Poštnino plačana v gotovini BESEDA Uredništvo: Dalmatinova 8 - Uprava* Solenburgova 7/11 - Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun it. 17,152 Izhaja vsak petek. ŠTEVILKA 27 V LJUBLJANI, 30. JULIJA 1937 Posamezna -i r\iti številka I DIN Beseda slovenski javnosti Ko je leta 1928. prevzel napredni občinski svet pod mojim županstvom občinsko upravo ljubljansko, je bila naša prva stvar, da smo razmišljali, komu naj poverimo vodstvo finančne uprave. Zavedali smo se, da bo gledala na nas ne le Ljubljana, ampak vsa Slovenija in država. Iskali smo zato finančnega strokovnjaka na dobrem glasu, ki bi nam ne bil preblizu, da. bi mogli od vsega začetka izključiti vsak očitek partizanstva ju strankarske korupcije. Večina občinskega sveta je bila za g. dr.A. Ranta, ki je bil zavzemal v državni finančni upravi odlično mesto in ki je bil konzulent Zveze bančnih zavodov v Sloveniji ter bil poznan kot človek svet-skih pogledov in izkušenj ter kot temeljit poznavalec domačih in beograjskih finančnih krogov. Ni bil naš politični pristaš, vsled česar so nas naši ožji somišljeniki včasih napadali. Toda mi smo bili mišljenja. da je baš ta okolnost najboljše jamstvo za objektivno in nepristransko finančno politiko in gospodarstvo v našem mestu, kar smo si bili od vsega začetka postavili za svoj cilj. Neprestani napadi na občinsko upravo pod mojim vodstvom so spravili g. dr. Ranta iz rezerve. Napisal je za «Slovensko besedo» niz člankov, za katere prevzema osebno odgovornost. Radi mu dajemo prostora za objavo njegovih misli, pridržujoč si pravico, da jih o priliki še izpopolnimo. Njegova izvajan ja potrjujejo v polni meri to, kar smo o ljubljanskem občinskem gospodarstvu pisali v našem listu doslej, D„ Dinko puc. Dr. Alojz Rant: Občinsko gospodarstvo pod prejšnjo občinsko upravo Dr. Andrej Gosar v (lclu «Za nov družabni red»: «Eden prvih korakov k pravnemu občestvenemu sožitju je ta, cin se navadimo v zasebnem in javnem življenju brezpogojno- služiti resnici in pravici. Vsaka neresnica ima v javnem življenju še večji uspeli in dalekesežnejše posledice, kakor bi jih imela zgolj v zasebnem življenju. Naj spomnim samo, kaj pomeni navadna /mota, kaj šele zlonamerna laž, ki se po časopisju razširi med ljudi in jim vcepi o kaki stvari napačno mnenje ali pa jih zavede na napačno pot. Kako težko, da, nemogoče je tako zmoto in krivico zare« popcaviii. Cut je že v- zasebnem življenju vsaki! najnavadnejša laž ali krivica, tudi Vsaka hudobna misel greh ter rodi slabe posledice, koliko bolj velja to o laži in zlonamerni krivici, ki ju morda, storimo komurkoli javno, morda pred najširšo publiko. Če s tega vidika opazujemo javno, predvsem politično življenje in kritično presodimo sredstva, ki jih tu največkrat tudi katoličani, katoliške organizacije in katoliško časopisje drzno uporabljajo, samo, da bi dosegli svoj trenutni namen, nas mora biti strah pred spoznanjem, kako malo pravega spoštovanja, kako malo žive vere je. v večno veljavnost in brezpogojno zmagovitost resnice in pravice v katoliških vrstah. Le pomislimo, kolikokrat tu ne le olepšujemo, temveč prav trdovratno branimo, zagovarjamo to in ono, kar bi pri nasprotniku najostreje grajali. In kolikokrat se dogaja, daj nasprotnika brezobzirno, da, vprav kruto obsojamo ter mu odrekamo vse, kar je dobrega, čeprav v jedru ni nič slabši od nas samih.» Na te, tako resnične in stvarne besede objektivnega znanstvenika je pozabil «Slovenec», ko je začel bruhati ogenj in žveplo na prejšnjo občinsko upravo pod županom dr. Hinkom Ptičem ter blatiti poštene in za občino velezaslužne može, ki so žrtvovali težko delo v gospodarsko najtežjih časih za dobrobit in prospeh občine, katere uprava jim je bila poverjena. Namen teh vrst je, pokazati resnico in pravico, podati javnosti jasen, na preizkušenih številkah utemeljen pregled ter postaviti pisune v «SIovencu» tja, kamor spadajo, to je: na sramotni oder. Žalostne in težke so bile razmere leta 1928., ko je prejšnja občinska uprava prevzela posle in s tem: 1.) Neporavnanih zaostankov na drž. davkih . . ........................din 1,821.474*32 2.) Pasivni proračun za 1. 1928. . . din 622.128*1.5 Pasivni proračun za 1.1929. . . „ 1,670.972*56 „ 2,293,154*71 Skupaj! pasiva . . . din 4,114.629 03 To je za proračune v teh letih (din 40,000.000*— in din 42,000.000*—) naravnost ogromna vsota. Pri tem je treba še upoštevati milijonske vsote na aktivnih zaostankih, (to je terjatvah MOL), ki so znašali leta 1928. din 5,520.996*91 in leta 1929. din 5,416.351*90. S tako neznatnim proračunom MOL trajno ni več mogla izhajati ter jra je zvišala leta 1930. na din 48,442.398 — in leta 1931. na najvišjo vsoto din 50,664.868'—, nakar so se gibali nadaljnji proračuni do 1935/36 med din 46,000.000 — in din 47,000.000*— Vsak poznavalec razmer bo pristal brezpogojno na to, ie bila višina teh proračunov za Ljubljano prenizka m kalkulacije, ki so se napravile z vso previdnostjo in Naš namen je, da prikažemo javnosti čisto resnico in da s preizkušenimi številkami postavimo vse obrekovalce na javni sramotni oder temeljitostjo, so pokazale, da bi bil za Ljubljano, če naj bi prostejše dihala, potreben povprečen proračun din 55,000.000'—. Prav tako pa je tudi vsakomur znano, da je zajela vso državo, najtrše pa Slovenijo, v letu 1931. započeta denarna kriza v taki teži in izmeri, da na kako povišanje proračunov ni bilo več misliti, ampak skrbeti je bilo le za to, da se skozi te, več kot težke čase za silo prerinemo in da ne ubijemo do smrti svojih davčnih virov. Položaj danes ni skoro nič baljii in, kar je veljalo za tedaj, velja tudi za sedaj. . Res jc, da gre tendenca proračunov v normalnih razmerah postopno «navzgor», prav tako je pa tudi res, da se taka tendenca v abnormalnih, gospodarsko kritičnih časih ne sme in ne more uveljaviti. Nasprotno*, prokleta dolžnost vsake javne finančne uprave je, da v takih ča-* ih priskoči davkoplačevalcu na pomoč, da mu do najskrajnejših mej pomaga lajšati bremena. In to svojo dolžnost je bivša občinska uprava izpolnila, častno in v polni meri, ker se je v razdobju od leta 1930. do leta 1935./36. odrekla višjim dohodkom letnih okroglo din 10,000.000'—, to se pravi, da bi bila lahko dvignila proračun za to vsoto, če hi se bila krčevito držala višine občinskih davščin iz leta 1930. Tega ni storila in vendar je živela ter ustvarila vse; kar se je v okviru razpoložljivih sredstev sploh ustvariti dalo. «-Slovenec» z dne 20. decembra 1936: «Proračuni so bili fiktivni Kako fiktivni so bili proračuni, izhaja iz sledečega: Proračun za leto: Presežek Primankljaj 1928 622.182-15 1929 1,670.972-56 1930 2,143.762-72 1931 2,275,785-15 1932 1,297.338-19 1933 71.058-50 1934 544.808*48 Dvanajstine 1.-111. 