SLOVENSKI TEDNIK Leto - Año VIII. No. 349 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena lü cent. Uredništvo in upravništvo Calle Oral. Cesar Diaz 1657 ü. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Naročnina za pol leta I arg. 3.—; celo leto % 6.— Klic v Tujini Zastonj je vsako jadikovanje nad nesrečno usodo primorskih Slovencev pod fašistično Italijo, če se v tem oziru ničesar pozitivnega ne napravi, ali pa tako malo, da je komaj omembe vredno. Primorski emigranti, ki so pribežali v večjem številu v Jugoslavijo in Južno Ameriko ter izdajajo svoje glasilo, "Istro" in "Slovenci tednik", se borijo odločno in neizprosno za svobodo primorskega ludstva. Žalibog so v tej Gorbi tako osamljeni, da ne dobijo razumevanja niti tam, kjer bi ga v prvi vrsti mogli, in bi v boju že zdavnaj podlegli, če bi jih ne držala kvišku samozavest, da so veja ponosnega lr> kulturnega naroda. Primorskega ljudstva, ne bo mogoče nikoli asimilirati, pa če se fašizem še toliko prizadeva. In recimo, da bi se čez nekaj generacij to tudi vsaj deloma posrečilo, ali je to dopustno, ali ni poniževalno za današnjo stopnjo civilizare, ki jo tudi Slovenci poznamo, da se na tak barbarski način ljudstvo trpinči leta in morda stoletja, da se ga moralno in materjal-no vpropašča. Kako je slovenski narod pod Italijo ponižan, težko razume vsak, ki nima globokejšega vP.ogleda v svobodno razvijanje ljudstva, na-roda ali človeka. Italijanski narod je. suženj fašizmu. In da bo ta narod pokoren črnim imperialističnim Cjljem, jim je podaril kot tlačane nas primoree Slovence in secfa.j še Abesince, ki smo popolnoma brezpravni. Rojaki in rojakinje! Ali razumete, kaj se to pravi? Primorsko ljudstvo je popolnoma brez bodočnosti. In v emigraciji se tudi le s težavo po-r,vamo naprej, ker nas teži zavest, da smo oropani svobode. Izseljenci smo prisiljeni poma-*»ti svojim doma, kolikor pač kdo more, kar Pomeni letno ogromno svoto, ki v gospodarju našega ljudstva ničesar ne pomeni, in je naša žrtev pravzaprav indirektno podpira-fašizma. Vendar, ali naj naše drage pre-PUstimo usodi! 'Z jadikovanjem in tožbami ne bomo ničesar dosegli, pač pa bomo kaj dosegli, če si zavidamo rokave, pljunemo v roke ter gremo na delo. v Jugoslovanski patronat v pomoč fašističnim rtvam že skoi'o eno leto neumorno deluje v koloniji, kar je našim čitateljem znano. a patronat se sedaj prizadeva, da bi se orga-llll!ira]a v naši naselbini ena velika protifaši- stig v«a vali odbor, ki si je nadel nalogo voditi boj proti fašizmu, bi bilo priporočljivo od našega Patronata, da stopi v stik z omenjenim odborom, da bi se tudi v Združenih državah organiziral podoben shod. Tudi v Jugoslaviji imamo klube in organizacije, ki se zanimajo zá ta pokret. Zato je potrebno, da stvar dobro zamislimo in da kolikor mogoče vsi Jugoslovanski antifašisti enotno nastopimo. Nastopila je do- ba, ko fašizem kuje verige že za nadaljno za,-sužnjevanje, zato moramo biti močni in pripravljeni, kajti po toči zvoniti bi bilo prepozno. Pričakujemo pa tudi, da bodo na jugoslovanskih merodajnih mestih naše prizadevanje vpoštevali ter izrabili vsako priliko, da na5 skupen namen čimprej dosežemo. Vse naše prizadevanje bi bilo zastonj, če tisti, ki so v prvi vrsti poklicani in odgovorni za našo usodo, ne napravijo vse kar je v njih moči. Diplomatje zbrani v Ligi Narodov se hudo kregajo na manifestaba. K sodelovanju je povabil t]r vna®a društva, brez razlike, ki bi iz vseh U8tev sestavili pripravljalni odbor za orga-n'ziranje tega shoda. ^rePričani smo, da se bodo naša društva v tem lftlalno Pogledu sporazumela, nekaj zagotovila že - m da bomo skupno in javno nastopili vic0ti fašizmu zahtevajoč naše naravne pra-IC er imajo tudi Slovenci v Združenih drža- Kot smo že v zadnji številki napovedali, je prišel na dnevni red hud diplomatični boj glede Abesinije. Vsa zadeva je prišla pred Društvo narodov, kjer je zbirališče diplomatov. Za zeleno mizo se je vsedel tudi abesinski zastopnik, in je zato italijanska delegacija kot v znak protesta takoj zapustila dvorano ter odpotovala v Rim. Musolini pravi, da abesinsko cesarstvo ne obstoja več v prejšni obliki ter da pripada sedaj italijanskemu imperiju, in da zato Abesinije ne more nihče drugi predstavljati kakor italijanski zastopniki. Ostale članice Društva narodov pa so drugačnega mnenja, posebno Anglija in manjše države, prva radi trgovskih interesov, druge pa radi svoje državne varnosti, kajti Italija je dokazala, da sme močnejši šibkejšega podjarmiti, brez da bi bil zato komu odgovoren. K velesilam se prišteva tudi Poljska, ki pravi, da potrebuje kolonije in da bo tudi ona kmalu pričela s tozadevno akcijo. Mussolini je izjavil, da bodo interesi Francije in Anglije v Afriki rešpektirani, Francija ima železnico iz Djibutija v Addis Abebo, Anglija ima v posesti pa jezero Tsana. Seveda, če bi Italija pričela izkoriščati naravno bogastvo abesinske zemlje, bi se akcije omenjenih podjetij znatno zvišale, in Mussolini misli, da sta s tem lahko Francija in Anglija popolnoma zadovoljni. Francija je že nekaj izjavila, da bo glede afriške zadeve neutralna, nikakor pa ni tega mnenja. Anglija, ki noče priznati italijanske nadoblasti v Abesiniji. Francija je zato na strani Italije, ker se boji Nemčije, in pa zato, da se maščuje nad Anglijo, ki ni hotela glede Porenja na njen predlog ničesar pozitivnega ukreniti. Nekateri francoski listi izražajo bojazen, da ko bo Anglija sprevidela, da z grožnjami proti Italiji nič ne opravi, se bo pobotala z njo, in v tem slučaju da bi ostala Francija popolnoma osamljena v Evropi, zato da Francija noče podpirati Anglijo, ker ji ne zaupa. V Parizu ne verjamejo, da bo Italija izstopila iz Društva narodov, četudi nekateri diplomatje izražajo bojazen, ker da bi se tedaj pričel odkrit boj med Italijo in Nemčijo