Levinia (ga na skrivaj sune): Ti...
Lev: Joj, kaj me suvaš? Dobil bom še vnetje zarebrnice.
Levinja (šepeče): Tak, vstani že vendar. Občinstvo zunaj že čaka.
Lev: To me nič ne skrbi.
Strežnik (zaropoče s ključi): Torej, ali bo že kaj?
Lev: Grozno, strašno, niti trenutek nimaš miru! A kaj ti ostane drugega? (Se s težavo pobere): Pametpejši se vda, kajti surovež je zmožen, da se te loti deiapsko. (Škili nezaupno proti na pol odprtim padalpim vrateom in stis* pe rep k telesu): Da bi že bil zupai! Hudobpež mi pa zadpje pri prehodu skozi vratca preščippe rep!
Levipja (tiho): Prosim te, obnašaj se bolj možato!
Lev: Tebi je lahko govoriti, a re* čem ti, meso te hiene... (Stispe tre* buh): V mojem črevesju je vse na* robe.
V Mekl je umrl Ahmad Šerif el Senussi,
nekoč ena najvažnejših osebnosti v boju islama proti kolonialnim silam v Severni Afriki. Bil je imam (voditelj) tako zvane-ga semisijskega reda, verske zveze, ki jo je osnoval njegov ded, znameniti alžirski učenjak. Ta zveza si je postavila za nalogo verski prerod islamskih ljudstev in politič. no osvobojen je vseh muslimanov arabske narodnosti.
Ko je ustanovitelj tega reda umrl, je red obvladoval ie teokratski državo, ki je segala od Egipta v Alžirsko Saharo, od Sredozemskega morja daleč v ravniSko Afriko. Ahmadov oče je državo Se razširil, pred vsem z zavojevanjem Hedžasa. Ahmadu je bilo 19 let, ko je nasledoval svojega očeta, in potem je bil 30 let skoraj nepretrgoma v vojni. 20 let se je boje-
val v francoskem Sudanu m je tu popustil dele tedaj, ko so Italijani prodrli v Tripo-litanijo. Tudi v tej vojni je imel velike uspehe. Da nI prišlo do balkanske vojne, bi Italija nikoli ne bila zavojevala te de_ žele. V svetovni vojni se je pridružil osrednjim silam in je prodiral zlasti proti angleškim postojankam v Egiptu. Dosegel je skoraj Kairo. Pozneje so Italijani in Angleži Obkolili njegove čete. njem<u samemu pa je uspelo, da je pobegnil na avstrijski podmornici
Zaman pa se je nadejal, da mu bodo osrednje sile nudile v Afriki kakšno pomoč. Po vojni se ni mogel več vrniti v domovino. Sodeloval je s Kemalom pri organizaci. ji turškega odpora, dokler ni ta zmagalč Zadnja leta svojega življenja je prebil v samoti in tišini na nekem gradu pri Meki.
Umor z izpušnimi plini
Zagonetna smrt avtomobilskega podjetnika
Pred nekaj meseci so našli v Kairu Wil-liama Murphyja, lastnika velike avtomo. fcilske trgovine in garaže, v oddelku te garaže za njegovim avtomobilom mrtvega. Vse je kaszalo. da je mož, ki je bil znan kot zelo štedljiv in celo skop, sam popravljal avto in je pri tem postal žrtev izpušnih plinov. Pokopali so ga in njegovo imetje je pripadlo njegovi ženi, po rodu Egipčan-ki, ki je kmalu po pogrebu odpotovala v Cannes. Od tu je pred kratkim dala svojemu odvetniku v Kairu navodilo, naj proda vse njene nepremičnine v tem mestu. Ta_ ko je tudi Murphyjeva garaža prišla v nove roke.
Novi lastnik je dal garažo preurediti in prepleskati. Med pleskanjem pa se Je na betonski steni bivšeera Murphvjevega oddelka nenadoma pojavil napis. Razločno je bilo razbrati moško ime ln oriimek. Novi lastnik, ki si stvari ni vedel razložiti, je opozoril policijo. Ta je pred vsem ugo-
tovila, da je bil napis napravljen z neko mastjo in se je pojavil pod vplivom kisline, ki jo je vsebovala pleskarska barva. Ko so napis prefotografirali v pomanjša, vi, so nadalje ugotovili, da je po značaju enak pisavi pokojnega Murphyja. Tedaj so pričeli sumiti, da ta ni umrl po nesreči, temveč, da se je nad njim izvršil zločin. Med delom v garaži je mož, čigar ime je t>ik> zapisano na steni, Munphyja omamil in ga potem prenesel pod izpušno cev in spustil motor, da bi se zdelo, kakor da je umrl pod strupenim vplivom izpušnih plinov. Murphy pa se Je po odstranitvi zločinca osvestil in je imel še toliko moči, da je na steno napisal njegovo ime, na kar se je zgrudil mrtev.
Tako misli policija m Je takoj pričela Iskati domnevaneg-a morilca, ki je pa izginil. Obenem je iz Cannesa izginila Mur-phyjeva vdova, kar vzbuja sum, da mora biti v kakšni zvezi z vso to temno zadevo.
Potresna škoda — 45 milijonov dolarjev
Iz Los Angelesa poročajo, da še vedno niso prenehali potresni sunk' na kalifornijskem nabrežju. Doslej so potegnili izpod razvalin 123 mrličev. gmotno škodo potresa pa oenijo na 45 milijonov dolarjev. Tudi v Long Bea^hu so imeli nov potres, ki je porušit mnogo zidov in hiš, ki so bile poškodovane še od prve katastrofe. Ker prebivalstvo strada, je bilo sklenjeno, da se za ponesrečence osnujejo pomožne kuhinje, ki bodo po potres-i prizadetemu prebivalstvu stregle vsaj z najnujnejšo hrano.
Še dve neunkirchenskl žrtvi
V Neunkirchenfiki bolnišnici sta te dni umrli še dve osebi, ki sta bili ranjeni pri eksploziji ondotnega plinohrama. Tako beleži katastrofa gazometra vsega skupaj 68 mrličev.
80-letnl starec se je obesil
Na Dunaju se je obesi 80 letni bivš trgovec z vinom Samuel Dietrichstein. Svoj-časi je bil zelo premožen in je imel skupno z bratom vinsko veletrgovino. Gospodarske kriza pa ga je tako pritisnila, da je mora1 prodati svojo vilo. Ker je trgovina bolj in bolj pešala, jo je naposled opustrl. A ker je moral v tej stiski podpirati mlajšega brata "n je 25. februarja dovršil svoje 80. leto, je menil, da je na kroju svojih sil. Zato je šel m se obesiL
Prepovedano zborovanje proti vofni
Neki zdrar*M§ki odbor je te dni sklical na Dunaju protestni shod proti vojni nevarnosti. Avstrijska vlada je pa zborovanje prepovedala in zabreniia zdravnikom vstop v prostor, kjer je bila napovedana manifestacija.
Armada spasa za brezposelne
V zapadnih državah je najmočnejši steber javne dobrodelnosti Armaoa spasa, jaaa mednarodna organizacija, ki podpira brezposelne z obleko m hrano
(Zamreženi del kletke, pred njo gosta truma občinstva.)
Lev, ki mu sledi levinja, obhodi ve* ličastpo in počasi kletko, nato se zlek* ne slikovito*romantično poleg kosa debla.
Neki zoolog (s spoštovanjem): Ah, kralj živali!
Neki deček (radoznalo): Toda temu izpadajo vepdar dlake kakor našemu kanarčku! Zakaj se goli?
Neki gospod (z naočniki in srebr* nimi lasmi): To je pri vseh živalih ob času parjenja.
Levinja (sama sebi): Ta se je zmotil!
Neka gospodična (sladkobno svoje* mu spremljevalcu): Alfred, če bi vrgla rokavico v kletko, ali bi šel ponjo?... (Zardi): Kako, da? To bi storil? Se pritisne še bolj k njemu): Toda tega ne storim, rokavice so na sveže oči* ščcnc.
Stara mamka: To bi bila lepa pologa pred posteljo!
Druga mamka: Ne, nisem za to. Po* leti bi se zaredili molji v njej.
Gospod z monoklom (svoji dami): Vidite, lansko leto sem ob Senegalu v svojem samotnem bungalowu vsako noč ustrelil takšno žival... (dvigne palico in pomeri ž njo): Treba je za* deti le med oči
Lev (se prestrašeno dvigne): Sveta
nebesa...
Levinja (zašepeče): Kaj ti je?. Saj meri samo s palico!
Lev (neverno): Če Bog hoče, ustreli tudi palica... (Stisne krčevito tre* buh): In poleg tega, ta hiena...
Zoolog (navdušeno): Poglejte samo to plemenito držo! Vsaka mišica je napeta.