1935. •; '« ■ ' 1,023.742*45 Vsota 5,716.886*06 3,932.764.14 Čisti presežek (Aktivni saldo) 1,784.12192 Tu so vpoštevane dvanajstine za leto 1935. Saldo za te dvanajstine je pa zgolj mehaničen in resnični pri-mankljaj daleko ne bo dosegel tu prikazane višine. Veljati bi moral le tedaj, če bi se proračun odigral zgolj mehanično, to se pravi, da bi znašali dohodki in izdatki mesečno točno dvanajsti del proračuna. S tem pa poglavje o fiktivnih proračunih Še davno ni končano, kajti iz sredstev, ki! v proračunu niso bila predvidena, je MOL v letih 1931. in 1932. poravnala še sledeče milijonske izdatke: a) Leta 1931.: 1.) za magistratno poslopje . . , 2.) za regulacijo Ljubljanice . . . 3.) za mehanizacijo cestne obskrbe 4.) za nakup Hedriharjevega sveta 5.) za nakup Vrhovčevega sveta . Skupaj . . . din 147.017*84 „ 1,855.150*93 138.754*88 „ 657.89130 110.033*80 din 2,908.848-75 Računski zaključek za 1.1931. (glavni pregled) troškov. b) Leta 1932.: 1.) za popravilo magistr. poslopja . 2.) za regulacijo Ljubljanice . . . 3.) za mehanizacijo cestne obskrbe 4.) za nakup Vrhovčevega sveta . 5.) za zgradbo šole v svetokr. okr. 6.) za razna izplačila na račun pri- hrankov prejšnjih let . . . Skupaj . . . din 272.212*29 „ 1,205.944*80 185*-74.625*— 1 117'90 418.065*38 din 1,971.150*37 Vsota a)-fb) din 4,879.999-12 din 1,732.312- 585.665- 394.658-48 59.08170 Za te izvenproračunske izdatke (samo za regulacijo Ljubljanice je šilo od te vsote din 3,061.095*73) bi bilo sicer treba najeti posojiUa, kar bi bilo trajno obremenilo MOL za cca din 500.000'— letno in kar bo šlo vsem občinskim upravam v prid. Pa še nismo pri kraju s fingiranimi proračuni, kajti v Setih 1932., 1933., 1934. in med dvanajstinami za leto 1935. smo izvedli nadalje Še sledeče milijonske odpise na račun rednih proračunov in sicer: 1.) Leta 1932.................... (Od tega din 1,216.496*97 najemnine za vojašnice, ki jih uprava vojske ni hotela plačati: računski zaključek za 1. 1932., str. 60.) 2.) Leta 1933........................ . (Računski zaključek za 1. 1933., stran 54.) 3.) Leta 1934........................... (Računski zaključek za 1. 1934., stran 42.) 4.) Dvan.aist?ne L—DL 1935 . . . (Računski zaključek za dvanaj- .. stine, stran 41.) Vsota ... din 2,771.717*18 Vsi ti odpisi so šli na račun proračunov, to se pravi, da, če bi teh odpisov ne bilo, bi se bil aktivni saldo od leta 1928. do dvanajstin I.—III. leta 1935. za celo to vsoto zvišal, odnosno primanjkljaj din 3,932.764-14 znižal. Čisti presežek bi bil tedaj znašal din 1,784.121-92 in 2,771.717-18 ~ din 4,555.839-10 odnosno primanjkljaj din 1,161.046*96. Sedanji občinski upravi pa smo zapustili še milijonsko dedščino v naložbah pri Mestni hranilnici ljubljanski, odnosno v obveznicah 6% obligacijskega posojila ter drž. investicijskega posojila, ki tudi izvirajo iz proračunskih sredstev: 1.) Pokojninski sklad, kar je napačna označba, ker gre tu za režijske prispevke mestnih podjetij m.estnemu zakladu : a) knjižica Mestne hranilnice št. 2331 tekoči račun . . ... . . . . din 1,626.640 — b) obveznice 6% obligacijskega posojila „ 500.000-— Skupaj . . . 2.) Zavarovalni fond, ki odpade, ker so vsa poslopja od leta 1934. zavarovana pri zasebnih zavarovalnicah (Knjižica Mestne hranilnice Št. 3199 din 2,126-640 — 3.) Izkupila za zemljišča: a) knjižica Mestne hranilnice štev. 175.510 tekoči račun .... b) obveznice 7% državnega investicijskega posojila..................... Skupaj . . . Skupna vsota podi 1.), 2.) in 3.) , din 614.800'— • »» 469.546-45 • M 75.000*— din 544.546-— din 3,285.986-45 Radi popolnosti je še omeniti, da so bile iz proračuna za leto 1932. (stran 58 pojasnil) napravljene še investicije za din 1,350.000-—, za katere bi bilo sicer tudi treba najeti posojila. Če reazimiramo prejšnje navedbe, izgleda zapuščina, ki jo je prevzela sedanja občinska uprava, takole: 1.) Proračunski presežki ..... din 1,784.121*92 2.) Investicije izven prorač. sredstev „ 4,879.999^12 3.) Odpisi . . . ................................. 2,771.71718 4.) Naložbe.................................... „ 3,285.986*45 Vsota . . din 12,721.824*67 K temu je prišteti, kakor je razvidno iz naslednjega še gotovino v blagajni . . din 2,366.662*47 (Nadaljevanje v prihodnji številki.) Dr. M. Korun. Pogled v zgodovino Kaj govore stvarna dejstva o borbi za narodno osvobojenje VIII. 31.) Med tem se je zganila tudi črna gora, ki je dotlej imela še svojo državo in dinastijo. «Velika narodna skupština srpskog naroda u Crnoj gori*, sestavljena od 165 poslancev, ob odsotnosti treh, ki so bili «tedaj radi bolezni zadržani*, je sklenila 26. novembra 1918, da se kralj Nikola in njegova dinastija (kralj Nikola je tačas bival v inozemstvu) odstavi s črnogorskega prestola, da se Črna gora zedini z «bratsko Srbijo v eno enotno državo pod dinastijo Ka-radjordjevičev in tako zedinjena stopi v skupno domovino našega troplemenskega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev«. 32.) Nepopolna delegacija zagrebškega Narodnega sveta je odpotovala 27. novembra 1918 v Beograd, kjer je razpravljala dva dni z zastopniki srbske vlade, a dne 1. decembra 1918 je izročila posebno adreso tačasnemu srbskemu regentu prestolonasledniku Aleksandru, on pa ie na njo odgovoril. V adresi se je* delegacija sklicevala na sklep Narodnega sveta od 19. oktobra 1918, «da se želi in hoče* zedinjenje, nakar navaja, da je Narodni sve; na seji od 24. novembra 1918 sklenil, «da razglaša zedinjenje države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Srbijo in Črno goro v enotno državo ... Sklep Narodnega sveta je, da vrši vladarsko oblast... kralj Peter, odnosno v nadomestovanju kot regent Vaše Kr. Visočanstvo...». Adresa izraža željo Narodnega sveta, da se sporazumno sestavi začasno narodno predstavništvo, ki naj ostane do ustavotvorne skupščine. Konstituanta naj bo izvoljena na temelju obče, enake, neposredne in proporcionalne vo>-lilne pravice. Dotlej naj1 se izvedejo «predpogoji» za organizacijo enotne države. Avtonomni pokrajinski organi naj ostanejo in naj bodo- odgovorni avtonomnim predstavništvom. Princ regent Aleksander je v svojem odgovoru v imenu »Njegovega Veličanstva kralja Petra I. razglasil zedinjenje Srbije s pokrajinami nezavisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev*. Zedinjenje je bilo izvršeno, funkcija Narodnega sveta je prenehala. 