glede Avstrije in da bi v tem slučaju tudi Jugosla- vija stopila v akcijo, in se razume, na strani Nemčije. Zato je Nemčija ves čas tiha, ko se drugi prekljajo v Ženevi, ter čaka ugodne prilike, da izvede svoj fašistični načrt. "Giornale d'Italia" piše, da Abesinije se ne sme nihče dotakniti, če noče izzvati vojne z Italijo. Norčuje se s sankcijami ter piše, da ima Italija dobre zaveznike: Avstrijo, Madžarsko, Albanijo in Japonsko. Ultra fašistični utež pa bi bili, Nemčija in Poljska in morda tudi Jugoslavija ter Baltiške države. Evropska politika pa se pravzaprav deli vsaj zaenkrat, samo na dva odločilna faktorja: levi in desni. Levi blok, ki je odločilnega pomena, sta samo Rusija in Francija, ki pa sta v veliki razdalji ena od druge, tako da se Francija opravičena smatra za otočena, tembolj, ko so ji zadnje volitve prinesle le še odločnejše nasprotnike na desni,- K levičarjem spada tudi Španija, ki pa je notranje tako še neurejena, dá le s težavo vzdržuje red doma, in torej v zunanji politiki ne pomeni več kot toliko. , Desne velesile pa so v prvi vrsti Nemčija in Italija, obe imata na svoji strani manjše zaveznike, ki upajo na drobtinice, kakor ubogi Lazar pod bogatinov,o mizo. Ker ima italijanski in nemški kapital izpeljane sesalke v vse manjše države potom katerih pitajo svoje sužnje, se zdi, da je italijansko in nemško ljudstvo v resnici zadovoljno s fašizmom, se ne' more tega trditi o ljudstvu katerega predstavniki se bratijo s fašističnimi diktatorji, Musso-linijem in Hitlerjem, zato so evropski levičarji, ali takozvana ljudska fronta, v velikanski premoči, samo ne morejo dati duška svojemu stremljenju, ker jih drži fašizem, ki je organiziran kapitalizem, v oblasti z vsemi sredstvi in eno najnevarnejših je vera, kér četudi večinoma duhovnikov čuti z ljudstvom, se cerkveni poglavarji nočejo ločiti od bogatinov, ker jim je ljubši denar, kakor pa Kristusov nauk. Izven Evrope imamo še drugo fašistovsko državo, Japonsko, s katero pa si nadejajo o-pravka v prvi vrsti Sovjeti, potem pa Kitajci in Združene države. Tudi na tem delu sveta so intrige na dnevnem redu, ki jih povzročajo križajoči se interesi kapitalistov. Fašizem brez talcev nima obstoja, to smo v STRAN 2 SLOVENSKI TEDNIK No. 349 našem listu že večkrat povedali. Italijanski je šel iskat rešitve v Abesinijo, nemški pa že tudi ima svoje načrte pripravljene. Obrnejo se tam, kjer upajo zmage. Ljudstvo vzgaja š zverinskimi nagoni, zato je zadovoljno, samo da je sito, četudi žre meso svojega bližnjega. Ker pa veje od leve med narode blagodejen veter, ki bo prej ali slej objel tudi zatirane in šibkejše narode, je fašizem v Italiji in Nemčiji obsojen na smrt, in sicer od lastnega naroda, ker ko bo ostal sam s svojimi tlačitelji, bo sprevidel, kako strašno so bili zapeljani. Angleškemu imperiju, -ki je bil eno največjih gospodarskih velesil na svetu, grozi ne-' varnost, da se razsuje. Anglija sama na sebi ni bogve kako velika država, samo ima ogromnega lcolonijalnega posestva katerih ljudstvo so skuša osvoboditi. Irska se je že osvobodila angleške nadoblasti. V Indiji deluje Ghandi na svoj način za osvoboditev štiristomilionskega naroda. V Palestini in v Aleksandriji je tudi etiti močno protiarigleško gibanje. Iz tega raz-vidimo, da je angleški umetno narejeni imperij samo vprašanje časa, kakor tudi na novo proklaiuirani italijanski. Ce samo površno pogledamo v današnje življenje človeštva, pridemo do spoznanja, da potrebuje preosnove na podlagi socialne svobode in enakopravnosti. Take svobode pa lahko pričakujemo edinole od levičarske strani, četudi ne prihaja med nas taka kot se bo pozneje stopnjema skristalizirala. Zato moramo tudi izseljenci točno vedeti, kje je naše mesto, ker to ne smatramo za nobeno politiko, temveč zgolj naravno pravico za kulturni in gospodarskj obstoj vsakega poštenega človeka, kakor tudi naroda in vsega človeštva. Vlada v Paraguayu je mnogo ekstre-mistov aretirala in deportirala Paraguayska provizorična vlada je dala aretirati in deportirati tajnika udruženja delavcev kakor tudi podtajnika, ki da sta priprav--Ijala politični preobrat v republiki. Predsednik Franco je držal dalji govor na narod, ki ga je imenoval zmagovalca v čakov-ski bitki. Polkovnik Smith pa je govoril vojakom, ki je dejal med drugim, da vojak ne more biti komunist, ker vojak da more biti discipliniran, medtem ko je komunizem za. razdiranje, ki da hoče zrušiti vojaško družino, družbo, narod in domovino. Vojak da mora biti patrijot, komunist pa da je antipatrijot. Polkovnik Smith res imenitno pojmuje komunistično doktrino. Po njegovem bi v Rusiji vsak počel kar bi hotel, brez da bi bil za svoje dejanje komu odgovoren. Sicer pa je v njegovem interesu da laže. ANA CHRPOVA Slov. babica dipl. v Progi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici 'Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. Entre Ríos 621 U T. 38 Mayo 8182 Zborovanje male antante in balkanske zveze V Belgradu so se vršile prejšni teden konference male antante in balkanske zveze, ki pa baje niso imele nikakega povoljnega uspeha. Jugoslavija bi menda rada dobila na svojo stran balkansko zvezo v slučjaju spopada z Italijo. Grčija je izjavila, da v slučaju konflikta med Italijo in Jugoslavijo, bi bila ona prva, ki bi postala žrtev mogočne italijanske mornarice. Turčija, je izjavil nje zastopnik, da se tudi nemore boriti proti svoji zavezneii Rusiji v slučaju da bi bila ona v nasprotstvu z druga članico balkanske zveze. Dogovorili so se, da bo v slučaju vojne, dar-danelska ožina odprta romunski trgovini. Mnogo so razpravljali glede odnošajev male antante in Rusije, ki je glavna ovira Jugoslavija, ker doslej še ni vzpostavila diplomatične vezi s Sovjeti, kar pa se zagotavlja, da bo pričela delati na to, tembolj ker se imata namen Čehoslovaška