Lev (z očmi, ki mu silijo iz jamic): Veliki Bog ... (Stiska zadnje noge sku* paj): Čedalje huje. Ne bi smel jesti tega mesa.
Gospod (z naočniki in srebrnimi lasmi): In kako zapovedovalno vrti oči in kako se pripravlja kakor na skok!
Levinja (tiho): Čuješ, kako te od vseh strani občudujejo! Ne razočaraj jih! Stori nekaj, kar jim bo imponiralo in jih streslo.
Lev (obupano): Seveda, seveda. Sa* mo da bi imel kaj, kar bi lahko pre* griznil.
Levinja: Kaj bi grizel? Zatuli, za* kaj vsaj ne zatuliš?
Lev (stisne zobe skupaj): Saj si ne upam!
Levinja (s poudarkom): Moraš, dru* gače odidejo k opicam. Torej zatuli, zatuli, ti rečem!
Lev (zatuli in se izprazni): Veliki Bog... (v zadregi): Torej, storjeno
je... (si oddahne): Hvala Bogu, sedaj mi postaja bolje.
Občinstvo (se umika): Hm ... (ne* kateri): Pojdimo vendar k opicam ... (drugi): Da, da, duh zverin postaja neznosen.
Hajduk vodi..«
no presenečenje dneva nam je p<reskrbel beograjski BASK, kd je sicer tesno, toda zasluženo in proti nevarnemu nasprotniku izvojeval še dve točki, tako da si je tudi pomagal med vodilne klube v tabeli.
Po današnjih tekmah je slika prven&tve-
tabele za lige naslednja:					
Hajduk	2 2 —		5	: 0	4
Jugoslavija	3 2 —	1	4	: 2	4
Gradjanski	3 2 —	1	5	: 4	4
BASK	3 2 —	1	6	: 7	4
Vojvodina	2 11-		4	: 3	3
Hašk	2 1 —	1	3	: 2	2
Slavija (S.)	3 1 —	2	2	: 3	2
Slavija (O.)	3 1 —	2	2	: 3	2
Concordia	2— 1	1	2	: 3	1
BSK	2 — 1	1	3	: 7	1
Primorje	3 — 1	2	3	: 7	1
Po treh nedeljah in dveh tekmah v ligi je splitski Hajduk zaseuel prvo mesto v tabeli - Enako število tffčk delijo Jugoslavija, Gradjanski in BASK; „outsiderji" so Concor-
dia, BSK in Primorje
Ljubljana, 19. marca.
Današnja nedelja je prinesla štiri srečanja v prvenstvenih tekmah za ligo. Tekme ®o se z izjemo beograjske končale s pričakovanimi zmagami favoritov.
V Splitu je nastopilo ljubljansko Primorje in rešilo z enega najtežjih ifirišč prav zadovoljiv rezultat, poraz pa je moštvo poslal na zadnje mesto v tabeli Ljubljanska moštva so na Hajdukovem igrišču običajno doživela že huda razočaranja. Beograjska Jugoslavija je šla po dve manj sigurni točki v Osijek. Zdi se, da bo osi-ješka Slavija še marsikateremu udeležencu teh tekem delala preglavice. Gradjanski in Hašk sfca svojo tekmo odigrala v splošnem razburjenju, pri čemer se je sreča bolj nasmehnila »purgerjem«, ki so se s
to zmago prerinili v ospredje tabele. Edi- V naslednjem so podrobnejša poročila:
Hajduk : Primorje 3:0 (2:0)
Po zaslugi odličnega vratarja Starca je včeraj ljubljansko Primorje odneslo na splitskih tleh »nesplitski« rezultat. - Hat-trick Kragiča.
2500 gledalcev
Split, 19. marca.
Za današnjo državno prvenstveno tekmo med Pri morjem iz Ljubljane in Hajdukom je vladalo v Splitu veliko zanimanje, kaT kaže dejstvo, da se je na igrišču zbralo do 2500 gledalcev. Tekmo je sodil g. Rosenfeld iz Zagreba prav dobro. Takoj v začetku igre prevzame H. ini-
v rokah in ni dovolil, da bi bila dobila nevarnejše oblike.
Gradjanski: Hašk 2:0 (1:0)
Zagreb, 19. marca. Ob ogromnem zanimanju nogometnega sveta se ]e dane* odigrala prvenstvena tekma za ligo med Gradjanskim in Haškom,
ciativo, začne napadati in že v 3. min. se	!	ki jo je Gradjanski s precejšnjo srečo odlo-
ponudi Kragidu priložnost ,da ustreli ne-	j	čil v svOjO korist. Najboljša formacija na
ubranljivo v mrežo. 1:0 za H. Igra je	!	P°lju je bila obramba Haška ,ki je rešila
ostra in zelo napeta. V 10. min. se pri-	1	Haš&a še večje nesreče. »Purgerji« so mo-
bližia levo krilo P. Utšič Hajdukovim vratom in strelja ostro, toda čulič brani. Nato se zopet vrstijo napadi H., toda odlični vratar P. Starec rešuje najtežje žoge. Vsi napadi H. so brezuspešni in šele v 22. min. »predribla« Kragič branilca P. in ."»trelja drugič neubranljivo v vrata. 2:0 za H. Po drugem golu H. še vedno napada, toda do odmora se rezultat ne spremeni.
V drugem polčasu skuša enajstorica P. popraviti situacijo; so d mik mora večkrat prekiniti igro zaradi preostrega igranja gostov. Hajduk je v premoči in P. se mora ponovno zahvaliti svojemu famoznemu vratarju, da se rezultat ne poviša. V 20. min. dobi po lepi kombinaciji zopet žogo nevarni Kragič, ki zopet strelja neubranljivo med drogove. 3:0 za H. Po tretjem golu H še bolj pritisne in igra se večinoma v kazenskem prostoru P. P. popusti, deloma tudi H., vendar so domači še vedno v premoči in se stalno vrte pred vrati P. Vsi napori za premeno rezultata pa ostanejo brez uspeha.
Enajstorica P. je igrala požrtvovalno, toda nekoliko ostro. Moštvo je pokazalo mnogo elana. Najboljša formacija je leva stran napadalne vrste, vratar Starec pa je odličen.
Sodnik g. Rosenfeid je imel igro ves čas
rali na-stopiti brez poškodovanega Mibelči-ča. Med igro ie vladala med moštvi, pa tudi med občinstvom velika nervoza.
Tekmo je sodil g Ružič iz Beograda, ki je imel zelo težak posel.
Jugoslavija : Slavija (0 )
1:0 (0:0)
Osijeik, 19. marca.
Pred 2500 gledalci se je danes vrš:la li-gina prvenstvena telima med beograjsko Jugoslavijo in domačo Slavijo. Jugoslavija je bila v obeh polčasih boljša, toda po poteku igre bi bolj ustrezal neodločen rezu-tat. Namesto odsotnega g. Fabrisa je tekmo sod'l g. Segedinski.
BASK : BSK 4:3 (1:1)
Beograd, 19 marca.
Tekmi domačih rivalov za točke v ligi je prisostvovalo komaj 500 gledalcev. BASK se je z" današnjim nastopom že drug;f likoval v tej hudi konkurenci in je po današnji igri zasluženo odpravil svojega nevarnega krajevnega nasprotnika. BSK je zaigral z znanim e lanom in s prav dobro napadalno vrsto, kar pa le m bilo dovolj, da bi preprečM uspeh BOSK. Tekmo je sodil Sarajevčan g. Kap ,ki je mnogo grešil.
Ljubljanski spored
Ljubljana, 19. marca.
Po odhodu prve garniture P rimo rja na Egino tekmo v Split itn po odpovedi Varaž-dincev, ki bi bili morali igrati z Ilirijo, je ostala Ljubljana g!ede nogometnega programa omejena na prav domače zadeve. Ker se te v teku tedna — brez ozira na soboto — obetala lepa spomladanska nedelja. so se za danes res našli številni nogometni pari, ki so na spomladanskih tSeh pomerili svoje po »zimskem spanju« nekoliko zamrle sile.
Na igrišču Ilirije se ie vršila pod agil-rim novim vodstvom nogometne sekcrje nekakšna
revija nogometnih sil
na kateri so s sodelovanjem emajstoirice Reke nastopile tri garniture belo-zeienih. Prireditev je bila še posebej privlačna zaradi glasovanja za naj!bo'Jiše tri igrače, do kater&ga je bil upravičen vsak gledalec. Morda to odlikovanje publike ni bilo popolnoma strokovniaško ali nepristransko, toda dejstvo ie, da je novost dala obema deloma — publiki in nastopajočim — nekai ambiciije, ki ie na eni strani dvignila posest na drugi na nivo igre. Udeležba na igrišču je bila za nedeljo, ki je vabila vse boltf v široko naravo, prav lepa.