33.) Če primerjamo sklepe in navodila zagrebškega Narodnega sveta od 24. novembra 1918 in adreso delegacije od 1. decembra 1918, vidimo, da je med1 njima precej razlik. To je dalo povod, da so posamezniki delegaciji očitali samovoljno postopanje in osporavali akt 1. decembra 1918. Toda ta akt moremo pravilno presoditi le, če vzamemo v obzir, da je ustanovitev države SHS na ozemlju bivše avstroogrske monarhije bil, četudi nekrvav, toda vendarle revolucionaren akt, za katerega so med vojno delovali in ga predvsem izvedli ljudje, ki zanj formalno niso bili upravičeni. Revolucionarna dejanja in nehanja se nikdar ne vežejo na pravne formule, nego se poskuša z elementarno silo doseči to, kar naj bo cilj revolucije. Čas pokaže. Če se je revolucionarni cilj dosegel. S tega vidika presojano, moramo ugotoviti, da je revolucija dosegla svoj cilji: Zedinjenje Slovencev, Srbov In Hrvatov v eno državo, kar je bila nesumljivo volja ogromno večin© v bivši monarhiji živečih Jugoslovanov, pa seveda tudi Srbov iz bivše kraljevine in iz Črne gore. M. K-ova, Ljubljana: Poklicna vzgoja naše ženske mladine Vprašanje poklicne vzgoje naših deklet ni le za ženo eno izmed najvažnejših vprašanj, temveč je tudi važno vprašanje našega skupnega družinskega življenja. Skromni očetovi dohodki, ki dosezajo večinoma komaj borni eksistenčni minimum, se morajo razdeliti, določeni za preživljanje otrok, danes pogosto med odrasle, izšolane člane družine, ki čakajo kruha, če ima taka družina slučajno več hčera, je v hiši preveč ženskih rok, ki naj bi koristile družini s tem, da bi same izvrševale v domači hiši nujne gospodinjske posle. Kier ni dohodkov, je stanovanje skromno, kuha enostavna, najpotrebnejša obleka kmalu zakrpana ali prenarejena, saj za nove nabave, ki bi zaposlile v hiši mlade sile, jim dale dela in Šivanja, ni sredstev. Člani družine postopajo po hiši nezadovoljni, drug drugemu v napotje, zaprti vase in obupani, ker vidijo, da ni slabim razmeram nikjer izhoda, skratka, da so hiši v breme in odveč. Z druge strani pa se sliši klic in zahteva: dekleta, vrnite se v družino, v gospodinjstvo'! To je vaš prvenstveni poklic! Vsako dekle mora biti prvenstveno dobra gospodinja! Reforme našega šolstva se izvajajo v tem smislu. Toda kako? V osnovne šole se uvaja pouk o prvih pojmih gospodinjstva, meščanskim šolam se urejujejo, bolj na papirju, šolske kuhinje za praktični gospodinjski pouk. učiteljiščem se obeta že leta praktično gospodinjsko šolsko leto za vzgofo' učiteljstva. Banovinskih Vzroki današnjega neurejenega stania in nasveti za izboljšanje gospodinjskih nadaljevalnih šol je čim dalje manj1 vsled pomanjkanja gospodinjskega učiteljskega naraščaja ali pa zaradi nezadostnih dotacij. Neurejenost opažamo tudi glede kvalifikacije učiteljstva za gospodinjstvo. Res je, da se vzporedno otvarjajo nekatere nove gospodinjske šole, toda le za one presrečne hčerke, katerih starši zmorejo plačevati več sto dinarjev mesečne oskrbnine in ukovine. Prva naša splošna zahteva bi morala biti oprta predvsem na premišljeno načrtno zvišanje rednih dohodkov družinskega očeta oziroma ustanovitelja družine. Ako pripravljamo preko šole in doma naša dekleta prvenstveno za bodoče gospodinje, se moramo zavedati odgovornosti, da v dora-ščajočem dekletu dozoreva v tem primeru s podvojeno silo-, poleg naravne, še privzgojena želja, da si ustanovi čimprej svoj lastni dom in da si poišče življenjskega druga. Na kakšne temelje naj opre danes mlada gospodinja svojo dobro voljo, svoje znanje, svojo pripravljenost, svoje bodoče življenje in srečo? V danih razmerah zija pred njo le nevarnost razočaranja, večnega tarnanja, pomanjkanja in nezadovoljstva. Kaj še, če si pogleda objavljene številke SUZOR-ja glede mizernega položaja naših gospodinjstev? Odprta so pri tem klicu: »Dekleta v gospodinjstva!*, še ena vrata mladim gospodinjam, in sicer pot v strokovna poklicna obrtna gospodinjstva. Manjka izvežba-nega gospodinjskga naraščaja po naših gostinskih obratih ter hišnega in gostinskega ženskega uslužbenstva. V novoustanovljeno gospodinjsko šolo za gostilničarske gospodinje v Ljubljani n. pr. se prijavlja mnogo učenk, mnogo jih pa mora vodstvo odkloniti, ker ne zmorejo plačevanja oskrbnine; med njimi odklanja najbrže prav take, ki imajo za ta poklic največ sposobnosti in nadarjenosti. Gostinskih nadaljevalnih šol ženstvo ne poseča v oni meri, kot bi bilo in sicer večinoma zaradi brezbrižnosti deklet, staršev in delodajalcev. Šol za hišne uslužbenke pa sploh nimamo, čeprav je v tem pogledu dovolj povpraševanja in kruha ter na drugi strani vse premalo kvalificiranih ponudb. Kratki priložnostni tečaji z nekaj eventualnega praktičnega znanja še ne pomenijo resne poklicne usposobljenosti in urejene poklicne vzgoje. Za samostojno udejstvovanje naše žene na kmetijsko-gospodar-skem področju v širšem smislu bi pa bilo potrebno pri nas še mnogo pobude. Če vabimo naša dekleta nazaj v družinov taktično pa }ih Izključujemo iz posameznih poklicev, mora biti skrb odločujočih činite-ljev, da urede predvsem potrebne predpogoje. Nujno je tudi, da pokličejo prav ti krogi k posvetovanju in v odločilno vodstvo pri takih ukrepih predvsem praktično ženo. Upravičeno smo namreč mnenja, da imajo žene v svoje gospodinjsko področje same največ vpogleda in so seveda v prvi vrsti poklicane odločilno delovati v svojo korist in same usmerjati svoje težnje po lastnem napredku, ki bo v trajno dobrobit bodočim generacijam. Domači pomenki Konkordaiski utrinki «Slovenec» dne 25. julija 1937: «Borba za konkordat v jugoslovanski skupščini nam pred zunanjim svetom res ni delala časti. Toda, kakor se sedaj vidi, je bila potrebna in tudi v marsičem koristna, ker nam je razodela misli mnogih src.» — Te misli je narod po vsej državi in zlasti v Beogradu tudi vidno pokazal ... h Vsem poslancem, ki so glasovali za sprejem konkordata, je narod v njihovih okrajih baje pripravil izredno topel, nepričakovan sprejem. * Mariborski «Večernik» z dne 24. julija 1937: «Si!no veliko pozornost je zbudil govor narodnega poslanca dr. Voje Janjiča, ki jo še pred par dnevi spadal ined voditelje JRZ in čigar nastop je sprejela opozicija z živahnim ploskanjem). V svojem obširnem temperamentnem govoru je silno ostro kritiziral konkordat, po-vdarjajoč, da je pred 23 leti na včerajšnji dam izročila avstro-ogrska monarhija kraljevini Srbiji ultimat, v katerem je zahtevala takšne stvari, ki so imele samo ta namen, dia Srbijo ponižajo. Nikola Pašič je odbil ta ponižujoči ultimat in Srbija je šla v vojno zn svobodo naroda. Na isti dan pa je v razpravi drugi ultimat, ki je še hujši, ker mu je namen, da ustvari razstrojstvo v naši državi. V izčrpnih izvajanjih se je potem pečal z dogodki pred saborno cerkvijo, kritikujoč poročilo notranjega ministrstva.* * Po uvodniku zagrebškega «Ob-zoia» piše ljubljanski ((Slovence* dne 28, julija 1937 takole: «Dr. Sto-jadinovič je sklenil, da konkordata še ne predloži senatu, ampak da počaka, kaj bo v tem vprašanju sklenil pravoslavni jarhierejski sabor. S tem je predsednik vlade pokazal svojo veliko lojalnost in korektnost napram pravoslavni cerkveni hierarhiji, vprašanje pa je, kaj bo dr. Stojadinovič storil, če bi pravoslavni arhierejski sabor od njega zahteval, da gotove točke konkordata spremeni. Konkordat ne bo senatu predložen prej, nego v jesenskem zasedanju, mogoče pa še pozneje. Gotovo je, da Sv. stolica ne bo pristala na kakršnokoli spremembo določb konkordata, ki je med njo in Jugoslavijo sklenjen in podpisan. O spremembi konkordata ne more biti govora.