in Turčija še bolj zbližati in tako tudi Romunija. Govorili so tudi o restavraciji Habzburžanov, ki pa niso posvečali večje pozornosti, ker ta problem je zaenkrat popolnoma v ozadju. Zborovalci so zaključili, da je internacionalni položaj zelo napet in da morajo zato biti zastopniki zveze v stalnih medsebojnih stikih. Nekoliko upania imamo torej, da bo Jugoslavija navsezadnje vendarle priznala Sovjetsko Rusijo kar ji na noben način ne bo moglo škodovati. Severni slovan pa bo imel toliko po-mebne zaslombe za južne Slovane, da bo lahko Jugoslaviji malo bolj odločno nastopila za rešitev svojega naroda iz pod fašističnega jarma. OKNO V SV FT INSTITUTO MEDICO Zdravniki specialisti za vse bolezni. Pregled brezplačno — od 9-21 ure. Ali imas poravnano naročnino? Rim. — Če bo Italija izstopila iz Družbe narodov, upajo v Rimu, da se bo dalo takoj reformirati nov blok med Nemčijo, Poljsko, Avstrijo, Madžarsko, Albanijo, Bolgarsko in Italijo ter indirektno z Japonsko. To bi bil kot protiutež Franciji Angliji in Rusiji. Addis Abeba. — Podkralj Badoglio poroča, da sedaj ko je vojna končana, se bo takoj lotil kolonizacije Abesinije. Treba da bo poklilati iz domovine več inženirjev, zdravinkov in učiteljev, ki da vseh čaka ogromnega dela. Naj-1 prej pa da je treba vzpostaviti red in mir v velikem cesarstvu, ker so se bivši neguševi vojaki prelevili v roparske tolpe ter kradejo in požigajo po deželi, da je veselje, namreč za Abesince, za Italijane pa žalost, ker kamor pridejo je vse uničeno in požgano. Abesinci, da ne morejo ničesar izgubiti ker nimajo ničesar, več inozemskih trgovcev pa da so pognali na beraško palico. V Rimu že delajo načrte in proračune za kolonizacijo novega imperija. Jeruzalem. — Haile Selassie se nahaja še vedno v Jeruzalemu v oskrbi zdravnikov, ker da so ga zadnji dogodki spravili v opasno fizično stanje. Addis Abeba. — Abesinci marsikaterega Italijana ali če jih je več skupaj, prikrajšajo za glavo. Več vojakov domačinov v italijanski vojski je pobegnilo k roparjem. Madrid. — Španija je dobila novo vlado kateri predseduje Jakob Casares Quiroga ter je obenem tudi minister vojske. Azaña, bivši ministrski predsednik pa bo postal predsednik nove delavske republike. Atene. — Delavstvo je napoevdalo stavko, ker je bil ubit en delavec. Policija je pripravljena da takoj stopi v akcijo, če bo prišlo do -j izgredov. Moskva. — Bivšega načelnika metalurgične-ga zavoda na otoku Vrangel je rusko sodišče obsodilo na smrt, ker je obtožen uboja nekega zdravnika, ker je kritiziral njegovo delovanje. Madrid. — Vsi levičarski listi med njimi tudi katoliški dnevnik "El Debate", so se veliko obetajoč izrazili o bodočem predsedniku republike, Azañu. PRIJATELJ VAŠEGA POVERJENJA Ni mogoče dobiti dobrega prijatelja samo na en dan. Potrebno je, da se z njim večkrat družite, tako da se medsebojno pobliže spoznasta. Kadar česa potrebujete, da Vas Vaš prijatelj razume in da rad ustreže Vaši prošnji. Posetite našo Banko ali nam pišite v Vašem materinem jeziku. Dobili boste na tisoče vaših rojakov, ki se poslužujejo samo našega posredovanja, ki so najboljša garancija o naši BRZI, TOČNI in USLUŽNI postrežbi. DAJTE NAM ENO NAROČILO ¡N SE PREPRIČATE! Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD' Avda. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Naše uradne ure so: od 8Yz do 7 zvečer, v sobotah do 12y2 ure. in No. m SLOVENSKI TEDNIK SYBAN 51 Valencia. — Neki nepoznanci so zažgali dvo cerkvi in klub desničarjev, zažgali so potem šo več drugih poslopij kakor tudi neko severnoameriško banko. Pariz. — Socialistični voditelj Leon Blum, ki je rodom Žid, in ima precej zgledov, da bo bodoči ministrski predsednik, je izjavjil, da delavsko udruženje v njegovi vladi ne bo figu-riralo kakor stranka temveč kakor delavska organizacija. Komunistični voditelji so izjavili, da bodo Podpirali vlado, če ne bo pozabljela na delavstvo, in da naj najame večja posojila, četudi s° oni načeloma proti temu, da se začne z raznimi državnimi deli in s tem zaposli brezposelne. Washington. — Ko je neki novinar vprašal severnoameriškega justičnega ministra, ki je Prišel s potovanja po Evropi, zakaj je v Združenih državah primeroma toliko več lumpov ^ zločincev kot pa v katerikoli Evropski državi, je dejal da zato, ker dobijo v Združenih državah več prilike za se skrivati. Združene države imajo vsaka zase svojo policijo in paragrafe ki se razlikujejo in je tako v vsaki državi druga postava, medtem ko je v evropskih državah enotni red in še potne in jezikovne težkoče, če bi hotel zločinec iz ene države v drugo pobegniti, česar v Združenih državah ni. Nam pa se zdi, da je stvar precej drugačna. y Ameriki se ponašajo s svobodo, zato ima v'sak pravico to zlato svobodo izkoriščati. Bankirji in drugi magnatje kradejo legalno, drugi lopovi, kot naprimer njih prosluli kralj Al tapone pa kradejo nelegalnim potom, vsi pa S1 lahko podajo roke. Še le predsednik Roose-Velt je stopil malo na prste prvim in drugim. London. — AbeSinci so proglasili Goro za ,Svojo prestolno mesto, tako poroča angleški konzul iz Abesinije. London. — Francoski zastopnik pri Družbi prodov je dejal, da bodo Nemci to leto kon-(:ali 2 utrdbami Porenja, in da rabijo toliko Omenta, da se je temu izdelku dvignila cena 80%. Ženeva. — Abesinslci zastopnik pri Društvu Narodov poroča, da se ras Desta in ras Imru Dr. Carlos A. Urquijo Otroške bolezni. — Zdravnik od zavoda sirot in španske bolnice Ultravioletni žarki Sprejema od 15 ure do 17.30 Juramento 4874. B. Aires. U. T. 51-3604 Restaurant "O S O RIO" Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno za svadbe Vsako nedeljo ples. °ENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cont. Se priporoča lastnik ™¡r 10 ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL še nista podala Italijanom