V prvem srečanju je nastopil naraščaj Ilirije proti enajstorici Reke i.n po trdovratnem odiporu podlegel z 1:2. •
Nato sta nastopili dve 'garnituri starejših. ki sta lepo in zanimivo tekmo končali neodločeno s 4:4: (3:3). Rezultat prav za prav ustreza poteku igre. Kolikor je bii napad »A« vigraneiši, toliko je bila obramba »B« z Dobrletom v vratih odločnejša, tako da je bilo delo za dosego golov približno enako težko na obeh straneh. V prvem napadu je igral v levi zvezi Verov-šek, ki se je tudi na tem mestu pokazal s prav dobrih strani V drugi garnituri je bilo nekaj »zvenečih« imen, ki pa se nikakor niso mogla dovolj uveljaviti. V splošnem se mora reči, da je bila igra prvih smotrenejša in budi za oko lepša. To je priznalo tudi občinstvo, ki je po svojem fifasovaniu smatralo za najboljše na polju: Pfeiferia. Verovška in Laha. Vse tri je vodstvo sekcije nagradite z lepimi darili.
Tekmo je vodil g. Zupan, ki si ie delo
po vojji olajšal.
*
Na igrišču Korotan a so gostovali zastopniki vojske,
nogometaši Triglavskega
En a isto ri ca je bila stalno v premoči itn je tekmo s Korotan-otn po lepi igri s 3:1 (3:0)
sigurno odločila v svojo korist Korotanci se tudi to pot niso mogli vzdržati, da bi ne prekoračiti mej dovoljene igre- Vodstvo bo moralo čimprej zastaviti vse sile, da izkorenini pri tem lepo napredujočem moštvu to škodljivo zlo. Gole za vojsko so zabili: FJikar, Grujič in Stojanovič. Tudi ta tekma je privabila na igrišče precejšnje število gledalcev, prijateljev obeh taborov.
Na igrišču Primorja sta prav tako nastopili še dve garnituri Primorja. Enajsto-ri-ca Jadrana je zmagala nad rezervo s 3:2, prvo moštvo črno-belih pa je odpravilo Grafiko s 6:3 (3:1). Tudi na tem igrišču je bil poset tekem prav zadovoljiv.
Mariborski spored
Železničar : Hermes 9:2 (3:1)
Maribor. 19. marca.
Prva tekma v tekmovanju železniških klubov za pokal prometnega ministra se je vršila danes popoldne na igrišču Maribora med Hermesom iz Ljubljane in domačimi železničarji. Sodniku g. Nemcu sta se predstavili naslednji moštvi:
železničar: Pišof, Wagner, Frangeš HI, Glavič, Frangeš I, Frangeš H, Ronjak, Pavlin, Pesserl, Golinar, Pezdiček.
Hermes; poženel. Pleš, Sernec, Glavič, Košenina, čretič, Bardutzky, Skrajnar, Zu_ pančič, Mokorel Klančnik.
Hermes je z današnjim nastopom v Mariboru dokazal, da je vsa njegova znanost »amo na papirju
in ni prepričevalna dobra sodba njegove igre, ki je več kot povprečna. Igrali so Hermežani brez glave, o tehniki, kakor tudi v taktičnem pogledu nd bilo ničesar videti. Fantje so prepočasni, poleg tega igrajo visok zastarel nogomet. Na lepoto ne polagajo nobene važnosti, igrajo na »ju_ riš«, ne meneč se, kam gre žoga. Pred golom so se vedli kot začetniki, edino pohvalno je omeniti discipliniranost in fair igro moštva. Domačini so bili
absolutno močnejši, čeprav danes ni prišla kvaliteta poedincev niti celote do izraza. Napadu je manjkalo odločnosti, še bolj pa strela. Reziultat bi bil lahko še enkrat večji, takšna je bila razlika med moštvi. Posamezne formacije so bile precej enakovredne; železničarji so v tehniki kakor tudi taktično za razred prekašali nasprotnika, dasi so igrali ped formo.
Tekma je bila zanimiva samo do odmora, v drugem pa se je videlo samo nabijanje žoge. Tekme v takšnem slogu pač ni. so propaganda za nogomet.
V predtekmi je Rapidova mladina zmagala nad železničarjevo z 2:1 (1:1).
Dopoldne se je na igrišču Maribora vršila
prijateljska tekma
med Mariborom in Svobodo, ki se je končala z zmago Svobode z 2:1 (2:0). Maribor je nastopil v kombinirani postavi in je bil ves čas v premoči, vendar številnih šans ni zna1 izrabiti, deloma mu je to preprečil tud1' izborni vratar Svobode. Sodil je g. Vesnauer.
V predtekmi je mladina Maribora zmagala nad mladino Svobode s 4:2 (4:0).
Celjski spored
Atleta : SK Amater (Gradec) 5:1 (3:0)
Celje, 19. marca. Danes popoldne »e je vršila ob lepem sončnem vremenu na športnem igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med graškimi Amaterji in celjskimi Atletiki. Graški gostje, ki so prispeli v soboto popoldne z avstrijskim izletniškim vlakom, »o pokazali primitivno drugorazredno igro in so se šele po odmoru, ko so nekoliko spremenili postavo, deloma znašli na prostoru. Domačini so bili zlasti v prvem polčasu v premoči in so tehnično nadkriljevali goste, vendar so brli pred golom precej nesigurni Igra je bila šele po odmoru nekoliko zanimivejša. Goli za Atletike so padli v 1., 15. in 40. min. I. polčasa in 11. in 43. min. IT. polčasa. Častni gol so gostje zabili v 20. min. po odmoru.
Sodnik g. Ochs je bil v splošnem zadovoljiv, vendar je storil preoej napak. Gledalcev je bilo okoli 500.
Ostale nogometne tekme
Bjelovar; Conoordia (Zagreb) : Gradjanski 8:1. Edini gol za G. je bii avto-gol G
Dunaj: Admira : WAC 5:3 (1:25, Rapid Hakoah 4:0 (1:0). BAC : Libertas 1:1 (0:0). Vi en na : Sportklub 2:0 (0:0). V soboto: \Vacker : FC Wien 6:2 (2:0-; FAC : Austria 5:1 (2:0). Leipzig: Lipsko : Draždane 4:3. Linz: Austria (Dunaj) : Urfahr 3:1 (1:0), Linzer AC : SK Budjejovioe 5:2 (3:0).
Munchen: Sp. V. Fiirth : Munchen 1860 4 K).
Rim: Milan : Fro Vercelli 4:2, Bologna : Genua 1893 0:0, Palerroo : Torino 1:0, Triestina : Florentina 1:0.
Waldhof: IFC Niimberg : SPV Wakfhof 1:0.
Budimpešta: Madžarska : Češkoslovaška 2:0 (1:0). Madžarska je bila precej v premoči. Pri Čehih se je odlikoval Planička. 22.000 gledalcev.
Praga: Praga : Budimpešta 2:1 (1:1). Praško mesto je bilo sestavljeno samo iz igralcev Bohemiansa in Viktorije iz Žižkova.
Pariz: Praga : Pariz 2:1 (1:1). Moštvi sta. bili spočetka enakovredni, pozneje pa so dobili Pražani premoč.
Berlin: Nemčija : Francija 3:3 (2:1). Igra je bila deloma enakovredna, le sem in tja so bili Nemci v lahki premoči. Francozi so si ustrelili lasten goL 50.000 gledalcev.
ASK Primorje (nogometna sekcija) ima
dreva ob 20. sejo sekcijiskega odbora v gostilni Cinkole.
Zelo razširjena napaka
je mišljenja, da nastopa gripa samo £e je hladno in mokro vreme. Nasprotno pa nas najnovejša izkustva prepričujejo, da suho zimsko vreme samo pomaga razširjati to bolezen. Momentani val gripe, ki zavzema že tudi našo deželo, se mora torej vzeti povsem resno. Ni prav, da čakamo toliko časa, da zbolimo, nego je bolje, da se pred obolenjem zavarujemo s Panflavin pasti-lami. človek si na ta način prihrani nepotrebne stroške in neprijetnostL
Mariborska kronika
Maribor, 19. marca. Po deževni soboti smo imeli danes pravo soLnčno toplo nedeljo. Dopoldne ob 10. »e je zbralo v veliki dvorani Kazine odlično mariborsko občinstvo, da prisostvuje lepemu jubileju, namreč
301etnici obstoja Zgodovinskega muzejskega društva v Mariboru.
S to proslavo je bila pa zvezana še posebna svečanost, namreč odi kovanje dveh najzaslužnejših funkcionarjev in odbornikov društva, prelata g. dr. Franca Kovač i ča in blagajnika g. Nika Vrablja.
Svečanost je otvoril upokojeni gimnazijski ravnatelj g. dr. Tomnmšek s primernim nagovorom, nato je pa prevzel vodstvo župan g. dr. Lipold, ki je v daljšem govoru poudarjal važnost tega društva za naš narod v kulturnem in nacionalnem pogledu.