* * Lsti «Slovenec» piše: «Dne 24. t. m., ko je bilo glasovanje o konkordatu, se je v beograjski saborni cerkvi okoli 5. popoldne zbralo kakih tisoč ljudi. Službeni komunike trdi, da so svečeniki vernike obsuli z letaki sledečo vsebine: pravoslavnega kralja more veljavno blagosloviti samo pravoslavni patriarh in pravoslavna cerkev, a nihče drugi. Živio kralj Peter II.! — Izglasovanje zloglasnega konkordata je največja izdaja naše mukotrpne zemlje. — Mračnjaki in inkvizitorji, lotite se svojega razdiralnega posla! Vrata so vam na široko odprta!' — Razen tega so svečeniki. delili slike Matere božje, pod katerimi je sledeči napis: .Presveta Mati božja, reši nas! Blagoslov svete srbske pravoslavne cerkve vsem Srbom in Srbkinjam na nesrečni dlan glasovanja o konkordatu 24. julija 1937. leta.'* Po patrijarhovi smrti «Slovcnec» z dne 28. julija 1937: «Ohridski škof Nikolaj pravi v svoji poslanici med drugim: ,Naš duhovni vodja je nosil svetosavsko zastavo prave vere, rodoljubja in brato-1 jnbja tako visoko, da jo je videl ves svet. Solze za patrijarhom naj zedinijo srbski rod, če nas drugo ne more. Naj nas operejo od greha, naj nas približajo Bogu in brata bratu. Pokojni patrijarh nas je zapustil na burnem poprišču z jasno oporoko, k a j moramo varovati, česa se bati, za kakšen ideal živeti in trpeti!' — Pokojni patrijarh Varnava je še kot škof južne Srbije sam stal v rovih in na okopih kot koinita.* Truplo pokojnega patrijarha je na mrtvaškem odru v saborni cerkvi, kjer so se poslovile od njega sto-tisočglave množice naroda, stražila častna straža komitov in četnikov. Patrijarhovega pogreba so se smeli udeležiti samo povabljeni senatorji in narodni poslanci... Mnogih znanih političnih osebnosti ž.e več tednov nazaj niso opazili v bližini Saborne cerkve in patri-jarluje. Očividno pešata vera in pobožnost tudi v Beogradu. Rekli bomo svojo besedo ((Slovenec* z dne 28. julija 1937: (Ob patrijarhovem mrtvaškem odru v Saborni cerkvi je govoril tudi škof Sava, ki je dejal: ,Bratje, sestre in deca! Prosim] vas, umirite se. Vem, da je vaša žalost ogromna, toda sedaj ni čas tak, da zlivate vso silo svojih čustev. To je cerkev. V cerkvi moramo samo moliti Boga. Svojo besedo bomo izrekli na drugem mestu!' Po cerkvi se je nato razlegel vzklik: ,Tako je! Rekli bomo svojo besedo!'* Najbolj glasen je bil v tem zboru baje vzklik komitov in četnikov, najboljših in najbolj preizkušenih borcev za pravice in svobodo naroda ... Brzojavka iz JRZ Železnica Črnomelj—Vrbov*?ko se prične zanesljivo graditi že prihodnji tedien. Narodnost in vera Silno nazoren pouk o teh vprašanjih nudi v svojem uvodniku ((Slovenec* z dne 28. julija 1937, ko pravi: «Kakor vemo, morejo primitivni narodi govoriti le o nacionalnih bogovih, le o nacionalni religiji. To je bil slučaj tudi skoraj v vseh predkrščanskih državah starega veka. Vernemu kristjanu pomeni narodnost veliko, toda ne najvišje vrednote. Z ozirom na večnostni poklic in namen človeka je narodnost sicer izvor visokih zemeljskih vrednot, vendar pa le nekaj minljivega. Tudi narod je le prehoden, minljiv. ICot poedinci ostanemo, kot narod preidemo.* Slovenci, ki se zbirate okrog hi-perslovenske JRZ, vtisnite si gornje besede globoko v spomin in kmalu naj vas sreča prava pamet. Gospodom iz Kopitarjeve ulice pa resno vprašanje: trajnost in neminljivost, toda predvsem v narodovem spominu. Mojstri, prekosili ste naposled sami sebe! POLITIČNI TEDEN V razgreto politično ozračje zadnjih dni je stopil nov moment: smrt Patrijarha srbske pravoslavne cerkve Varnave. Že več tednov je bolehal na neki skrivnostni bolezni, katere povzročilec se ni dal točno ugotoviti. Znano je le, da je bolezen imela svoj sedež v želodcu in v drobovju. Narod je za svojega patrijarha, ki je v vseh slojih užival največjo ljubezen in zaupanje ter bil popularen kakor skoro še noben drug patrijarh doslej, prirejal stalne maše in molitve za njegovo ozdravljenje. Ko je vlada te maše, zlasti pa procesije, ki bi se morale v zvezi z njimi vršiti, prepovedala, je prišlo v Beogradu po izjavi in komunikeju notranjega ministra do težkih neredov, ker se ljudstvo ni dalo prepričati, da so take molitve v nasprotju s posvetnimi zakoni. Toda vse želje vernikov in trud zdravnikov so bili zaman: patrijarh je podlegel navzlic vsej brigi svoji zavratni bolezni. Z njim ne izginja le poglavar srbske pravoslavne cerkve, temveč tudi velika nacijonalna osebnost, katere delo je bilo globoko prežeto z ljubeznijo do naše domovine. S sklepom svetega sinoda so bili njegovi zemeljski ostanki položeni v četrtek v cerkvi Sv. Save v Beogradu k večnemu počitku. Vlada je sicer ponudila pogreb na državne stroške, katerega sta pa rodbina pokojnika in sveti sinod hvaležno odklonila, lako da se pogreb vrši na stroške srbske pravoslavne cerkve. Smrt patrijarha Varnave je prišla istočasno z glasovanjem o konkordatu v narodni skupščini, ki se je vršilo v tako razburljivem ozračju, kakor ga že davno nismo poznali v naši narodni skupščini. Proti konkordatu ni le nastopila enotno vsa opozicija brez razlike smeri, marveč se je tudi v vladni stranki pokazalo radi tega vprašanja nevarno cepljenje. Prvi je nastopil proti konkordatu sam predsednik parlamentarnega odbora za njegovo pripravo, bivši minister dr. Voja Janjič. Vladna stranka je mislila zavreti nedisciplino s tem, da je dala Janjiča izključiti iz poslanskega kluba JRZ, vendar to zastraševalno sredstvo ni pomagalo in se je še cela vrsta poslancev JRZ uprla sprejemu konkordata. Navzlic temu je bil konkordat v skupščini sprejet s J67 glasovi proti 129, vlada pa le ni smatrala za umestno, da bi ga, kakor bi bilo pričakovati po taki zmagi, predložila še senatu, marveč je odložila razpravo o njem v senatu šele na september. Dotlej pa je poslala obe zakonodajni telesi na odmor. Ti dogodki so dali demokratičnim elementom novo pobudo, da posvetijo vse sile političnemu delu v državi. Izginile so vse one majhne razlike, ki so še obstojale med beograjsko Združeno opozicijo in zagrebško Kmečko demokratsko koalicijo. Nič več se ne govori med tema o kakem definitivnem sporazumu ali pogodbi o novi ustavi v vseh detajlih. Saj sta obe veliki politični skupini v državi te dni izjavili, da veliki dogodki zahtevajo pozabljenje majhnih sporov in skupno složno delo za rešitev domovine. Zato se dandanes dela le še osnovo za skupno politično akcijo. Samo o tej se je treba sporazumeti: o delu za borbo in pozitivne cilje, o delu za prevzemanje odgovornosti. Preveč se je že vgnezdila navada, da gospodarijo ljudje, ki nimajo niti psa za seboj in si po svoje krojijo večino naroda za svoje svrhe. V ozračju je pa občutek, da je treba slednjič odgovornost le položiti na ramena