ter da bosta kmalu imela organizirana močno vojsko s katero bosta vdarila na Italijane. Dunaj. — Kancelar Sušiiilc je menjal vlado iz katere je izločen princ Starlienberg, ki je prijatelj Italije. Sušnikova vlada bo bolj naklonjena Nemčiji. S tem je Hitler dosegel svoj namen. Dunaj. — Princ Starlienberg je izjavil, da je pripravljen sprejeti vsak načrt od Musso-linija in je s tem namenom odpotoval v Rim na razgovor. Stvar pa je v resnici taka: Princ Starlienberg je z denarjem podpiran od Mussolinija, da lahko dela politiko v Avstriji po njegoin navodilu. Dr. Sušnik pa je z denarjem zakla-dan od Hitlerja, iu ker je gotovo več priteklo iz Nemčije kakor iz Italije, je Sušnik lahko plačal ljudi in zaobrnil politiko ter Mussolini-jevega oproda vrgel iz vlade, ki se je takoj pobral potožit svojemu dobrotniku. London. — Neprenehoma se vršijo spopadi v Polestini med Judi in Arabci. Prvi so proteži-rani od Anglije, drugi pa od Nemčije fn Italije, in se takorekoč ubogi ljudje koljejo medsebojno, ker so naliujskani od svojih plačanih voditeljev. Italijani delajo protianglešlco propagando zato, da delajo preglavice Angliji, Nemci pa zato, ker Hitler naravnost besno preganja Jude in jih celo v svoji dedni domovini zasleduje in skuša ugonobiti. Washington. — V Združenih državah se vršijo preliminarne volitve pri katerih je odnesel zmago predsednik ltoosevelt. Rim. — Veliki fašistični svet je imenoval Mussolinija "Fundador del Imperio". Mussolini je proglasil absolutno nadoblast Italije nad Abesinjjo in je naznanil, da je kralj Italije cesar Abesinije. Maršal Badoglio je imenovan za podkralja Abesinije in general Graziani pa je bil povišan v maršala. Po štirinajstih letih fašistične dobe, je dejal Mussolini, so se vresničile naše sanje. Italija ima svoj imperij, ki je civilizacija za vse abesinsko ljudstvo. Piše Zadr. GOSPODARSTVO CILJ ZADRUŽNIŠTVA V zvezi z zadnjim člankom pod to rubriko, želimo danes pokazati, kako naj se delavstvo in zakaj, osvo"bodi od sedanje kvarne politike ter vodi svojo zadružno, katera je edino pripravna za rešitev današnjih zamotanih razmer, in katera bi izenačila človeštvo tako, da ne bi bili na eni strani vladajoči z vsemi dobrotami obdarjeni, na drugi pa tlučani in hlapci, ampak postali bi si vsi bratje in sestre ter živeli v slogi in miru. Ako bi bili vsi narodi z zadružno mislijo prežeti, bi jih ta dovolj vezala v pravo bratsko slogo in bi na ta način bile preprečene vse vojne, katere so največji in najstrašnejši udarec za proletarske vrste.' Ker le proletarci se ubijajo in koljejo med seboj za koristi tistih, ki jim ukazujejo in to so: kapitalisti. Zato so vse vojne samo njihov dobiček, ker si hočejo na ta način podjarmiti delavstvo, da bo v vojaški suknji bolj podložno, kar jim na drugi strani dovoli črpanje po mili volji iz teles nemočnih — neorganiziranih mas. Človeštvo že stoletja željno pričakuje, da se vojne ne bodo ponavljale. To pa je nemogoče doseči z sedanjim mišljenjem in sedanjimi zakoni. Zakon u ljubezni do domovine, katerega nekateri narodi tako propagirajo, z tem, da pravijo državljanom, da je edina njihova zemlja sposobna vladati ostale narode, ker so manjši in manj vredni, je strup, katerega nevedno ljudstvo pije in sovraži ostale narode. Ta strup rodi potem vojne in druge katastrofe ter je najpripravnejše orožje za izkoriščanje delavskih slojev. Tega, in enakih zakonov se mora delavstvo najbolj braniti. Domovina je vsakemu najljubše kar ima, ali ona naj bo poštena mati svojim otrokom. Domovine naj se zavedajo, da smo vsi njihovi sinovi. Domovine naj vedo, "da je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če delil bi kruha z bratom brat, z pravimi čutili." Današnje domovine nimajo čutil za svoje sinove. Oropali so jih vseh svoboščin, zato je skrajni čas, da se ljudstva ampak bodite prepričani, da vam konvenira danes bolj kot kadarkoli: I POSLATI DENAR vaši družini v Europo VLOŽITI VAŠE PRIHRANKE na dobre obresti KUPITI PREVOZNE KARTE z najboljšimi parniki po brezkonkurenčnih cenah pri Vašem starem prijatelji BANGO HOLANDES UNIDO SLOVENSKI ODDELEK CANGALLO No. 360 (med 25 de Mayo in Reconquista) BUENOS AIRES Strut 4 SLOVENSKI tRDNflt Ño. 349 imen odpovejo mamljivim besedam ter začnejo svojo usodo sami voditi. Voditi te usode, stati nasproti dobro organiziranim kapitalističnim ustanovam, pa ne more eden sam, ampak vsi prav vsi moramo biti zraven. Začeti moramo od spodaj. Ustanoviti male konsumne ali druge zadruge, od koder se bo širil dull bratstva-zadružništva med tem ko se bo tudi zadruga širila in večala. Vsak delavec, naj si bi kateregakoli poklica, mora biti ("lan njemu najprimernejše zadruge. Ako ni dovolj poučen o zadružnem pokretu, naj se pripravijo zato potrebni tečaji. Ljudstvo naj spozna medsebojno delovanje in njega koristi. Ko bomo to dosegli, n. pr. tako kot so dosegli na Švedskem, bomo tudi lahko zahtevali naše zastopnike v parlamentih, kajti le ti bodo znali pripraviti take zakone, kakršnih je dandanes potreba. Ko bo zadružno delovanje tako prevladalo, bomo imeli resnične zadružne države, kjer bo vse od vseh in za vseh. Kjer ne bo ne vladanih ne vladajočih. Kjer bo vladal red in mir. Tisti mir, kateri je za življenje najpotrebnejši in brez katerega sploh ne bo miru. ZADRUŽNO POLJEDELSTVO TUDI V ŠPANIJI Kot smo že poročali, se v Španiji, po zmagi Ljudske fronte, deli zemlja med poljedelce, kateri so do sedaj bili hlapci in koloni. Večina teh poljedelcev je sklenila na javnih shodih, da bodo zemljo obdelovali na zadružen način (kolektivno), za kar bodo uporabili sovjetski načinj. Tudi o tem smo že v našem gospodarstvu govorili. Država namreč odda skupini poljedelcev, potrebno zemljo, orodje, govejo živino i.t.d. Vse to jim izroči v večno uporabo in člani take zadruge se obvežejo zemljo obdelovati ter