Za g. županom je podrobno poročal o 30!etnem delovanju društva profesor g. Baš, nato pa je podban g. Prkmajer izročil preletu g. dr. Kovačiču red jugosloven-stke krone III. razreda, g. Vrablju pa red jugoslovenske krone IV. razreda
Za odlikovanje se je v imenu obeh zahvalil g. dr. Kovačič. rato na so odHkovan-cema čestitali razni odličn'ki- Popoldne so se člani in gostje odpeljali na izlet v Lim-buš.
Istočasno, ko se je vršila proslava, je predaval tukajšnji d''jaški mladini inšpektor Privilegirane agrarne banke g. Miloš Stibler
o zadružništvu kot gopodarski obliki
bodofnOsti. Predavatelj je žel toplo hvalo mlad h pos'ušalcev.
Maribor m predmestje Studenci sta seveda danes svečano proslavila
jožefovanje. Ze od ranega jutra so se po studenških ulicah mimo neštetih šotorov, vrtiljakov in prodajalcev lončenega in drugega blaga pomkale ogromne kolone ljudi. Gotovo je bilo popoldne v Studencih nad 10 000 ljudi V9a proslava pa je potekla mirno in brez incidentov.
Iz prtfrfljfumhf caspmm v NuiwM ikii§>š£ t ni
Trgovina, obrt, industrija
Trgovinski minister • carinski vojni s Nemčijo, • Sem izvozu in o krizi denarnih zavodov
Na seji Narodne skupščine t no« od sobote na nedeljo je prišel najprej na razpravo proračun ministrstva za trgovino in industrijo. Razpravo Je otvoril
minister dr. Ilija šomen-kovič
ki je ižtfavš med drugim: V naši državi so padle cene od meseca oktobra L 1929. do danes za 33 %, pri sirovinah in poije-del<skih pridelkih pa celo za 50—60%, zaradi česar je nastala usodna neenakost med cenami industrijskih in poljedelskih pridelkov. Povsem naravno je, da se tndi naša država tem težavam ni mosfa izogniti, ker so pač splošnega svetovnega značaja.
Mednarodna trgovina
ie t L 1932. padla za okrog 60 % napram 1. 1929. in za 33 % napram 1. 1931., naša zunanja trgovina pa za 62% napram 1929. 1. in za 30.4 % napram L 1931- Po svoji vrednosti se je obseg naše zunanje trgovine v lanskem letu znižal napram letu 1931. za 38.4 %, napram letu 1929. pa za 61.9%. Vendar pa je bil padec našega lanskega izvoza manjši nego padec uvoza, tako da smo dosegli prebitek 195 mlEJonov Din, med tem ko je bila naše zunanja trgovina v L 1931. deficitna. Izmed važnejših evropskih držav so imele aktivno trgovinsko bilanco v letu 1932. le Nemčija, Poljska, Rumuniija in Jugoslavija. Znatno se ie v zadnjem času skušalo nadomestiti padec naše zunanje trgovine
s powečan]em notranjega konzuma, tako da se je lahko naše blago v večji meri plasiralo na notranjem tržišču. Iz poročil Narodne banke izhaja, da se je ojačfl naš notvranji gospodarski promet. V tej smeri bo treba izvajati budi nadaljnjo trgovinsko politiko. Padanje cen, ki je prizadelo našemu narodnemu gospodarstvu toliko škode, je trajalo vse od leta 1929- do zadnjih mesecev, ko so se cene nekoliko ustalile, pri nekaterih poljedelskih pridelkih pa celo v neznatni meri popravile. Vse delovanje ministrstva trgovine in industrije je šlo spričo tega položaja za tem, da v čim večji meri prepreči nadaljnje padanje cen kmečkega blaga ter da reši težko vprašanje ,kako plasirati naše proizvode na zunanjih tržiščih. Na tem terenu je naša država sodelovala pred vsem v bloku agrarnih držav ter si je prizadevala popraviti nizke cene s preferencami.
Predlog o preferencah je spočetka naletel na hude ovire pri evropskih m prekooceanskih državah, a je bil končno sedaj sprejet od večine držav. Naša država ima preferenčne pogodbe s Francijo, Avstrijo, Nemčijo in Češkoslovaško. Pričakovati je bilo, da se bo na mednarodni konferenci sklenila multiletaralna trgovinska pogodba, po kateri bi se vse evropske države obvezale priznati nam določen preferencial za naše agrarne proizvode, toda jasno je bilo, da bi v takem primeru zahtevale velike protiusluge z naše strani. Zaradi tega bržkone v dogledni bodočnosti še ne bo prišlo do take večstranske preferenčne pogodbe. Zadovoljiti se moramo za enkrat z dvostranskimi pogodbami. Preferenčni sporazumi, ki so biti do sedaj sklenjeni z raznimi državami, so imeli za nas denarni efekt okrog 54 milijonov dinarjev.
Med agrarnimi izvoznimi produkti je najtežje plasirati na zunanjih tržiščih sadje, ki je tvorilo lani 30% našega izvoza. CereaHje, ki jih ie bilo za 12 %, je lažje izvažati, ker se tako blago ne pokvari, med tem ko je treba sadje izvoziti in plasirati nemudoma, čim dozori. Z zakonom o organizaciji izvoza živine in mesnih izdelkov ter s tozadevnimi pravilniki je vlada uredila tudi izvoz naše živine. Sporazum z Avstrijo določa za nas naslednje kontingente 10.000 glav goveda, 500.000 glav drobnice, sto vagonov perutnine, 50 tisoč stotov fižola. Vlada se je zavedala, da pridobi naši zunanji trgovini tudi
nova tržišča. Dosega je uspeh na Malti m v LevairtL V kratkem se bodo pričela tudi pogajaiaa z Madžarsko, pozneje pa s PolHisko, da bi se v gospodarskih odnošajih s tema dvema državama dosegli povo&nejši kontingenti za izvoz našega poljedelskega blaga.
Uspehi tega prizadevanja pa ne zavisiio samo od naše države. V državah centralne Evrope so uvedli
agrarni protekdonizjem, ki znatno ovira naš izvoz. Tendenca k protekcionizmu se še dan za dnem jači. Zato moramo ojačiti proizvodnjo onih izdelkov, za katere agrarni protefockmizem v centralni Evropi na talko močan, in omiliti posledice prekooceanske konkurence. Ce se bo agrarni protekciomzem v centralno evropskih državah še nadaljeval in se bodo povečale težave pri izvozu našega poljedelskega blaga, tedaj nam ne bo preostalo drugoaa, kakor da znižamo našo agrarno produkcijo, kolikor se metri proizvodi ne bodo plasfraii na tujih tržiščih. Kapital, Id Je sedaj ansažifan pri agrarni produkciji bo treba prenesti v drage panoge, pred vsem industrijske produkcije. Naša javnost čestokrat kritizira naše
visoke industrijske carine,
češ da šlkodujejo tako konzumu industrijskih proizvodov kakor tudi naši agrarni proizvodniji. To pa ni tako. V dosedanjih trgovinskih pogodbah smo z naše strani storili vse kar je bilo mogoče, da bi nam ne bilo treba postavljati tako visokih ca-rinsikih tarifov na industrijske proizvode. Pri tem pa smo zahvevali. naj se nam omogoči izvoz naših agrarnih produktov prav tako po nižjih carinah Toda v zadnjih petih letih Je bilo vse to neše prizadevanje pri vseh trgovinskih pogajanjih
zaman. Kadarkoli so se revkiraJe trgovinske pogodbe ali sklepale nove, Je vsakokrat prišlo do povišanja carin na uvoz naših agrarnih pridelkov, zaradi česar smo bili prisiljeni postaviti visoke industrijske carine, da bi po možnosti izkoristili prednosti, ki bi jih imela od tega vsa naša industrijska produkcija.
Gfovni problem, s katerim se ▼ zadnjem časa bavi ministrstvo za trgovino m indu-strita, pa Je
zašflta hranilnih vlog
pri posameznih denarnih zavodih. Problem je zelo kompliciran m delikaten. Ministrski svet je na predlog trgovinskega ministra sklenil ustanoviti odbor, v katerem naj bi bili zastopani poleg strokovnjakov vsi prizadeti gospodarski krogli in ki naj se bavi s ceisn kompleksom vprašanj ter izdeia
načrt za sanacijo našega bartkarstra. Vpraštnja so v glavnem: fnzioniranee denarnih zarodov, maksimiranje obrestne mere, maksimiranje plač ki drugih prejemkov gotovega dela bančnih uradnikov, sodelovanje vlagateljev pri vodstvu posameznih bank, ustanovitev instrtudie za okrepitev zavodov, ki so finančne okrepitve potrebni, in likvidadio onih, ki za naše narodno gospodarstvo niso neobhodno potrebni. Ministrstvo pripravila zakona o bankah m o mestnih hranilnicah.