ljudi, ki imajo zaupanje ljudstva. In ti ljudje so te dni izjavili, da so pripravljeni prevzeti odgovornost v današnjih težkih urah. DOMA IN NA TUJEM v o j a - Patrijarh Varnava umrl. V soboto 24. t. m. |e nekaj minut po polnoči izdihnil svojo dušo vrhovni poglavar srbske pravoslavne cerkve patrijarh Varnava. Nad dva meseca je bil priklenjen na bolniško posteljo in vsa pomoč zdravnikov ga ni mogla rešiti. Pokojnik, čigar pravo ime je bilo Petar Rosič, je bil rojen 29. avgusta 1880 v Plevlju v Sandžaku. Po absolvirani bogoslovni akademiji v Petrogradu je bil leta 1905. posvečen za meniha, že leta 1910. pa je bil postavljen za škofa. Vse svoje življenje je posvetil napredku Cerkve, naroda in domovine. Po smrti patrijarha Dimitrija je bil leta 1930. izvoljen za vrhovnega poglavarja srbske pravoslavne cerkve. Veliki pokojnik je bil izredno plemenit, visoko izobražen in pa odločno naroden človek. Njegova mnogo prezgodnja smrt je težko prizadela vse iskrene Jugoslovane brez razlike vere in politične usmerjenosti. Pokopali so ga včeraj v cerkvi sv. Save v Beogradu na najsveča-nejši način in na stroške pravoslavne cerkve. Bodi ohranjen velikemu Jugoslovani! trajen, časten spomin! * Srbski pravoslavni narod, ki ga predstavljajo metropoliti, arhiereji in škofje, ho predložil kanonizacijo patriarha Varnave. — član Narodne odbrane Dimitrije Popovič je v sn-borni cerkvi v svojem govoru dejal: ,Naša Svetlost, mučenik, drug in sotrpin našega neumrlega kralja Zedinitelja! Tisi padel v' borbi za dobro našega naroda in za dobro mile nam domovine. Pozdravi nam kralja, reci mu. da nisi umrl in da si, kakor on, živ med nami. Reci velikemu kralju, da smo okoli vaju J dveli vsi bojevniki in da bodimo po j poti, ki sta jo nam predpisala.' — j Sokolstvo se udeleži patriarhovega pogreba korporativno v krojih. [■ d bo vzdrževalo š t v o i ti Sokoli. Končke dirk© na zgodovinskem Krškem polju se bodo vršile letos v nedeljo 8. avgusta popoldne, združene z veliko kmečko zabavo1. Trafike smejo odslej imeti izve-šene le one izvesne tablice, ki jih J’e izdala monopolska uprava, oziroma tudi druge izvesne table, na katerih pa ne sme biti naslikan državni grb, niti beseda »kraljevska« v celoti ali okrajšavi. Novo okrožno sodišče se bo ustanovilo v Murski Soboti. Glavna skupščina Jugoslovanskega učiteljskega udruženja bo letos 23. in 24. avgusta v Skoplju. V trgovinskem ministrstvu se pripravlja uredba o-reorganizaciji tega ministrstva, in sicer bo ukinjen dosedanji splošni trgovinski oddelek, namesto katerega bosta uvedena povsem samostojna oddelka za notranjo in zunanjo trgovino. Važen izum Jugoslovana. Upokojeni mestni tehnični svetnik inž. Nikola Plavšič iz Novega Sada je iznašel aparat, ki avtomatično regulira brzino vožnje na avtomobilu. Za njegov izum se izredno zanimajo nemške avtomobilske tovarne, posebej pa tudi Ford iz Amerike. V Skopjju bo odprt cerkven muzej v okviru proslave 25letnice osvobojenja južne Srbije. Gospodarska aktivnost kaže svoje povečanje tudi v tovornem prometu naših železnic, kjer se je Število naloženih vagonov dvignilo v letošnjem juniju napram istemu mesecu preteklega leta za 20-244 na 136.302 vagona (za 17%). z milijardnega posojila za javna ela je gradbeno ministrstvo odobi no posameznim banovinam za izvedbo javnih del doslej 578 milijonov dinarjev, in sicer- du-navski banovini 310, savski 79 zetski 41, primorski 39, dravski 35, Beogradu 31, moravski 13 jn vardarski, vrbaski ter di inski banovini vsaki po 10 milijonov. Tudi potniški promet narašča. Po uradnih podatkih so jugoslovanske državne železnice v letošnjem maju prevozile skupno 4,373.251 potnikov (lani v istem mesecu le 3,396.010, torej letos za 977.241 več). Od tega števila odpade na potnike prvega, drugega in tretjega razreda 2,868.736 oseb, na potnike z voznimi olajšavami, režijskimi vozovnicami in brezplačnimi izkaznicami pa 1,504.515. V znamenju bratstva. Pred dne- vi so naše in bolgarske oblasti za tri dni odprle državno mejo blizu Zaječara, kjer se je vse naše in bolgarsko obmejno prebivalstvo zbralo na Vrki Čuki in svečano slavilo medsebojno bratstvo. Sodelovalo je pri teh manifestacijah nad 10.000 oseb iz vseh slojev. Jugoslovemsko sokolstvo šteje 168.710 odraslih članov in članic, 20.523 naraščajnikov, 9087 nara-ščajnic, 44.829 moške in 35.082 ženske dece. Naši Sokoli so po poklicu: 48.864 je kmetov, 21.732 državnih nameščencev, 21.532 obrtnikov, 13.780 delavcev, 13.403 so učitelji in profesorji, 11.772 je zasebnih nameščencev, 11.600 trgovcev, 5696 dijakov in akademikov, 4772 vojaških oseb, 2470 zdravnikov in lekarnarjev. 1148 je mornarjev in ribičev, 924 duhovnikov in ostalih 9401. Maščevalnost in zavist sta privedla kočijaže in prevoznike s konjsko vprego v Ledenici na Hrvaškem tako daleč, da so prevrnili v globok prepad tovorni avtomobil nekega tamkajšnjega prevozniškega podjetja. Avtomobil se je povsem razbil in trpi lastnik okrog 300.000 dini škode, ki jo bodo morali krivci poravnati. Baje so razbili avtomobil zato, ker so zaradi njega izgubili skoro ves dosedanji zaslužek. Konferenca Malo antante se bo vršila predvidoma 28. avgusta v Bukarešti. Za iavna dela na svojem področju, predvsem pa za izpopolnitev vodovoda in za zgradbo najnujnejših javnih stavb, bo beograjska mestna občina najela posojilo 100 milijonov dinarjev. Im kje smo mi? Poleg cele vrste najmodernejših zdravstvenih zavodov in bolnišnic bo zagrebška mestna občina zgradila še letos na Jadranu veliko otroško okrevališče, v katerem bo imelo prostora 2000 zagrebških revnih in zdravljenja potrebnih otrok. Naša Jadranska pristanišča bo v avgustu oficijelno obiskalo rumun-sko vojno brodovje. laksno oprostitve... Finančno ministrstvo je izdalo odlok, da se mora privilegirana izvozna družba «Prizad» smatrati za državno ustanovo in je z?to oproščena plačila taks za vse vloge n-a državne oblasti. Prometno ministrstvo je izdelalo načrt za zgradbo modernega obdonavskega pristanišča v Beogradu, ki bo veljalo 80 milijonov dinarjev. O1 neštetih žrtvah strele poročajo skoro iz vse Jugoslavije. Nekemu kmetu blizu Kladova je ubila strela naenkrat 145 ovc in mu povzročila 42.000 din škode. Okrog 450.000 kg domačega bombaža, pridelanega v južnih krajih Srbije, bodo letos predelale jugoslovanske tekstilne tovarne. Vozne cene za potovanje s posebnimi vlaki na svetovno razstavo v Pariz so se zaradi zvišanja tarif na francoskih železnicah podražile, in sicer za drugi razred za 150, za tretji pa za 100 din za osebo. Romanje v Arad, kjer so bili zaprti in kjer leže pokopani tisočeri Jugoslovani kot žrtve avstroogr-ske vojaške justice, priredijo v letošnjem oktobru aradski medvojni interniranci iz Bosne. V aradskih kazematah je preživljalo svoje najtežje dni tudi več slovenskih političnih internirancev. Tujski promet v naši državi narašča, čeprav zaradi mnogih