izboljševati. Za najemnino ne plačajo nobenih prispevkov. Le nekoliko davka odmerjajo vsako leto ter ne smejo zemlje prodati,, povečajo pa jo lahko. Vsi glavni pridelki so skupni, le vrtnina, perutnina in neke druge malenkosti, ki se ne morejo deliti, imajo vsak posebej in v neomejenem številu. Vse to gospodarstvo vodijo člani sami za kar imajo redne 15 dnevne sestanke, oziroma po potrebi. Imajo tudi lastne čitalnice, gospodarska predavanja, razne zabave in sploh vse kar potrebuje človek za izobrazbo in razvedrilo. Tako 4?ospódarstvo so poznali posebno slovani že v starih časih, pa se sedaj spet pojavlja ravno pri Slovanih, izgleda pa, da se ga bodo tudi drugi narodi oklenili, kar priča, da je najboljši način prostosti in blagostanja, katerega naj si delavno ljudstvo samo izvojuje od nadvlade veleposestnikov in kapitalistov. IZ PATRONATSKEGA GIBANJA Na zadnji prireditvi Slovenskega prosvetnega društva se je nabralo s prostovoljnimi prispevki za fašistične žrtve $ 24.—. Patronatski odbor se najlepše zahvaljuje Prosvetnemu društvu kakor tudi vsem tistim, ki so prispevali za uboge trpine fašističnega te- rorja- ?;, I »v ZA TISKOVNI SKLAD Kovačič Alojz ...... $ 1.,— Od prej ......\..... „ 212.— Skupaj .......... $ 213.— Najlepša hvala! DOMAČE VESTI HIMEN Poročila sta se Blaž Janežič, doma iz Koza-rišče na Notranjskem v Jugoslaviji, in Lojzka Uršič, doma iz Bukovice pri Gorici. Svadba se je vršila na domu nevestine sestre v krogu sorodnikov in prijateljev. Bilo srečno! Radi selitve prodam hišo z zemljiščem ki meri 25 x 25 na vogalu Leon Pinedo norte. Je zelo na prometnom prostoru in pripravno za kako trgovino, bodisi "almacén" ali mesnico, ker v bližini dveh kvader ni nobenega. Tudi prometne zveze so zelo ugodne. Tranvija št. 2 in omnibus št. tí vozi samo dve kvadri proč. Prodam tudi drugo zemljišče na Vogalu Leon Pinedo in Humberto I. ki meri 833 x 25 in drugi lote enako velik. Obe parceli sta nasajeni s sadnim drevjem ter zelenjavo. Kogar interesira naj ne zamudi lepe prilike. Pojasnila dobite pri: Alojz Prancetič, calle Leon Pinedo norte 4Í)8 (Alto Alberdi) Cordoba. Iz uredništva in upravništva Brišar Anton. — (¡lede naročnika M. V. vzeli na znanje in bomo počakali. Naročnino prejeli. Če bi vsi imeli isto željo kot jo imate Vi in tudi uredništvo, bi kaj kmalu izhajali dvakrat tedensko. Pozdrav! J. Dekleva. — Hebatu prihaja list nazaj na uredništvo. Ne more biti naslov prav. Pozdrav! F. Maznik. — Pot za tja in nazaj stane $ 70. Pozdrav. S. I. Avellaneda. — Mislimo da je v redu. Nasvidenje! J. B., Cinco Saltos. — V zavod bi že lahko dal sina, ampak brezplačno ni nikjer, izven če izvuzameno nekatere samostane, ki pa ga vzgojijo za redovniški poklic. Res je, da se otroci na cesti ali na ulici naučijo več slabega kakor pa v šoli dobrega, vendar ne kaže drugega kot imeti potrpljenje. Naročnino smo prejeli v redu. Hvala za priznanje in nas veseli, da razumete položaj. Pozdrav ! L. P., Cordoba. — Ker je oglas velikega obsega stane dvakratno oglašenje 3 pese. Pozdrav. S. Z., Montevideo — Knjige Vam bomo poskrbeli. Tako nezaupljivi pa vendar nismo. Vsled preobilce dela smo najbrž pozabili na obljubo. Pozdrav. V. M., Ascención. — Naročnino prejeli. Vaši želji smo ugodili, kot vidite. Pozdrav! INSTITUDO - DENTAL - POPULAR 2261 - AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— Nov način in različne vrstf stavljanja zob "Slovenski Tednik" Calle Gral Cesar Diaz 1657, U. T. 59-3667 Buenos Aires -oOo- INFORMACIJSKI URAD V vseh zadevah: bodisi, da nameravate katerega svojih vpoklicati iz domovine pa ne veste kam bi se obrnili, da bi kolikor mogoče malo zapravili na času in na denarju, ali nameravate sami odpotovati v domovino, ter v kakršnokoli drugi zadevi, obrnite se do nas po nasvet, ki vam bo gotovo koristilo POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE Ko iščete službo, zlasti dekleta, vprašajte najprej pri nas. In če kdo ve za kako službo sporočite to takoj na naš urad. Pomagajmo si medsebojno! NAŠI ZASTOPNIKI Za Cordobo: Prane Kurinčič, Calle Pinzón •441, Pueblo San Martin. Za Rosario: Anton Brisar, Calle Riear-done 51. Za Montevideo: Društvo Ivan Cankar, zastopa Štefan Žalec, Calle Pampas 2045. Vsi goriomenjeni so polnomočni zastopniki Slovenskega tednika pri katerih lahko poravnate naročnino ali se obrnete do ljih za kako drugo pojasnilo tičoče se lista. Na dalje lahko poravnate naročnino pri Franc Laknarju na Banco Germánico, pri fckrbcu Andrej na Banki Holandés in pri Emilio Živec, restavrant Osorio na Pater-nalu. Naročniki in naročnici ter prijavljenci Na ovitku poleg naslova imate vsi točno zabeleženo, do kedaj imate poravnano naročnino, prijavljenci pa sploh nimate datuma na ovitku, kar pomeni da vam teče naročnina od kar ste se prijavili. Bodite vsi točni pri plačevanju, ker drugače nas spravljate v denarno zadrego. Ker sedaj nimamo kobradorja, potrudite, se sami do uredništva, kjer se lahko poravna naročnino vsak dan, tudi ob nedeljah. S tem prihranite upravi mnogo stroškov. Slovenski tednik ni nikako zasebno podjetje, zato moramo vsi gledati, da delamo za njegov prospeh. čimveč bi bilo naročnikov in tako tudi dohodkov, tem-večji in lepši list bi uprava izdajala. NOVI NAROČNIKI IN PRIJAVLJENCI Stanislav Badalič, čendak Josip, Rebek Avgust, Bovcon Raimund, Birsa Fran, Modernič Anton, Rafael Rosselli in Lože j. Nova Slovenska Gostilna Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika IVAN GAŠPERŠIČ in LUDVIK DEKLEVA Av. Forest 621 Chacarita Stran a 6 No. 349 SLOVENSKI TEDNIK Dekliška Greda SPOMIN IZ DOMOVINE Sem gotov, da ga ni človeka od Cabra pa do Pare, ki bi ta kraj pozabil, ki ga je enkrat videl. Tako lepega in veselega kraja se nikjer drugje ne vidi kot so te male vasice v katerih se govori več svetovnih jezikov, ker moški po zimi večimoma