O carinski vojni z Nemčijo
je ministe rgovoril posebno obširno. Omenil je, da je bila v mesecu septembra preteklega leta odpovedana obstoječa trgovinska pogodba, ki je zapadla 5. marca. Nemčija je hotela uvesti izredno visoke carine na naše agrarne proizvode, posebno pa na jajca in sadje. Naša vlada je želela, da bi preprečila brezpogodfbeno stanje z Nemčijo m je takoj uvedla pogajanja. da bi se dosegel sporazum. Poleg gospodarskih ovir pa so onemogočali sporazum tudi zadnji politični dogodki v Nemčiji. Nemčija je bila pred volitvami, ki so se vršile istega dme, ko je zapadla naša pogodba. Zarad itega smo hoteli skleniti vsaj začasen sporazum, ki bi veljal od ukinitve stare pogodbe, do skienitve nove. Nemčija je predlagala, naj se sporazum sklene brez poprejšnjih perferenčnih določb, kar bi pa pomenilo za naš izvoz silen porast carinskih tarif. Ravno za glavne predmete bi prišle v poštev tako visoke carine, da bi docela onemogočile naš izvoz. Carinske postavke za jaica, bi so znašale po dosedanji pogodbi 5 mark, bi se n. pr. povišale na 70 mark, za fižol od 2.4 na 8. na sveže ribe od 25 na 80, na mrtve ribe od 12 na 60 mark itd. Tak sporazum bi nedvomno uničil ves naš izvoz v Nemčijo in zato nanj nismo mogli pristatL Poslali pa smo v Berlin delegacijo strokovnjakov, ki je imel apooblastilo, da v skrajnem slučaju dopusti povišanje nekaterih carin. Razgovori, ki so se vršili do 4. marca, pa so pokazali, da ni imela nemška vlada nikakega namena revidirati svoje nedostopno stališče.
Tako je 5. marca ponoči nastopilo brez-pegodbeno stanje med nami m Nemčijo. Vlada je pretehtala učinke, ki bi jih imeio to stanje in posledice, ki bi jih izzval začasni sporazum, sklenjen v okviru nemških zahtev, a je ugotovila, da je bolje prvo nego drugo, ker je naša trgovinska bilanca z Nemčijo že po dosedanji trgovinski pogodbi izkzaovala primanjkljaj okrog 150 milijonov dinarjev na leto. Naš izvoz v Nemčijo je leto za letom padaj in pričakovati je bito, da bi postala razlita po sporazum«, kakor ga je zahtevala Nemčija, katastrofalen.
V svojem ekspozeju Je minister nato kratko govoril
o trgovskem ta obrtnem strokovnem šolstvu.
kolikor spada v njegov resor. Izjavil j«, da si je ministrstvo posebej prizadevalo, da bi pospeševalo poleg trgovskega tudi industrijsko in obrtno tehnično šolstvo, da bi mogle te šole v zadostni meri ustvarjati strokovno izobraženo osobje, ki Je potrebno našemu gospodarstvu Zatem je minister govoril
tujskem prometu ^
in Je naglasil, da so začele slabe gospodar, ske razmere in razne devizne omejitve zelo ovirati raizvoj našega turizma. Vendar pa je kljub temu posetilo našo državo ▼ letu 1932. še 147.456 tujcev in so zn&šaM dohodki našega turizma 260 milijonov dinarjev. Da bi se olajSal pritok tujcev ▼ našo državo, Je sklenila vlada turistični pogodbi a Češkoslovaško in Madžarsko. V najkrajšem času bo sklenjena taka pogodba tudi s Poljsko, prav tako pa si ministr. stvo prizadeva doseči taka sporazuma tudi z Avstrijo in Nemčijo.
Važen del ministrovega ekapoeeja Je tvorilo
vprašanje našega obrtnega gospodarstva.
Minister je naglasil, da Je v naši drfc»vi okrog 200.000 obrtnikov in da je obrt poleg kmetijstva naša najvažnejša gospodarska panoga. Da bi ugodila željam obrtnikov, je vlada uvel javila novi zakon o obrtih, s katerim je omogočil ustanavljanje obrtniških zbornic po vsej državi Mnogo skrbi posveča Vlada tudi kreditnemu položaju obrtništva.
Končno je minister reasumiral svoj govor z utemeljitvijo, da Je današnja g—po. darska situacija sicer resna, toda ne tragična. Ce primerjamo gospodarsko stanje v na&i državi z gospodarskim položa jem v dragih državah, dobimo zakijngke, ki ym nage gospodarstvo niso ne žalostni ne obupni. Treba pa bo kljub temu še silnih naporov v vseh praveih hi bo dejansko in_ tervenirala povsod, kjer bo potrebno.
Ekspozeju ministra za trgovino, obrt in Industrijo g. Hije Sumenkoviča je s.ediia debata, v katero so posegli narodni poslanci inž. Ferdo Sega, Milan Dobrovič. Str?-hinja, Borisavljevič. Dušan živojinovič, dr. aMrito Kožulj. Ivan Lončar. Ante Kunta. rič, Mirko Neudorfer in dr. Toma Smilja. nič.
TEDEN DNI FILMA
FUm za prisrčno zabavo

Ljubljana, 19- marca.
Re sprav od srca se lahko nasmejiš, če n ogiedaš novi fita »Paspriik©«, Jri se je začel včeraij predvajati v Elita em kiimi Matica. V f^Imu ima glavno vtogo Fran-iiska Gaalova, jzredtio temperamentna in simpatična zrvezda. kaloršnih m mnogo na filmskem nebu. Njena živahnost je tako pristna im privlačna, da razmaje tudi najbolj zakrknjena srca. Nijen partner Patri Morbiger m ostato igralci storijo svoje, da pridejo humorja potoii prizori do polne učinkovitost L
Snov fikna sama je posrečena. Nastop Gaalove kot služkinje, neokretni njen ljubimec Horliger, prijetna glasba, razočaranja ijut>imčevega brata, ki bi se rad poigra! s »služkinjo«, dasi je sicer poročen,
smeSne scen«, ko si sJiuga domina, da je »shiiJkiunija« njegova hčerka, vse to vzbuja med gledalci mnogo smeha in prijetne zabave. Zaključek je prisrčen. Neokretni za-IjuibMenec le doseže, kar si želi.
Sodlba kinematografske publike, ka je včeraj in danes gledala ta filim, je enotna o tem, da bo divorana kina Matice polna vse dni, ko se bo predvajala »Paprika«.
„Os, osa in Hamlet64
Zadnji film s Patom in Pataehonom
Iz Kopenhagna nam poročajo, da so morali v ateljejih »Paladiju« nenadno prekiniti snemanje filma »On, ona in Hamlet«, ker je popularni igralec in komik Harald Mad-sen Patachon hudo obolel. Ker pa se je danska firma obvezala, film dogotoviti do določenega roka, je sklenil direktor družbe,
ki je obenem tudi režiser Patachooovih filmov, izdelati in dokončati film brez Pa-tachona. Poveril je Patachonovo vlogo znanemu danskemu igralcu Petersenu. žensko glavno vlogo pa bo predstavljala znamenita damska lepotica »Miss Evropa«. Po poročilih, ki smo jih dobili iz Kopenhagna, je bolezen Patachona tako resna, da umetnik najbrže ne bo mogel več nastopati.
Jannings ima previsoke zahteve
že nekaj časa se vrše pogajanja med ameriško družbo Paramountom in znamenitim nemSkim filmskim in odrskim umetnikom Emilom Janningsom. Družba Paramount, pri kateri je bil Jannings pred nekaj leti angažiran, si je hotela zopet pridobiti njegovo sodelovanje. Kakor pa čujemo, je Jannings stavil za svoje delo tako ogromne zahteve, da jih je družba odklonila in so sedaj vsa pogajanja prekinjena.
V Pragi delajo nov Buriattov film
Pretekli teden je režiser Mac Frič začel v ateljejih praške filmske družbe A. B. Film snemanje novega Burianovega filma i »Adjutant Nj. Veličanstva«. Film bo izde- j lan v dveh verzijah, v češkem in nemškem jeziku. Pričeli so s prizorom, ko stoji Bu-rian na raportu zaradi nedovoljenega dvoboja in izzve, da je kot najstarejši poročnik v polku imenovan za adjutanta princa Ev-gena. Tega princa bo v nemški verziji filma predstavljal Werner Futterer, v češki pa Nora Stallich.
Filmski drobiž
»Ljubimkanje« po vsem svetu velik triumf. V režiji Maksa Ophnelsa po Schnitzlerjevi drami dovršeni film »Ljubimkanje« je doživel pri premieri doslej še ne dosežen uspeh. Ves tisk se peča v dolgih kolonah s tem filmom in hvali njegovo umetniško dovršenost.