ne-dostatkov ne v taki meri, kakor bi lahko. Samo v eni preteklih noči je vozilo skozi Zagreb devet posebnih vlakov 3500 Čehoslova-kov, Madžarov in Avstrijcev na Jadran. Svetovna razstava v Parizu se ne bo zaključila letos, temveč bo podaljšana najmanj Še v polovico leta 1938., ker bo precej paviljonov dogotovljenih šele oktobra letos. ^ To J@ proračun. Namreč proračun pariške mestne občine, ki predvideva izdatke v znesku 4 in pol milijarde, dohodke pa v višini 3.2 milijarde frankov. Z ozirom na to je prejel pariški prefekt pooblastilo, da razpiše za kritje primanjkljaja mestno posojilo. Svetovna potrošnja sladkorja je narasla letos skoro za 20%. Angleški industrije! se živo zanimajo za zgraditev velike tovarne kablov v Jugoslaviji, to pa v zvezi s sedanjo licitacijo za položitev telefonskega in brzojavnega kabla Beograd—Zagreb—Maribor. Z njihovo ponudbo se že bavi naša vlada. Militarizaciio poljske topilniške in težke industrije namerava v bližnji bodočnosti izvesti poljska vlada z ozirom na državno obrambo. Vse železnice v državi namerava podržaviti francoska vlada do 10. avgusta t. 1. Tako je vsaj izjavil na kongresu socijalistične stranke v Marseillu bivši predsednik vlade Leon Blum. Katastrofalno neurje, združeno s točo, je divjalo pretekli ponedeljek popoldne in zvečer skoro nad vso Slovenijo. Posebno hudo so prizadeti kraji v Poljanski dolini, Suhi krajini okrog Dobrepolj, okrog Gorjancev, v Slovenskih goricah in drugod. Ponekod je padala tako debela in gosta toča, da je razbila tudi vso strešno opeko in je naliv uničil vso krmo in ves živež. Škoda še ni precenjena, gre pa v težke desetmili-jone. Pomoč prizadetemu prebivalstvu je nujna. _ Najdražijo električno' razsvetljavo v vsej Jugoslaviji imajo prebivalci otoka Krka, ki plačujejo kilovat po 10 in 12 dinarjev. Francoski in nemški tisk se med seboj še vedno divje obdelujeta zaradi obojestranskega posojanja prostovoljcev in bojnega materija-la v Španijo. Anglija zavzema med velesilami glede oborožitve v zraku nedvom- no eno prvih mest, saj ima nad 6000 najmodernejših bojnih letal. Državni dolgovi Združenih držav Severne Amerike so znašali letos 1. julija nekaj nad 36 in pol milijarde dolarjev. Vse bogu Marsu. Japonski parlament je odobril kredit 70 milijonov jenov za kritje stroškov najnovejše vojne na Kitajskem. To vsoto nameravajo Japonci zbrati s pomočjo izrednega državnega posojila. Rumunski vojni minister general Angelescti je podal ostavko, ker ne soglaša z zunanjo politiko Avarescovega kabineta. Kje je bencin najdražji? Italijanski tisk je pred dnevi objavil zanimivo primerjavo o cenah benr-cina v posameznih državah. Tako stane na primer liter bencina: v Ameriki 0.95 lire, v Rumuniji 1.09, v Belgiji 1.40, v Angliji 1.42, v v Švici 1.87, na Češkoslovaškem 2.05, na Poljskem 2.15, v Franciji 2.21, v Avstriji 2.27, na Madžarskem 2.98 in v Jugoslaviji 3.58 lire. Vzrok, da je bencin pri nas najdražji, leži v previsokih trošarinah. Oboroževalna mrzlica je napadla vse države na svetu. Te dni so bili krediti za oborožitev francoske vojske povišani od 6 na 11 milijard frankov ... Velikanske manevre na kopnem, v zraku in na morju pripravlja v bližnji bodočnosti italijanska vlada. Tudi Čehoslovaki bi se radi gospodarsko kolikor toliko osamosvojili. Sedaj poskušajo proizvajati iz premoga sintetični bencin in upajo, da bodo na ta način krili zaenkrat vsaj 10 % celotne češkoslovaške potrebe na bencinu. Avstrijske oblasti so pred dnevi zaplenile več vagonov madžarskega sadja, namenjenega na dunajski trg, ker ni bilo povsem zdravo. Glede na to1 so prepovedale sploh ves uvoz madžarskega sadja v Avstrijo-. Kljub temu pa cene sadja na dunajskem trgu doslej še niso padle, ker je dovoz jugoslovanskega sadja, predvsem pa zgodnjih bosenskih sliv, zelo velik. Na vseh tržiščih, tudi jugoslovanskih, so kartelirane tovarne cementa dvignile cene cementa skoro za 20%. Kaj vse zmore kartel!... Vsi Francovi napadi na Madrid so ostali doslej brezuspešni. Zadnja ofenziva na špansko prčsto-lico, ki je trajala tri dni in pri kateri je sodelovalo nad 250.000 vojakov ter nad tisoč aeroplano-v, se je povsem izjalovila. VI. MARIBORSKI TEDEN Navodila za obiskovalce «VI. Mariborskega tedna«. Odobrena je na železnici polovična voznina, ki velja za dopotovanje od 29. julija do 8. avgusta, za povratek pa od 31. julija jdo 10. avgusta. Na odhodni postaji ali pri «Putniku» si kupite celo vozovnico do Maribora obenem z legitimacijo K-13. Ob prihodu v Maribor vozovnice ne oddate, ker velja s potrdilom o obisku VI. Mariborskega tedna na legitimaciji za brezplačen povratek do odhodne postaje. Zunanjim obiskovalcem, ki plačajo za vozovnico do din 15, se potrjuje železniška legitimacija na podlagi navadne dnevne vstopnice za din 5, za vozovnice od din 15 do 25 na podlagi vstopnice za din 10, ki velja za dva dnevna in dva večerna obiska, za vozovnico od din 25 do 60 na podlagi vstopnice za din 15, ki velja za tri dnevne in tri večerne obiske in naposled za vozovnico nad din 60 na podlagi vstopnice za din 25, ki velja za šest dnevnih in šest večernih obiskov. Te vstopnice se glase na ime in so neprenosljive. Zunanji obiskovalci se opozarjajo na stanovanjski urad' Mariborskega tedna, ki posluje permanentno pri vseh vlakih noč in dan v poslovalnici «Putnika» na novem peronu glavnega kolodvora. Razstave so odprte vsak dan od 7.30. do 19., zabavišča pa do 24. oziroma do 2. zjutraj. Posebnosti «VI. Mariborskega tedna« so: Pevski nastop odličnega slovenskega koroškega vokalnega okteta iz Pliberka dne 7. avgusta med promenadnim koncertom; defile nad 30 najmodernejših avtobusov in drugih motornih vozil mariborskih Mestnih podjetij po Mariboru dne 5. avgusta ob 21. uri; predstave «Sna kresne noči» na prostem v mestnem parku, ki bodo 31. julija (pre-mijera), 1., 4., 5., 7. in 8. avgusta zvečer ob razkošni iluminaciji (tribuna za 1000 gledalcev je zgrajena); izredno zanimiva rastava ornitološkega observatorija v Ljubljani; najrazličnejše športne prireditve, kolesarske dirke, teniški turnir, lahkoatletski miting, motociklistična dirka, nogometne tekme, štafetni tek, gorska avtomobilska in motociklistična dirka, skakalne tekme na Mariborskem otoku, industrijska, tekstilna, obrtna, trgovska kmetijska, fitopatološka, vinska, zgodovinska, umetnostna, grafična, akvaristična, tujskopro-metna in druge razstave, modna revija itd. Mariborski teden traja od 31. julija do 5. avgusta. Samouprava Vprašanja in odgovori Vprašanje: Instalacijo za centralno ogrevanje v neki stavbi je dobil na dražbi podjetnik A. po določenih pogojih. Pripetilo pa se je, da se je državna carina na nekatere predmete, ki jih je morala tvrdka uvoziti iz inozemstva, ker se pri nas ne proizvajajo, povišala potem, ko je bila instalacija tvrdki A. oddana. Tvrdka zahteva sedaj razen pogojenih cen še plačilo razlike, ki je nastala zaradi povišanja uvozne carine. Pojasnite, ali ima tvrdka pravico do plačila te razlike, odnosno ali je občina dolžna plačati to razliko. Odgovor: V tem primeru bi bilo treba po našem mnenju uveljaviti načelo, ki ima člen 97. zakona o državnem računovodstvu. Tretji odstavek tega člena glasi: »Dobavitelj ali podjetnik, odnosno kupec ali zasebni pogodnik, trpi vse državne davščine po veljavnih zakonih (o neposrednih davkih, taksah itd.), ki so veljali na dan, ko sc sklene licitacija ali pogodba, razen onih, ki bi bili z zakoni tega oproščeni.