.Kriza Idrijskih razgledov
Celo vrato l@t nI nihče rasmieljai o M:v'ijskih razgledih. Samo po sebi razumljivo je bilOj  da se je pojavila vsake tri msseco nova gtsvilka»  Po reformi pe. -ko se jo izkazaloj  da i^/> dosedanjih virov iie bo dovolj denarja f^e ishaje.nje^   se je vnela o rs vi j i živahna rasprava.  Pokazalo  se jtj,   da ri "oglavitno vprašanje derar, temveč :k:oncapt in sodelavci.  Sakaj počo^anepa bi tm moralo 25goditi
vsaj prad petimi loti. Toča bolje sedaj, kakor nikoli.
V naslednjem mislim naSteti Ig.nekaj simptomatičnih vzrokov za  tako stanja. Takoj v začetku moramo seveda biti popolnoma edini v tem, da I.r, ne bi izhajali deset let, če
ne bi bilo Srečka Logarja in Mestnega muzeja, ki je tudi finančno krepko podpiral revijo. Z desetletnim izhajanjem se je nabralo bogato gradivo, ki je že canes marsikomu zelo koristno, še bolj pa bo služilo zanamcem.
Vsa leta nazaj 30 bili v uredniSkem odboru I.r. nedvomno sposobni Ijučje, pa kaj, ko večina izmed njih ni niti vedela za svoje članstvo, kaj šele, da bi se zavečala svoje odgovornosti. ?o drugi strani pa je tudi odgovorni urednik, vsaj zadnja leta, pozabljal, da uredniški odbor obstaja. iJa na to lahko mirne duše pozabi, mu je narekovala praksa.
V vsabmski in idejrii rasti revije» ki je imela namen postati meaečnikf bi ae bil: aioralj odražati delo družbenih in političnih organizacij v IroE/ani, Toda po vsem tem, kar imamo po desetih letih pred seboj,- -bi lahko sodili, da jih v Idriji sploh • ni. Desetletno zanemarjanje tako pomembnega občila je nepopravljiva napaka. >^ele zadnje Čase, ko se je izkazalo, da bomo ža
:,r, pili sedmino, so se za revijo začele zanimati družbeni in )olitični Toruiai.
S temi ugotovitvami je seveda popolnoma brez smisla go-/oriti o konceptu, ki po ga Lr^ imeli ali naj bi ga imeli. Lahko eče-  da je r8v~.ja sivotfirila bTQ'z  koncepta. Tudi ni L.oglo biti ii-uga.^e? an  sam ^Viovek ne more m ne sme ustvarjati koncepta -evije, ki naj bi imela širši poaen. V prvi številki je bil koncept ian, toda 2e v tretjem letniku iii c tem ne duha ne sluha* Za današnjo rabo ta  prvotni koncept ni več uporaben.
"Vsiljuje se nam vprašanje, zakaj so I.r« doživeli tak ■sebi::s^ii prop&J* kakor nekateri imenujejo vsebinsko revščino ižadnjih letnikov, če pcraislimo, da živi v občini mnogo ljudi z visokošolsko izobrazbo / po podatkih Gl&sila SZLL 70 ljudi v letu 19615 .'s je to naravr.ost K~r-"epaščuj:če. Fj^acejSen del teh strokovnjakov ni po i'Odu iz  nalie  >čin& in v.:, verjetno ne moti, če so ::\,r,. , aadnjih izuihlj.    Pričakovali bi od njih, da bi kot •it'^okrTnjaki^ ki ?5t; in t  iimo poglabljajo v številne probleme, rutili  ot:i      'edat'.  svojih  izadevanjih in ugotovitvah .■-J.    :;                      '    .v   :;,z:r ■  :. - :ič "ako hotenje v Idriji
Se ni bilo/žbUjeno. Laliko naredimo ša  ta splošnejši zaključek, da/se.-riavdružbšnem in kaltumem področju prisotnost takega števila intelektualcev v Idriji bore malo pozna.
.%i F^.,YSfm, tem je popolnoma razumi j ivo, zakaj se v I.r, niso .ogia^l&li^fcuCif va4 drugi.:0bčani<,:
-■ ..^. - Svoje.„misl|., bi .k,ončno strnil v tri iigotovitve oziroma ■^ Žel je: , ' _ ,,,|.Z ,,,',- ■-.,,
l/ nujno potrebno je sagotoviti finančna sredstva za izdajanj« . kajti če. bi I = r« prenehali, izhajati, bi te pomenilo za tcrijo, ki ima ze,teko zelo skromno kulturno deJETnostj nepoprav-ijivo napakoVin tiidi kulturno aramotoi
''^/'"'ret^iji je treba določiti jasen koncept 5 predvsem je t-*lb^ *šfi3 deltt 'revije zvišati strokovne raven /tako, da bi v njej
^aodelav:al"l strokovnjaki tuci s pomembnejšimi razpravami. Revija bi
mur-ale b:v'  konctruktivno krd^iSna tudi Ca  širšega d:ružbenege do-
, : '..3/ Idrijski razgledi naj še naprej :^.a:-ajajo kot trimesečnik, saj--je za današnje razmere, ko ima se -jkoraj vsako večje podjetje 3VC3'ie 'glasilo, to najprimernejša oblika.
Jože Čar