Josef Sternberg znameniti režiser in tvorec filmov z Marleno Dietrich, se je te dni vkrcal na pamik »Evropi« in se vrnil v Ameriko.
Ameriška družba Fox film se pogaja v Parizu z lastniki filmskih ateljejev v Join-villeu. Kaže, da namerava družba nekaj svojih filmov producirati v Evropi.
Iz Hollywooda poročajo, da se je denarna kriza toliko omilila, da so ameriške družbe zopet preklicale svoje odpovedi in delajo v vseh ateljejih nemoteno dalje.
Truus van Alten se je zastrupila z vero-nalor... Poizkus samomora je izvršila baje zaradi tega, ker je že dalje časa brez an-gažmaja. Umetnici so še pravočasno rešili življenje.
»Odisejev povratek« se bo imenoval veliki film, ki ga bo insceniral prihodnje leto za Ufo sloviti režiser Charell, tvorec nepo-za,bnega filma »Kongres pleše«.
Gustav Frohlich in znamenita pevka Jar-mila Novotna delata v režiji Bolvarija novo filmsko opereto »Noč velike ljubezni«.
Za najnovejši film znamenitega tenorista Kiepure »Pesem za tebe« dela režiser Joe May zadnje posnetke na rivijeri. Berlinska premiera filma bo meseca aprila. Kiepura bo pel med drugimi arijami opero »Aido«.
Hellermannov roman »T»redor« se filma.
Pripravljalna dela in gradja stavb je v polnem teku.
Conrad Vetdt odide meseca junija v Anglijo, kjer bo zaposlen v nekem angleškem filmu.
Anny Ahlersova je umrla. Znana operetna in filmska pevka Anny Ahlersova, stara 27 let, je v Londonu ob priliki svojega gostovanja v opereti »Dubarry« obolela na živcih in v sanatoriju, kamor se je zatekla, izvršila samomor. V filmih »Madame Pom-padour«, »Nedolžni Jakob« in »Pustna vila« je tudi	publika lahko občudovala njen krasen gias. Smrt priljubljene umetnice je vzbudila vsepovsod globoko obžalovanje.
Iz akvaristove torbe
O potujočih in plezajočih ribicah
Prav oprezno se nam bliža Vesna. Mraz se še z zadnjimi napori bori s toploto, ki je že privabila iz zemlje prve pomladne rastline. Tudi vode so oživele. Pisanci in pezdirki se že živahno gibljejo v jarkih globočki so zapustili svoja skrivališča, poi-ži in žuželke so prilezli iz blata, pupki in žabe so pa že poskrbeli za svoj naraščaj, kar spoznamo na mrestu, ki plava v kepah kepicah in verigah po vodi Preteklega tedna sem ujel nekaj hroščev plesavcev (rod girinidae), vodnega ščipalca, hrbtov-ke, postranice in druge drobnarije. Drobnarijo potrebujem za ličinko kačjega pastirja, ki jo gojim že od novembra v akvariju in ki sem jo privadil tudi na nastrgano meso Majhen košček denem na ost tenke šibice. s katero maham pred glavo ličinke. Cim zagleda rdečo kepico, jo čvrsto prime z naglim gibom svojega organa za lovljenje Rajši pa ima živo hrano. Ker je že dorasla in že večkrat menjala kožo, ae bo skoro prelevila v kačjega pastirja, nakar bo lahko določiti vrsto. Ljubitelje roparic opozarjam na ščuko, ki se sedaj ženi. V mesecu maju bo:io mladiči že 4 do 5 cm dolgi in silno lepi. Ko zajemamo z mrežico med vodnimi rastlinami stoječih in leno tekočih voda, jo kaj hitro ujamemo s ko-reslji in linji vred. Zanimivo je, da nisem opazil nobenega potapnika in nobenega obrobljenega kozaka. Jutranji mraz vpliva tudi na razvoj rastlinstva V jarkih vidimo samo one krepke rastline, ki jih tudi led ni ugonobil, kakor navadno grebeniko, žabji las. plavajoče liste ježice in poganjite perunike. Na dnu bajerjev se pa že preriva sveže zelenilo skozi blato, svetlozeleni listi lokvanjev streme h gladini in kmalu ne bomo videli dna.
Sedaj nekaj o potujočih ribicah. Medtem ko so ribice zmernega pasu izgubljene, če zapuste vodo. ker se jim posuše škrge, so nekatere ribice, ki žive rade v plitvih vodah na jugu, primorane zapustiti mlakuže in si poiskati globlja korita, ki jih topli sončni žarki ne morejo izsušiti. Skrbna mati pri-roda je kajpada ustroj telesa takih ribic prilagodila razmeram Potujoče ribice spadajo v rod anabontidae. Po raznih podatkih, ki so jih znanstveniki objavili, je prišla vest o ribicah, ki potujejo na kopnem, že v 9. stoletju v Evropo. Pozneje je neki vojščak (1. 1709 ) poročal, da je videl tako ribico, ko se je pomikala v razpoki debla neke palme navzgor. Da imajo te ribice sposobnost za plezanje, nam dokazujejo tudi imena, ki so jih jim dali domačini in o katerih je (po dr. Badeju) neki misionar poročal znanemu prirodoslovcu Blochu. Glase se >undi-iolli«, »pauni-eri«, noza-gri«, ki nam označujejo plezalce na drevesa. V
Bovejii dobi pa nismo dobili nikakih poročil o plesanju na drevesa. Ni izključeno, da iftčejo U ribice žuželke aa steblih dreves, sioer ne bi imelo smisla, plezati po njih, ker nobena žival na prostem ne stori koraka, ki ga ji ne narekuje potreba. Da pa te ribice potujejo na kopnem, je dokazano, a da zapuste rade vodo, so opazovali tudi v zooloških vrtih, zaradi česar moramo pokriti akvarije s steklom. Značilno je, da padajo ribe. ki skačejo iz akvarija, zmeraj na trebuh kakor mačka na moge. V prirodi zapuščajo v trumah izsušene mlake, da si poiščejo nova bivališča, in se ne plašijo daljave kakih 100 metrov Priroda jih je za taka potovanja in za plezanje po strmih nagibih prav dobro opremila. Dolnji cu-l skržnih poklopcev ima zaoščene koščice in tudi dolnje plavuti imajo trše šibice. S temi pripomočki se ribice porivajo naprej. Potovanja se vrše ponoči, sicer bi posia.u ribice plen vodnih in drugih ptic in živali. Če ni v bližini usahle mlake nikako dru-«* vode. se zarijejo 50 do 60 cm globoko v blato. V tej globini ostane blato dolgo časa vlažno. Po izdatnem dežju pa, ko se mlake zopet napolnijo, pridejo na površino. Tudi v naših vodah je ribica, ki sicer ne potuje in ne pleza, ki pa izdrži več mesecev v vlažnem blatu To je činklja, lepa kača-sta. progasta, temna ribica z mičnimi br-čicami. Cinklja diha načelno s škrgami, ko pa zmanjka vodi kisika, pride na gla-dnio po zrak in ko mlaka usahne, se zarije v blato. Ribice piezavke so pa že izgubile možnost dihanja skozi škrge, če jim onemogočiš vsrkavanje zraka nad gladino, hitro poginejo, ker se zaduše.
Ribic piezavk (za katere nimamo slovenskih imen) je več vrst. žive v -Indiji in v Afriki. Indijske piezavke (anabas scandeus Cuv. et Val.) so kratke ribice valjaste oblike s široko glavico in velikim gobčkom. Skržni poklopci so zobčasto izrezani Barva je biatnozelena, rumenkasta 6 temnimi pegami in progami. Hrbtna plavut je majhna in nazaj pomaknjena. Piezavke so ropa-rice in jedo paglavce, deževnike, tubifekse, muhe in druge žuželke in seveda tudi manjše ribice, s katerimi jih pa ne hrani ljubitelj ribic. V akvariju vzemajo tudi nastrgano meso, ki ga spustimo v vodo. Pogrezajoče se meso popadejo, na dnu ležeče pa teže dobe. V ribogojnici drste ribice prav rade. Jajčka se dvignejo kmalu po dTsti na gladino in če je voda topla (25—30 stopinj) 8e izležejo mladiči v treh dneh. Čim zapuste mladiči jajčka, premestimo samca ia samico v drug akvarij. Ker drste često v presledkih, poberemo jajčka po ponovni drsti z gladine in jih denemo v akvarij z mladiči.
Ribice piezavke, ki živ« r Afriki, »o sli5-ne indijskim in se le neznatno razlikujejo po notranjem ustroju glave.