odpotujejo po svetu iskati si kruha, Po leti pa se vrnejo domov, da obdelujejo polje. Eni odhajajo v Ameriko, drugi v Nemčijo, tre j i gredo delati v gozdove na Hrvatsko in Romunijo, četrti kupčujejo z raznim blagom in peti s cukrom po raznih velikih mestih, tudi glasoviti urarji so od tam doma, ki hodijo od vasi do vasi. Velikokrat se spomnim veselili mladih dni, kako smo ob večerih po vaseh prepevali lepe slovenske pesmi. Vsak i'ant je pel v zboru svoj glas. Slišati pa je bilo tudi druge internacionalne pesmi, ki so se jih naučili kruhoborci med raznimi narodi. Iz tega kraja ni bilo v Slovenskem tedniku se neobenega dopisa in upam da se ga bodo vsi rezveselili, ki so od tod doma. Vsake pet minut je druga vas mimo katerih pelje lepa bela cesta in teče voda Kolpa. Mlade žene in dekleta po-pevajo veselo po planinah, kakor da bi se učile neveni kje. Fant je zauriskal, da se je razlegalo od hriba do hriba. In kadar je VencloVa harmonika zaigrala tisto znamenito "oberštajer-sko". Nasi harmonikarji so samouki pa vam tako lepo zaigrajo, da je marsikatero razvajeno mestno uho prisluhnilo. Najlepše se mi je zdelo na Kresni večer. Dekleta so lioclile od hiše do hiše ter prepevale: (Podajamo v narečju Op. ur.) Bog daj, Bog daj dobro večer gospodinam, gospodarom. Mi smo nocoj rano vstali, rano vstali, malo spali, vaše polje varovali. Varuj, varuj Bog, Marija, Sveti Ivan, Kresnik božji. Ce nam mislite kaj dati, pojte nam hitro poiskati. Če nam nečete nikaj dati, čemo vam gospodarja vlcrasti, na zeleni travnik odpelati, na pisan stole« posaditi, mi ga čemo tak vrediti, da ne bu mogal nazad priti. Dajte, dajte, darovajte, štiri jajca, skejdo muke lit.ro vina, petelina. Vi ste nas obdarovali, mi smo vas pa varovali. Lepa hvala lepga dara. Daj Marija dobra leta, sveti Ivan Kresnik božji. Potem pa dekleta in fantje kar naprej po vasi kresujejo, in fantje napravijo na sredi vasi lep "ogan" na katerem je prihodnja nedelja zabava, dekleta poskrbijo za jesti, fantje pa za pijačo. Saj tukaj nam ničesar ne manjka, vendar tistega veselja kot smo ga imeli doma, vsi močno pogrešamo. Mislim, da ni lepšega spomina kot je spomin na dom. V. Malnar, Ascención, Argentini ja. m——n m ■iiiwlii ■■■m umih«—.......mi» m —i'»ii—nnmwin i imi1— Ali si že pridobil novega naročnika za Slovenski tednik? FEODORA Ne, ne bom jokala, močna bom, požrla bom solze! Potegnila si je iz žepa robec. Ko pa je majhno rutico potegnila i/, žepa, ji je naenkrat nekaj padlo z žvenketom k nogam. To je bil železni prstan z sedmimi ključi. To so bili ključi, ki so odpirali omare, v katerih je imela spravljeno obleko, ko se je nahajala v hiši trgovca Pristova, da pa bi se izognila neljubim 'atvinam, ki so pri služkinjah v Rusiji nekaj vsakdanjega, je Feodor% omaro zaklenila, ključe pa je sPravila v žep. •— Kaj če bi bil kateri izmed teh ključev primeren tudi za ta vrata? — je šinilo Feodori na misel. Sicer bi bil to velikanski čudež, v katerega se ^e komaj upala nadajati, toda mar nam ni včasih ravno slučaj naklonjen baš tedaj, ko nam je S1'eča najbolj potrebna? Pol sekunde pozneje je bila kneginja pri vratih. Kako nenavadna slika — podobna tatu, ki dela Sl'edi noči s tajnimi ključi, je poskušala ključ za !cUučem, da bi ga vtaknila v ključavnico in skušala z njim odpreti vrata. Sest ključev je zaman vtaknila, poskušala je s Sedmini. Peodora se je zdajci stresla od veselja, komaj Se Je premagovala, ko so se vrata pod lahkim pri-tiskom odprla, pred njo pa se je razprostiral hod-nil<' ki je pomenil zanjo pot v svobodo. To mlado bitje se je komaj vzdržalo, da ni vz-klMttiilo od veselja. Toda kmalu je prvotno veselje izginilo, kajti eodora je že v naslednjem hipu uvidela, da si s ,eni prvim uspehom še ni priborila svobode. ^es je bila sedaj na hodniku, toda vrata za nje-n'ni zaporom so bila zaprta, s tem pa — s tem še daleč, n¡ dosegla ceste, ki bi jo vodila odtod. tja so jo čakale še mnoge zapreke. . 'lenice v Rusiji stražijo prav tako strogo kakor v Danice in radi tega bi se ne mogel nihče prito-Zevati nad upravo. Javno v teh krajih, kjer se izobrazba radi pre-i>oan.ega verskesa življenja ne more širiti, je mno-ljudi, ki so prepričani, da jim ne more poma-Pu-t nol)ei1 zdravnik, če tega Bog noče in zato pre- e bolezen svojemu poteku, stv l6d zdravnikI in bolnicami ima kmetsko ljud-Poseben rešpekt, ki prehaja v pravi strah. Biti odpremljen v bolnico pomeni ruskemu kme-a tu toliko, kakor da bi ga odpeljal v klavnico. Kogar dobijo enkrat v bolnico, ta ne pride večif" živ iz nje, — tako sodi rusko navadno ljudstvo, in ravno radi tega tajijo čim dalje morejo tudi naj'hujše nalezljive bolezni, dokler bolnik ne umre, ko je že okužil vso svojo okolico. Radi takšnega nazlranja morajo ruskega kmeta sploh s silo odpremlti v bolnico, pri takšnih prilikah pa se odigravajo prizori, ki segajo človeku v srce. ji Sorodniki in prijatelji objemajo bolnika, katerega nameravajo odpremlti v bolnico in se poslavljajo od njega prav tako kakor da bi ga morali položiti v grob. Kadar pa Je že kmet enkrat v bolnici, ga morajo še tedaj dobro čuvati, kajti pri prvi primerni priliki pobere ruski kmet svoje stvari in izgine iz bolnice. Tudi Feodora je že slišala o tem, da so vrata v bolnici po dnevi in po noči zastražena, da bolničarji stražijo ponoči po hodnikih, da bi s tem preprečili vsako nerednost. Dela se je morala torej zelo oprezno lotiti. Težnja po samoohrani je navdala nežno, v naj-oalinejših okolnostih vzgojeno bitje z vsemi zvijačami, ki jih potrebuje človek v dosego takšnega cilja. Hitro je potegnila s svojih majhnih nožic čevlje, jih stisnila pod pazduho in se odplazila v samih nogavicah po hodniku. Pri tem se je plazila ob steni, da bi ne prišla v bližino svetiljk, ki so razsvetljevale hodnik. Iz tega velikega hodnika je prišla v drugega manjšega, tam pa