« — Po tem načelu torej pritiče dobavitelju še plačilo razlike v ceni, ki je nastala zaradi povišanja uvozne carine, ako je ta povišek nastopil po dnevu, ko sta podjetnik in občina sklenila dobavno pogodbo. To razliko plača v tem primeru občina. V pr a š a n j e: U služben sem pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v M. Smatram se za samoupravnega uslužbenca in mislim, da sem kot tak po § 12. zakona o mestnih občinah član one občine, kjer ima moj urad sedež. Prosil sem mestno poglavarstvo za potrdilo o članstvu, ki pa ga nisem dobil, češ da nisem po svojem službenem odnosu postal član občine, kjer ima sedež moj urad. Prosim za pojasnilo, ali je to stališče občine pravilno. Odgovor: Po razpisu ministrstva za notranje posle z dne 31. decembra 1936, III. br. 42.864, je stališče občine pravilno-. Ministrstvo pravi v navedenem razpisu sledeče; «Poedini uslužbenci Okrožnega urada za zavarovanje delavcev se obračajo na občine, v katerih je njihovo stalno mesto službovanja, da jih vpišejo na osnovi odstavka 2. § 16. zakona o občinah v spisek občinskih članov, ker so javni uslužbenci. — Uslužbenci okrožnih uradov za zavarovanje delavcev se ne morejo smatrati za javne samoupravne uslužbence ter 11© morejo biti vpisani v spisek občinskih članov na osnovi navedenih zakonitih predpisov. — Občine morajo take prošnje odbiti in prosilce obvestiti, da morejo prositi za sprejem v občinsko članstvo po redni upravni poti, t. j. na podlagi ostalih zakonitih predpisov, ako ■ imajo potrebne predpogoje za to.» Tako je stališče ministrstva. Če pa smatrate, da je to stališče nepravilno, imate v tem primeru pravico pritožbe proti odločbi občine na bansko upravo in potem še morebitno nadaljnjo pritožbo, odnosno tožbo, ker za Vas ni odločilno tolmačenje zakona po ministrstvu, temveč šele morebitna razsodba upravnega sodišča odnosno državnega sveta. Kdor zna, pa zna . . . V nekem vojvodinskem listu beremo: «Zaključena je preiskava proti Franju Malagajskemu. belež-niku iz Sonte in tovarišem. Ugotov-> Ijeno je, da je Malagajski v družbi treh tovarišev oškodoval občino za vsoto 8 milijonov dinrtrjev. Razen tega je izvršil še več poneverb v Bogojcvu in Svilajcih. S poneverjenim denarjem je Malagajski kupoval zemljo na ime svoje žene in svaka. Zanimivo je, da je prejemal od predpostavljenih, čeprav so se neprestano množile proti njemu zaradi njegovega krivega poslovanja utemeljene ovadbe — le pohvale ... Univerza srednje Evrope Letos med 15. in 30. avgustom se i>o v Tatranski Lomnici v češkoslovaški Tatri, v čarobni gorski sceneriji, vršil tečaj edinstvene «univerze srednje Evrope», to je novo ustanovljene češkoslovaške šole za proučevanje srednjeevropskih problemov. To šolo organizira «Češkoslova-ško društvo za Ligo narodova obenem z «Institutom za gospodarske in kulturne odnošaje v srednji Evropi» ter s «Češkoslo-vaško visokošolsko skupino za Ligo narodov*. Ta šola si je nadela nalogo, da interesente seznani s političnimi, kulturnimi in gospodarskimi vprašanji srednje Evrope, 9 problemi, ki sedaj zanimajo ves syet in pa s pozitivnimi rešitvami, ki bi utegnile prinesti zagotovitev mirnega razvoja ne le srednji, temveč sploh celi Evropi. Organizatorji te poletne šole za proučevanje problemov sred-jije Evrope so zagotovili sodelovanje najvidnejših in najodličnejših češkoslovaških državnikov, ki bodo predavali o vprašanjih, v katerih so priznani kot najikompetentnejši strokovnjaki. Češkoslovaški zunanji minister dr. Kroftn bo na primer predaval o tetni: cMala antanta, njen razvoj in pomen», češkoslovaški poslanik v Parizu dr. Osusky: «Ma-|a antanta in velesile», češkoslovaški pravosodni minister dr. De-rc*r: «Čehi in Slovakih, vseučili-ški profesor Mihai Antonescu iz Bukarešte: «Preko Male antante do srednje Evropo in profesor beograjskega vseučilišča dr. Jovan Djordjevič o «Političnem razvoju Jugoslavije po svetovni vojni». O razvoju rumunske ipo-litike po svetovni vojni bo govoril profesor bukareštanske univerze Mircea Džuvara, dočim bo pripravil beograjski univerzitet- ni profesor Slavko Stojkovič predavanje: «MaIa antanta in balkanski sporazum». Manjšinskim vprašanjem v srednji Evropi bo posvečeno predavanje znanega češkoslovaškega publicista in enega najboljših poznavalcev teh vprašanj Josefa Chmelara. Bivši avstrijski minister in profesor graške univerze Josef Dobrets-berger bo predaval «0- Avstriji in njenih odnošajih napram drugim donavskim državam po svetovni vojni». O gospodarskih odnošajih Madžarske napram državam srednje Evrope bo govoril bivši madžarski minister in profesor budimpeštanske univerze Elemer Hantos. Še cela vrsta drugih predavanj tega «poletnega vseučilišča^ bo razpravljala ostala važna vprašanja srednjeevropskih držav. Predavanja se bodo vršila v prostorih državnega zdravilišča, ob lepem vremenu pa na prostem in bodo trajala vsak dan dve do tri ure. Za zadosten oddih slušateljev bo tudi poskrbljeno. Tatranska Lomnica spada med najlepša češkoslovaška kopališča v sloviti Tatri in leži 800 m nad morjem. Slušatelji bodo vsuko popoldne prirejali izlete v prekrasno okolico. Celotna prvovrstna preskrba za vsakega slušatelja bo veljala na dan 45 Kč, vpisnina pa 75 francoskih frankov. Udeleženci tečaja uživajo 50% popust na češkoslovaških železnicah. Iznajdljivost V beograjskem «0§išanem ježu» beremo o klasičnih primerih amaterskega tihotapljenja v Nem5iji, iz katere se ne more izvoziti niti ena marka brez dovoljenja pristojnih oblasti. Toda, kdor je premeten in podjeten, spravi čez mejo tudi milijonska premoženja. 