Tudi te ribice spadajo v labirintorce, ker imajo v glavi neko duplino ali labirint, ki dovaja kisik v krvotok. V akvariju jim moramo nuditi priliko za zapuščanje vode bodisi s kamenjem, ki štrli čez gladino, ali pa z umetnimi otoki iz plutovine, obrastii-mi z vodnim lišajem in mahovino. O vrtnih bazenih in jamicah moramo prostor ograditi, da se ne odstranijo preveč daloč od vode. V naših krajih zdrže od sredine maja do konca avgusta na prostem O. S.
Na svečanosti ali na predavanju varujejo Vas hripe okusne Anacot pastile Dr. Wanderja. Dobivajo se v vseh lekarnah za Din 8.—.
Službo dobi
Vuii bc«*d4 50 par; ta dajanj« uaieitrva ali ta »ifee na S IMs. fl)
Pletilje
4obre l»urjvi", z	vefletn« prak*o, sprejmem. — Ponudbe o« ogla*™	od del "te »JuHra« p"d žifro »Izurje-M pijetiljoc.	8155-1
Mizar, pomočnika
»prejme Mirko L a i n i k, mizar. Dol pri Hrastniku. X*vpT.b«.n mora biti tu-d: v furoiran,;u. Noe t op takoj.
sse-i Sofer-roehanik
vlad ia polten, ki in« vosi-tj io postavljati Taira atViDus. in ki bi opravljal ta<li druea dola. dobi službo takoj. Pooudbe na Avtobusno podjetje. P.ajben-bvtg.	8143-1
Kuharico
perfrk-too. samostojno, «Sče«a traven sobaric« k mali rodbini na deželi. — Porotdbe na oglasni oddelek ».Jiitra« pod »Sr>reit-u ia zanesljiva«. S4O0-1
Dekle
m	domača opravila t
»nanjem kuhanja ižč-em. Ponudbe t navedibo do®ed« njegn službovanja pošljite aa iog. 0. Lobkovid. Kar-low;.	8319-1
Prodajalka
n«eaee stroke i znanjem nemftčrne, postavna. agil-na, dobre kuharica, ki bi bila obenem varčna g o spodinjj. se sprejmi« na deželo. Ponudbe s sliko na podružnico »Jutra« v Mn rftw>rn f«od »Veeu^oet jamčim«.	8337-1
Gospodična
dobro izvežbana v »pece-rijeki treo-vinc. ne premlada. b! bi vodifla ma.niSo trgovino g »vojo koncesijo — sprejmem za Celje. Na •krv pri podružnici Jutra v Celju.	8123-1
Mesto prodajalke
W W samostojno vodile t rjovimo mešanepra biapa na deželi, založeno « eea 50.000 Din blaga, nudim po dogovoru r>-ot.i -akoj-iajsmi vstopa. Zahteva f* 5000 Din jamstva. «1! ap sik sa isto vsoto Naslov ▼ oglasnem oddelka Jutra 8221-1
Perfektne š" vil je
M Kvamje pletenin — to
prikrolevalko
ia pleten-ime sprejmem. — Reflektura »e na prvovrstne moči Začetnice iz-kUnčene Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Dobra moi 066«.	8430-1
Fotografskega
pomočnika (co)
sprejmem takoj v stalno službo. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »laborant«.
8520-1
Mesarja
z mojstrskim izpitom ali obrtnim listom iščem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Mesarstvo«.	£452-1
Prodajalko
ki bi samostojno vodila dobro vpeljano podjetje sprejmem. — Kavcija predpogoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Zelo poštena«.
8485-1
Pekovsiki pomočnik
zdrav, neoženjen. z lastno koncesijo, star 28 do 35 let se išče. Pismene ponudbe poslati na ogl. odd. ^»Jutra« pod naslovom : i.Pekovskl pomočnik«.	8598-1
Podjetno prodajalko
za trgovino z meSanlm blagom iščem. Kavcija pogoj. Cesta v Rožno dolino 26.	8482-1
Šiviljo
za ftoo iwie!.w*> krava« iSčem. Naslov v oglasnem n<ide.!'kii »Jutra«. 861.1 1
Službeišče
V sai« beeeda 50 p*r; ta dajeajfi naslova aH t« Šifro pa 8 Din. (Z)
Trg. naobražen
t »nanjem nemščine. V.užbo skladiščnika al« kaj aličffleg« Poloii 5000 Din kavcije. Po-mnibe n« »grl. oddelei »Jutra« pod Šifro »Lahko takoj«. 8159-2
Trgovski pomočnik
mešane stroke, t zna-njem nemščine. želi premen iti mesto. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma riborn pod šifro »Zanes lnva moč«.	8046-2
Gospodična
t dovršeno dri. ireorske Soto v Zagrebu !8če me sto v pisarno Nastopi lab ko takoj. — Ponudbe na >>gia«. oddelek »Jow»« pM Šifro »Poštenost«. 8291-2
Mesto gospodinje
aH kako iaijo tapisH težišče dobra kuharica Na *lov po^e oglasni oddelek »Jo*ra«.	8268 2
Usnjarski pomočnik
!3č* kjerkoli službo. Naslov pove Oiglasroi odde-ek »JtOra« v Ljubljani. 8580-2
Gospodična
s trgovsko So-lo m ena
njem nemškega jezika, išče primerno nameščenje ta hrano in stanovanje. Gre tudi kot pomoč v g^nspo da.nje«vu. Naslov v ivgias oddelku »Jntra«. 8242-2
Vrtn—
samski, išče staloe službe. Je strokovnjak v vrtnar-sevu ter pre<vzame vsa dela io nasade, obrezovanje dreves, vrtnic. posebno strokovnjak v sadjereji. izdeluje načrte. Pismene po-oud^e na ogiasmi odde-lfk »Jutra« pod »D"bra moč«.	8399-2
Gospa
srednjih let želi mesta gospodinje ali sobarice. Zmožna vsakega posla. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Gospodinja«.	8491-2
Vdova
trgovajpo naobražen«, dobra srospodinja, želi mesto Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod šifro »Za-neeiiivac.	8381-2
Učiteljska
abiturijentka
i znanjem glaeo-virja išče primerne službe. Ponudbe pod »Vestn'0-s.t« na oglasni odd-eiek »Jutra«. 8309-2
Kuharica
dobro izurjena, išče službe ta hoteil ali boljšo go Sitilno. gre tudi k boljši večji družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 83.74-12
Šofer
vojaščšw prost, oien.jen. bree o-trok. želi službe takoj kjerkoli Zmožen kavcije in peirravil. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8329-2
Strojnik in kurjač
z dolgioietn.o prakso, išče kjerkoli službo. Ponudbe " i »ni oddelek Jutra
Mlada prodajalka
želi kakršnokoli sJu^bo. — PotMidibe prosi na ogiasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Vedno hvaležna«. 75&4-S
Šofer
zaoveeljšT, pošten, t dobrim sprrčevelom. kljn-Savničar. 24 let star, zmožen kavči ie. želi mesta kjerkoli. Naslov t oglas, oddeiku »Juto a«. 8363-2
Šofer - mehanik
siguren vozač. vseh popra-vil, vojaščine pro«t, abstinent, išče službo. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.
Maserk
dobro irvežfoina. ee priporoča. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. M12-2
Rezbarja
prvovT»tmega Rguranta, za natančno delo išče m; — Piftiri en» ponudbe pod Si'fro »Do-ber zaslužek« no ogl. oddelek »Jutra«. 8409-2
Služkinja
dobra kuharrca, z večletnimi spričevali želi pre-m-eniiti sluiž-bo k majhni bol® družini. — Malka Drobn č. Medvode 4.
8343-2
pod značko »Kurjač«.
7942-2
Deček
priden in pošten, ki Je dovršil 2 razreda gimnazije s prav dobrim uspehom, ker Je orez sredstev, želi mesta kot vajenec v kakšni trgovini ali boljšem obrtu. Ce 1" mogoče s hrano ln stanovanjem v hiši. CenJ. ponudbe je poslati na ogl. odd. »Jutra« po«» v Dober talent«.
8524-44
Učenko
išče modis-tinja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8506-44
0«ta*i trg. tna£a>» po 1 Dia beseda; za da jan j* naslova aH w iifro 8 Din. — Oglas« *o*ialn*jp» mač»ja v«a i ka be*<*J» 50 par; M ; dajaaje oaniova aH »a ši'j*i S Dia. (6) i
Vrtnice
visoke in nizke v najnovejših rasličoih barvah ima naprodaj Ivan Brecei-nik. Veiika čolnarska 21.
Fotoaparat
Rodens'tock Tri.nar 1 : 4-5. 9 X 12. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jut.ra« 8187-6
Predsobno steno in orehovo spalnico
za eno osebo, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8111-6
Otroški voziček
na peresih, ngodno prod« Ladiha, Beethovnova uiica št. 6/1.	8436-6
Otroški voziček
skoraij no^v poceni napro daj v Trnovem, Kladezns ulica št. 18.	8431-6
Otroški voziček
dobro ohranjen naprodaj na Ilovici št. 111. 8476-6
l>t*MMla l Din; ta da jan j« nAPlova ali tm šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo tastritkoije, plft-6a>o vsako besedo 50 par^ ta šifro ali u dajanje naslova 3 Din. (4)
Francoščino
temeljito poučujem. Dijakom dajem tudi pomožni pouk in pripravljam za izpite. Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Diplomirana«.