je opazila, da vodijo zavite stopnice kvišku. Prestrašila se je radi tega, ker je opazila, da nima prave poti, v popolnoma nasprotno smer bi morala kreniti, če bi hotela prispeti do velikih stopnic, ki so vodile v svobodo. Bila je prisiljena kreniti nazaj po poti, po kateri je pravkar prišla. Toda v trenutku, ko se je hotela obrniti, da bi se vrnila v velik hodnik, je slišala žvenketanje ključev — straža je prihajala. Silno se je prestrašila, vztrepetala je pri misli, da bi jo mogli zopet odpremiti v bolniško sobico in odhitela po stopnicah navzgor. Vedno višje in višje je hodila, dokler ni prispela do širokega hodnika, v katerega je padala mesečina. Hitela je po tem dolgem hodniku, ki jo je obda-'jal in pri tem odkrila nekaj čudnega. ; V steni se je nahajala precej velika štirioglata odprtina. To niso bila vrata, pa tudi okno ni bila ta odprtina, ker je Feodora tako ugotovila, da so na nasprotni strani zopet nahaja velik prostor. Sklonila se je v ta prostor in zdelo se ji je, da vidi v globino. — Odprtina za svetlobo, — spregovori mlada kneginja, — kako bi bilo, če bi se mi posrečilo priti skozi to odprtino v globino, — podobne jame vodijo navadno v svobodo! Feodora se je zavedala, da bi bil skok, ki ga je nameravala izvesti — skok na življenje in smrt. Radi tega je še enkrat pogledala v jamo in se prepričala da ni niti zelo široka, da se bo lahko popolnoma počasi spuščala navzdol, o naglem padcu ni bilo torej niti govora. Medtem ko je tako premišljevala in se obotavljala, je naenkrat zaslišala za seboj korake straže. Ha, sedaj ne sme več izgubljati časa! Izbirati mora med dvema možnostima, ali hoče dovoliti, da jo bodo znova odvlekli v zapor, ali pa bo imela toliko poguma, da bo radi svobode stavila svoje življenje na kocko. Vse za svobodo, vse za ljubljenega Vladimir-ja, —- so ji spregovorile drhteče ustnice. Tedaj pa se je s hitrim skokom — bil je že skrajni čas, kajti straža je že stojala po stopnicah —i zavihtela na odprtino, ki jo je našla v zidu. še pol sekunde je tako obvisela ter se držala z rokami za rob stene. Naenkrat jo je prevzel nepopisen strah, slutnja, da bo našla pri tem padcu smrt, je povzročila, da se je stresla. Toda bilo je prepozno. Ni se mogla več vzdržati, padla je zdrsnila navzdol in--- 34. POGLAVJE, črna sinrl Njen padec je trajal približno četrt, ure, tedaj pa je Feodora naenkrat zadela ob nekakšen trd predmet in obstala na njem brez daha. Nehote je zaprla oči. Toda ni izgubila zavesti in ko je oči po nekaterih trenutkih zopet zopet odprla, je na svoje največje zagudenje opazila, da se nahaja v prostoru, ki Je zaprt od vseh strani, tako, da je prispela zopet v zaprto sobo. Strana 6 SLOVENSKI TEDNIK No. 349 KLAVŽAR M.: EMIGRANTOM Primorska zemlja v robstvu gine, krivica nam se vsem godi, saj niti ura — dan ne mine, da tekla ne bi bratska kri. Požgani naši so domovi, na rokah bratov so okovi, teptana narodna zavest, nas v lice bije tuja pest. Cvet naših fantov v smrt pošilja, ta neizprosni naš tiran, nani jezik naš on izpreminja in uničuje vsaki dan. Ti emigrant ki si v svobodi, pozabljaš večkrat domek svoj, pogosto tavaš ti v zablodi pozabljaš, kaj bil cilj je tvoj. katere bratom si dolžan, Pozabljaš ti dolžnosti svete, okove zbiješ ti proklete, in dvigneš rod naš poteptan. Naj vendar se vzbudi kdor spava, naj se razlega klic glasan: 'Primorska zemlja bodi zdrava, svobode zlate pride dan". Feodora je gledala okrog sebe in motrila ta nenavadni prostor, kamor je prispela. Najprej je ugotovila, v katerem delu sobe se nahaja. ■Bila je v kotu, kamor je vodila tista zračna jama, pred vhodom v njo pa je stala nizka španska stena, postavljena najbrž radi tega, da bi branila prepih. Feodora je počasi stopila na prste in pogledala čez Špansko steno v sobo, katero je petrolejska svetiljka le slabo razsvetljevala. Vkljub slabi svetlobi pa je vse predmete, ki so se nahajali v sobi, jasno razločila. — Vsemogočni Bog, kam sem prišla, v kakšen prostor sta me slučaj, ali pa zla usoda privedla? — vzklikne Feodora, ki je drgetala od strahu. V sobi je bilo deset postelj, na kateri so ležale moške in ženske pojave, ki so ječale, da je trgalo srce, zdelo se je, da so trpele strašne bolečine. Strašen vzduh po gnjilobi in smrti je polnil celo sobo, tam pa ravno na postelji, ki je bila Feodori najbližja, — je ležal — mrtvec. Pri tem prizoru se je mlada kneginja stresla, v naslednjem hip.u pa ji je postalo silno vroče, vendar ni mogla odvrniti pogleda od strašnega trupla. Obraz mrtvečev je bil strašen. Mnogokrat se smrt tako nežno dotakne ljudi, da ne izpremeni niti ene poteze na njihovem obrazu, nasprotno, vse na njih govori o sladkem miru, ki so ga dosegli. Kjer pa nastopi smrt s atrašnim trpljenjem in bolečinami, se spačijo poteze umirajočega in vsa njegova pojava postane strašna. Takšen slučaj je moral biti tudi pri mrtvecu, ki je ležal na postelji. Obraz njegov je zadobil modro barvo, skrčene prste je nesrečnež z dolgimi nohti v strašnem zadnjem boju zarinil v prsa, še sedaj so se nahajali v istem položaju. Tudi kaplje smrtnega znoja so mu stale ná čelu, iz široko odprtih ust pa mu je visel jezik. Ta nesrečni mrtvec je bil mlad moški, njegovi lasje so bili morda še pred dvajset štirimi urami lepe kostanjeve barve, sedaj pa so v smrtnem boju postali sivlcasti. Umreti je moral radi kakšne strašne boleni, molda radi iste, na kateri bolehajo še sedaj njegovi sotrpini po ostalih posteljah. Feodora se je premagala in napeto pogledala proti sosedni postelji. Tam se je mlada žena borila s smrtjo. CERKVENI VESTNIK V četrtek je praznik Kristusovega vnebo-hoda. Slovenske maše na Paternal u ne bo ta dan. Šmarnice popoldne ob 4 h. pa bodo. Le pridite v obilnem številu. V pondeljek, torek in sredo so dnevi Križevega tedna. Doma so te dni prošnje procesije. Ne pozabimo tudi mi, da vsak dober dar in popolno darilo prihaja od zgoraj od Očeta Luči. Danes mnogi več ne molijo nič, češ da je 1o prazna stvar, prav zato pa je danes bede in revščine več kot je je bilo kdaj koli preje. Le pomisli tudi Ti, če nisi že pozabil očenaša! 