0 tem se pripovedujejo v javnosti prav zanimive zgodbe ,.. PONUDBE; NA UPRAVO V listu «Volkischer Beobachter» se je pojavil tale oglas: »Direktor velikega industrijskega podfetja išče privatnega tajnika. Ponudbe s kvalifikacijami in pogoji naj se pošljejo na upravo lista, predal št. 236.» Isto jutro, ko se je oglas pojavil v listu, je zazvonil telefon na mizi Šefa uprave lista. Javil se je gospod, ki je oglas oddal. Moral je namreč še istega dne nujno odpotovati v poslovnih zadevah v Švico, v Ciirih, pa je prosil upravo, naj bi mu vso njegovo pošto z došlimi ponudbami poslala na hotel «BelIevue» v Curihu. Čez dan ali dva ]e gospod direktor prejel od uprave «Volki-scher Beobachter»-ja večji zavoj, v katerem je bilo skoro 200 pisem. Cenzorji seveda niso niti pomislili na to, d'a bi odprli in pregledali zavoj, ki je potoval pod častno etiketo Hitlerjevega vodilnega strankinega glasila. Ko je prejel zavoj, je gospod' «direktor» naglo pričel odpirati pisma. V nekaterih so bile res ponudbe ljudi, ki so se poganjali za mesto osebnega tajnika. Ta pisma je gospod direktor takoj vrgel v koš. Vsa ostala pa, ki jih je gospod direktor pisal sam sebi preko uprave lista, pa je odpiral zelo previdno in pobiral iz njih — skrbno zganjene tisočake, vse svoje premoženje, razdeljeno v nedolžne kuverte, na katerih je bil naslov napisan z raznimi rokopisi in pisalnimi stroji. AVTOMOBILIST Nekega dne se je pojavil pred obmejno carinarnico neki gospod Miiller, ki je bil podoben vsemu drugemu prej, kakor pa kakemu tihotapcu. Bil je sorazmerno slabo oblečen in se je vozil v nekem majhnem starinskem avtomobilu, dočim je imel v žepu vsega skupaj le nekaj sto mark, pa še te v čeku na podružnico neke pariške banke. V potnem listu je bilo zabeleženo, da je po poklicu trgovski potnik. Torej ničesar sumljivega. Vendar so pa previdni cariniki in finančni kontrolorji zelo natančno pregledali njegovo prtljago, njegovo obleko in vso notranjščino avtomobila; celo v avtomobilska kolesa so vtaknili svoj nos. Ker niso ničesar našli, so ga končno pustili naprej. Ko pa je gospod Miiller prispel v Pariz, je iz svojega avtomobilskega orodja izbral nekaj ključev, kladivo in dvigalo, vse to skrbno očistil umetne rje, blata in črne avtomobilske masti ter odšel z vso robo k nekemu zlatarju, kateremu jo je prodal za nekaj stotiso čakov. Gospod Miiller je bil namreč zlatar v Monakovem, pa je vse premoženje spremenil v platino, iz katere je izdelal omenjene avtomobilske ključe, kladivo in dvigalo. To orodje je prekril z umetno rjo, ga dobro namazal s temno mastjo in ga šle malo povaljal po blatu, nato pa vse skupaj pomešal med ostalo mehaniško orodje pod svojini avtomobilskim sedežem. Trdno je bil namreč prepričan, da se umazanega in zarjavelega orodja ne bo nihče dotikal. In prav je imel. TESTAMENT Gospod Braun je deponiral pri svojem berlinskem notarju svojo oporoko. Kuverta je bila zapečatena, na njej pa je bilo napisano z debelimi črkami: «Odpreti šele po moji smrti!« Ker je bil bolan, je gospod Braun odpotoval v neko belgijsko kopališče, kjer se je kmalu sprijateljil z nemškim konzulom, ki je pogosto obiskoval bolnika. Nekega dne, ko je konzul v razgovoru izjavil, da bo prihodnje dni potoval v Berlin, je gospod Braun omenil, da zdravniki v kopališču niso preveč zadovoljni z razvojem njegove bolezni in da so mu dali vedeti, da najbrže nikdar več ne bo videl Berlina. Nato pa je dodal: «Prav za prav mi ni težko umreti, vendar mi nekaj ne da miru: hotel bi spremeniti svojo oporoko, ker sem napravil v njej veliko napako...» Konzul se je takoj ponudil, da pojde k notarju po oporoko, čemur pa se je gospod Braun proti-vil, češ da «ne more dovoliti, da bi se gospod konzul mučil s to zadevo«. Seveda konzul v svoji uslužnosti, napram novemu prijatelju tudi ni hotel popustiti in naposled je odpotoval v Berlin z Braunovim pismom na notarja, naj konzulu izroči testament. Nekaj dni pozneje se je konzul vrnil in «prijatelju Braunu« prinesel obilni zavoj z oporoko. Ko pa je imel Braun zavoj v rokah, je namah skočil po koncu in je bil naenkrat povsem zdrav. Raztrgal je debele pečate in ovoj ter potegnil iz njega pred izbuljenimi očmi, presenečenega gospoda konzula vse svoje premoženje v znesku — 200.000 mark. Zlati zaklad Združenih držav Severne Amerike znaša 11 milijard 781.203.000 dolarjev. S tem prekašajo ameriške zlate zaloge za dve milijardi dolarjev celotne evropske zlate zaloge. To pomeni, da se nahaja nad polovico vsega zlata na svetu v ameriških rokah. OBIŠČITE A MARIBORSKI TEDEN OD 31. JULIJA DO 8. AVGUSTA 1937 50° o popusta na železnicah in parnikih od 29. jul. do 10. avg. Velika gospodarska in kulturna revija Industrija - Tekstil - Obit - Trgovina - Kmetijska razstava -Prva fitopatološka razstava - Pokušnja vin - Zgodovina -Umetnost - Grafična razstava - Tujski promet - Akvaristična - Kuncerejska - Golobarska razstava - Razstava malih živali - Modna revija - Mednarpdni plesni turnir - „Sen kresne noči“ pod vedrim nebom - Koncerti - Kongresi -Športne prireditve - Veselični park na razstavišču i. t. d. Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji Zeleno, romantično Pohorje... Vinorodne Slovenske gorice ... Gostoljubni, lepi Maribor . . . Vas vabijo i SLATINSKE TABLETE Prof! debelosti uporabljajte neškodljiv« SLATINSKE TABLETE za huiianie sestavljene iz prlrodnlh mineralnih soli In rastlinskih ekstraktov Proizvaja: Apoteka Mr. Bahovec Ljubljana V vseh lekarnah 200 tabl. din 69-—, 100 tabl. din 39—, 50 tabl, din 24-— SLATINSKE TABLETE R<*. br. 14JUS/M OGRSKA. SALAMA najcenejša pri: ČERNE OSKAR Sv. Petra c. 35 OPTIK «J. GOLDSTEIN POD TRANČO 1 priporoča po nizkih, cenah prvovrstna očala, daljnoglede, tlakomere, toplomere, trie dr e i. t, d. Priporoča se za vsa v elektrotehnično stroko spada oča dela in dobave Pojasnila v strokovnih zadevah brezplačno. • Cene zmerne. Postrežba točna in solidna • Zahtevajte reference • Nočna službo za nujna ............................* -04. popravila • Kličite telefon 27 ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE MIHELČIČ IVAN - LJUBLJANA BORŠTNIKOV TRG ŠTEV. 1 • TELEFON 27-04 I - ' ■ : . , . • Izvršujemo vse nove napeljave, preureditve, dograditv? in popravila instalacij za luč, moč, signale, radio itd. Vse formalnosti, prijave in naprava načrtov za stranke za priklop na omrežje krajevnih elektraren izvršimo brez doplačil. Popravljamo vse električne aparate, motorje, ^kalnike itd. Dobavljamo za instalacije in popravila prvovrstni materijal, kakor tudi svetila m žarnice. II Časi mi je, cenjeno občinstvo obvestili, da sem dne 27. julija otvoril novo, moderno opremljeno Kavarno »Metropol nasproti Glavnega kolodvora v Ljubljani. - Z odličnim spoštovanjem Miklič, hotelir. PrVOVrstlli cv^ek> bizeljska, ljutomerska, dalmatinska vina in vedno sveže pivo toči Dobra domača kuhinja Telefon 24-11 gostilna pri „JERICI“ Vljudno se priporoča za obisk Jeločnik Viktor — Rožna dolina Se danes porarnajte naročnino! tvrdka KRZNO SREČKO L A P A I N E GAJEVA ULICA 6 SE PRESELI NA ALEKSANDROVO C. 4 DNE 1. AVGUSTA V NOVE VEČJE PROSTORE PALAČA VIKTORIJA - II. NADSTR. ■DVIGALO NA RAZPOLAGO - TELEF. 37-37 STAROZNANA M,> gostilna M M M na Žabjaku - Tel. 28-57 obvešča cenj. goste, da je ravnokar prispela nova vagon-ska pošiljka izbranega, najboljšega dalmatinskega vina. Obenem priporoča svojo izborno kuhinjo in specijalitete ovčji sir ter surovo šunko. Za konzorcij »Slovenske besedo: dr Dinko Puc. Za uredništvo: dr. Stanko Jug. Tisk Delniške tiskarne, d. d-.predstavmk Ivan Ovsenik - vsi v Ljubljani.