8065-4
Nemško konverza-cijo in pouk
raidi izobražena gospa po 10 Din za uro Poljanska cesta štev. 13/11. levo
6614-4
JZrehrariii
ttdof a u d 1 prebraiM, plača ta vsak« besedo 1 Din; kdor išč« prebrano pa ta besed« 50 par; za dajanje na «iov« ati iifro S Din. en roma 5 Din. (141 Trgovski o*i»nl I Dkn
Dekle
ISče službo k majfam dm-
žini. Gre tudi kot postrež-ivioa. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8460-3
Kroj. pomočnika
prvovrstnega, Iščem za fino delo po meri ln konfekciji. Rožna ulica št. 13. 8508-2
Otroški športni voziček
na peresih, skoraj nov. ugodno prodam. Rimska C.
1-1/1.
Gril. 8396-6
Otroški voziček
g' obok. dobro ohranjen, prodam. Opekarska e. 23.
8388-6
Kanape
(Biedermayer) naprodaj r Flori janski ulici štev. 23.
8357 6
Otroka
vsako sterostr sprejmem v popotno oskrbo. Ponudbe na oglaeJV odreiek Jutra pod šifro »Poštena plača«.
8216-14
Otroka
v dobro oskrbo sprejme Milavec. Stari trg št. 19.
8603 14
j Vsaka Oeoed« I Dwi, } ta lajanj« naslova al: } ta ttfr* pa 5 DSn O«
Hranilno knjižico
Zadružne gospodar, banke, t vlogo 30.000 Din prodamo za 60 % nominale. — Naslov v »glasnem >>dd<>!Jcu »Jutra«.	8458-16
Družabnika
z večjim kapitalom, kateri se zavaruje sprejme tovarna tekstil. Ponudbe na ogl. odd. Jutra« pod »Gorenjsko«.
8488-16
Lokali
Vsaka tmHt* 1 Dui, ta dajanje naslov« ab •a šifro pa 5 Din. (16)
Restavracijo
najboljšo, v sredino Maribora proda Vicel. Go sposka 5.	8620-19
Lep lokal
»redi Ljubl;ane išče »Frizer«, Maribor. Mlinska 8.
8331-19
Vpeljano mlekarno
v centru mes.ta prodam. Ponudb« na og »s oddelek »Jutra« pod »Eksistenca«.
fH/66-19
Vsaia beseda 1 Din, ta dajanje naetarr« ali
ta iifro pa 6 Din. (20)
T
Stavbeni prostor
približno 2000 m1 i materija lom za tidavo #ta-novanjeke hiše poleg ve likih tovarn v Kranju ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Dgodna priiika 156«.	8332-30
Prodam parcelo
728 m1 vogalno. 4 minute od trnovske cerkve. Pojasnila J« je ParoveJ. De vinska tri'i<» 9. 8215-20
Stavbišče
iMemV vogalno, pod Rožnakom, za visokopri-nlično ali eoonadstropo-0 »uvbo. proda Zirovnik Tavča-rjeve 6.	8243-Ž0
Vsaka naeeda 1 DU: aa dajaoje naslova aH
ta iifro pa 5 Din. (31)
Stanovanje
t 2 in 3 sobami oddam i majem na Starem trgu 24.
7253-21
Dvosob. stanovanje
v visoki-m pritličju oddam Pooudbe n« igla«, oddelek »Jutra« pod »Maj 1933«.
8079-21
Dvosob. stanovanie
s pritiklinami takoj od-
dim Vo
zmerni ceni. Val. ul. 30. 8957-31
Stanovanje
sobe in kuhinje (elektrika, parket) oddam s 1. aprilom mmi stranki. Hrenova 5.	8373-21
Dvosob. stanovanje
takoj ali t majem odda Tribuč, Gline«, Tržaška 6 — teJefoo 2606. 8433-31
Ffvvsob stanovanje
oddam -akoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
£>35 31
Glasbila
I Vsaka beeeda 1 Din; I za dajanje našteva aH
j ta šifro pa 8 Dia. (S«'
Lep, kratek klavir
malo rabljeo. močno koo strukcije po i«red no nizki oeni naprodaj na Giinrah. cesta VU/31.	8157-36
C
Gramofon
■rvovreten. t močnim nso m. največji kovčeg. le popoinoma nov. ter 30 Ao-bro »hranjenih plošč '«koj prodam. Naslov t ogias. oddelku »Jutra«. 8203 26
Halo kdo tam?
Taka j Josip Bajd«. delavnic« ta generalna popravila, oglaševanj« klavirjev in vseh drugih imstru-menOov. Gosposvetska 12.
8394-36
S
Vsaka beseda 1 Din; M dajanj« naslova aH ta Mfm pa 5 Din. (30)
Graviranje
Sitar & Svetek, Ljubljana,
Sv. Petra ©eeta Štev. 18.
»40-30
Trajno onduHra
m 80 Din salon Hešifc, Sp. Šiška. Medvedova 88. Odprto tndi ob nedeljah.
8376-30
Ve&ka beeeda 1 Din. aa dajaa)« aaaiBva atl
aa Iifro na * Dia. (59
Rabljene stroje
vseh vrat. ponudit« ali t»-htevajte poondbs ta »te pri strokovnjaku. Lodvik IlertWS, Gregorčičeva 15/1.
7361-29
VaUlni stroj
▼ dobrem stanja in potem kun Viktor Volk Metlika
7993-26
Razno
Vsaka beseda 1 Din, ta dajanje aaatoia aH
za Mire pa 5 Dia. (K
Betonske ograje
ta vrtne gredic«, kaier tudi drugi cementni Milki po ugodni tet* vri »Cementni ne«, Rolna te-in« V/36, telefon 2679 « 8871.	8015-6
Telefon 2059

PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva uli^a št 5
Dolomitni pesek
za posipanje dvoriš«, vrtov, kegljiSC vam dobavi najsolidneje — _ K. Vodnik, Podutik št. 25. — Naroča se tudi pri >Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. — Telefon 28-45. 8437-6
Miren gospod
privatni uradnik, »če maj bo« in (teto sobo. d« drv g«, ▼ Zelem jans ali oko-Hci. nr> botpi drufcot. -Ponudbe na 'jglaa. oddelek »Jutra« pod Šifro »M ajft«.
8604-23/a
Prazno sobo
ia Mauovanij« ▼ bliti« giavne poite. Po-nadbe na ogias« oddeiek »Jntra« ped »A 10f>«.
8EJft4 »a
Sobico s hrano
sredi Ljubljane, pri samostojni gospe išče i aprilom frizer. Lahko tod.; pe-riio pere. »Frizer«. Maribor, Mlinska ulica št. 8.
8248-33/*
Sobo
lepo sip^eoiJjeno, rrafeo. • poeebrvim vhodom s stop-nj5c, najraje v cent-ru mest« ižče mlajši g'is^»od. — Ponudbe z navedbo, cene n« oglasni oddeiek Jutra pod snači o »Za 1. aprii«.
Opremljeno sobo
t 2 posteljama posebnim vfeodom. elektriko i® parketom oddam takoj v Rož-m dolina, Cesta X št. 26 — pod Rožnikom. 2223 23
"fl"
ravnateljstvo in učiteljski
ZBOR DR4. KONSF.RVATORIJA V LJUBLJANI javljata žalostno vest, da je preminul nJega član
dr. Josip Mantisam
ravnatelj drl muzeja v pok.
Odličnemu pedagogu in znanstveniku, ki si je pridobil za proučavanje slovenske glasbene zgodovine nevenljivih zaslug, bo ohranjen časten spomin.
Na njegovi poslednji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 20. t. m- ob 15. uri izpred hiše žalosti na Tyrševi cesti St. 17.
Pokojniku slava!
V Ljubljani, dne 19. marca 18S3.
V	globoki žalosti naznanjamo, da je danes nenadoma preminul moj ljubljeni soprog, naš stric in svak, gospod
Ignacij Kovačevic
brivski mojster
Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 20. marca ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Zgornja Šiška, Vodnikova cesta št 215, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 18. marca 1933.
ŽALUJOČA SOPROGA in ostalo sorodstvo.
«.	8430-1 »JtOr«« v Ljubljani. 8590-2 St. 13.	'	-------------... a .	__. , . .. _, ... _ t . , . .
Urejuje DavcC W ^ za Eon^J »Jut«. Adott Ribala,. Za Narodno tiskarno d. d. kot ti^rja Franc Jete^ Za	^ Je «**o,o™ Aiojs No^ ' ^^