31 majnika, zadnjo majniško nedeljo, se vrše Tudi na vsej njeni pojavi so bili vidni tisti strašni znaki, ki jih nosi smrt s seboj — strašen smrad in gniloba, ki se je lotila nesrečnežev še v življenju. Nesrečnica je vila roke in nekolikokrat obupano zaklicala proti nebu: — Moji otroci, moji ubogi otroci, nikdar več vas ne bom videla. Na ležišču, ki je stalo ob postelji te žene, se je boril mlad deček z isto boleznijo. Strašno je stokal in prosil: — Vode, vode, zgorel bom, — peče me, kakor da bi nosil v sebi žerjavico, — vode, — vode! Na njegovo klicanje se je naenkrat dvignila v drugem kotu sobe neka postava, ki je doslej dremala, to je bila še mlada žena, ki je nosila obleko bolničarke, razen tega pa je imela še drugih čudnih pripomočnikov na sebi. Na obrazu je nosila krinko, ki ni bila iz sukna, niti iz voska, — bila je napravljena iz neke vrste muselina, ki je bil prepojen z monimi razkuževal-nimi sredstvi. Na očeh je nosila velike zaščitne očale, razen tega pa je imela usta zaprta s svilnatim črnim re-spiratorjem. Na rokah je imela ta bolničarka, —■ kateri je človek lahko videl, da je še mlada samo po vit-no obleko, — dolge rokavice. Feodora je gledala, kako je napolnila bolničarka sedaj čašo z vodo, jo postavila na majhen pla-denj, katerega je prijela s kleščami z dolgim držajem. Tako je ponudila nesrečnežu vodo m videti je bilo, kako si prizadeva, da ne bi prišla z njim v dotiko. Bolnik je izpil vodo in zopet utrujeno omahnil na blazine. Oašo pa, iz katere je bolnik pil, je vrgla takoj v kotel iz medi, v katerem je vrela voda. Kotel je stal na peči, v kateri je vedno gorelo. Bolničarka je odšla zopet na svoje mesto. Toda Feodoro je vse to, kar je sedaj videla, tako izmučilo in potrlo, da je počasi lezla za nizko špansko steno skupaj in ni mnogo manjkalo, da se ni onesvestila. Mir, ki je sedaj zavladal v sobi, je trajal samo nekaj trenutkov, kajti Feodora je naenkrat slišala zvonenje nekega zvonca, videla je bolničarko, kako je vstala s stola, stopila k steni in odprla majhno okence, ki se je nahajalo v njej. — Koliko? — vpraša glas od zunaj, ki je tudi šmarnice in zaključek majniške pobožnosti v bolnici Alvear. Popoldne ob 4 h v bolniški kapeli. Pridite gotovo, da bomo imeli ta dan prav lepo slovesnost. Zapoje mešani zbor. 24 majnika, nedelja, je praznik Marije Pomočnice Kristjanov. Naj bo ta dan vdeležba pri službi božji posebno lepa. Saj je ta dan glavni praznik Marije na Brezjah, ki je zavetni-ca Slovencev. Hladnik Janez. Ali imaš poravnano naročnino? prihajal izpod krinke, kakor je Feodora takoj spoznala. — Danes trije, dva podnevi, eden pravkar, — odvrne bolničarka. so v zadnjih dvajset štirih urah preminuli. Feodora je razumela, da je govor o mrtvih, ki — Kaj pa drugi? — vpraša glas od zunaj. —iBrez upanja, — niti pri enem se ni pokazalo, da mu je bolezen krenila na boljše. — Dobro, Jutri bomo odpremili mrtve, medtem pa bomo prinesli druge, ki bodo zavzeli njih postelje. — Počakaj še trenutek, — spregovori zdajci bolničarka. — Prosim vas, recite gospodu primari-ju, da ne morem več vzdržati na tem mestm, — moram na sveži zrak, za nobeno plaÑlK TI SAN 1 PRIMORSKE VESTI Ivo Grahor: številne obsodbe radi tihotapstva Gox-ica. — Tihotapstvo, ki cesto prinaša ljudem dober zaslužek, prinaša tudi mnogo ne-varuosti, v katere se spuščajo s tem poslom. I"oda borba za življenje ki je zlasti za naše obmejno kmetsko prebivalstvo z dneva v dan bolj kruta, saj so pretrgane za njih vse vezi, ki so veljale v medsebojnem poslovanju skozi stoletja, jih sili, da se spuščajo v največje nevarnosti, da si 1 oemogočijo težko življenje, Tako je postalo tihotapstvo eden izmed pridobitnih virov našega obejnega prebivalstva, lci pa •)e poleg vsega stalno zabeleženo v kriminalni rubriki tržaškega in goriškega časopisja. Visoke kazni za najmanjše prestopke kriče vedno bolj in bolj po ureditvi socialnega vprašanja obmejnih prebivalcev naše narodnosti v I-tfdiji. Naj danes navedemo le nekoliko imen naših ljudi, ki so zabeleženi radi tihotapstva v kriminalni kroniki. Obsojeni so bili: Stanislav šuligoj, star 29 let iz Čepovana, na 350 'if, Klemenčič Frančiška iz Št. Vida nad Vipavo, stara 25 let, radi 4 litrov žganja, ki so •1'h našli pri njej, na 200 lir; Čuk Frančiška, Suligoj Filip, Kavčič Rozalija, Vojska Marija» Franc Šinigoj, vsi iz Gorice, so bili obsojeni na večje denarne kazni radi tihotapstva, ^adi prodaje žganja sta bila obsojena Leopold Simoniti in Ivan Kerševan na 4 mesece 5n 2000 lir. Marija Lesjak, stara 60 let je bila obsojena na 500 lir denarne kazni in 20 dni zapora radi tihotapstva moke in kave. Katarina Peternel iz Novakov pa je dobila 3 mesece za-Poi'a in 2000 lir denarne kazni, radi tihotapiva in prekoračenja meje. Aretirali so jo v Cerknem, Aretirana*pa sta bila pri Idriji Venóla v Peršič, star 24 let in Marija Carli iz ^»•knega. radi tihotapstva. dolgoleten trnovski pismonoša miha zidar odšlovljen iz službe Reka. — Kot poročajo iz II. Bistrice, je bil ^ začetku tekočega meseca odslovljen iz služ-e dolgoleten trnovski pismonoša Mihael Zi-(*ar> doma iz Topolca. Zidar je znan daleč na °krog koj miroljuben človek, ki je svoj posel °Pravljal dolgih 27 let pošteno in vestno. Bil je nenadoma odslovljen iz svojega mesta, /zkone na pritisk političnih oblasti. S tem mu 6 bil odvzet zaslužek, in ne samo to, ampak 1 težko zaslužena pokojnina. Njegovo od-ovitev stavijo domačini v zvezo z dezertira-em sina, ki je, ko je prišel domov izrabil ^ 1 . in baje iz£inil brez sledu. Kljub temu, °ee ne more odgovarjati za dejanja svojih