LOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32'—, polletno din 16 —, četrtletno din 0—, inozemstvo din 64'— Poštno-čekovni račun Številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 21-13
Cene inseratom: Cela stran din 2000—, pol strani din 1000—y četrt strani din 500'—, '/s strani din 250— '/u strani din 125—• Mali oglasi vsaka beseda din 1—■
Stari Rimljani so imeli v svoji zgodovini »črni dan«, to je bil 2. avgust 216 pred Kristusom, ko jih je kartaginski vojskovodja Hanibal strašno porazil in premagal v bitki pri Kanah (v Apuliji — južni Italiji). Tudi Rusi imajo svoj »črni dan«. To je 7. november 1917, ko je Lenin s svojimi komunističnimi tovariši priboril komunistični revoluciji zmago ter vsilil ruskemu narodu boljševiški režim. Še črnej-ši je ruski dan, kot je bil rimski kanski dan. Rimljani so si namreč kmalu opomogli od strahovitega poraza, pregnali so kartaginsko vojsko iz Italije ter nato premagali Kartaginee na njihovi lastni zemlji v Severni Afriki. Rusko ljudstvo pa še vedno ječi pod strašnim jarmom boljševi-škega barbarstva.
Boljševizem je ob svojem nastopu obljubljal raj ruskemu ljudstvu. Slikal je kmetskim in delavskim slojem pred oči privide polnih miz, ki jih bo pogrnil in priredil za vse ljudi, lepih oblek, udobnih stanovanj in vse mogočih ugodnosti, ki bo z njimi komunizem osrečil vse ljudstvo. Z geslom: »Prinašamo vam mir, svobodo in kruh« so komunistični agitatorji pregovorili vojake, da so zapuščali fronto, vrgli od sebe orožje ali pa ga rabili za zmago revolucije in vpeljavo sovjetske vlade. »Ljudstvo bo vladalo v sovjetih in kruha bo v izobilju«: tako so boljševiški voditelji in agitatorji svečano obljubljali za take besede razpoloženim množicam. Ljudstvo je tem bolj verovalo rdečim prerokom, ker je bilo vsled pomanjkanja in trpljenja v svetovni vojni izmozgano in oslabljeno do zadnje moči in ozlovoljeno do dna duše.
Kmalu pa je začutila duša naroda, da je ves komunističen sestav prevara in vse boljševišk' obljube laž. Mir je res bil sklenjen z rasprotnimi državami, toda ruski sovjetski režim ga je moral kupiti z ogromnimi žrtvami in sramotnimi pogoji za rusko državo. Ako so ruski delavci in kmetje pričakovali, da bo komunizem za vselej odpravil militarizem, katerega je z ogorčenimi besedami obsojal, so se motili. So-vjeti so ustvarili še večjo armado, kot je bila carska, ter so s tem naložili narodu še večje osebne in gmotne žrtve. Mesto obljubljene demokracije (ljudovlade) je prišla strahovlada sovjetov, ki jih tvori boljše viška stranka, katera je med ljudstvom v ogromni manjšini. Mesto svobode pa je zavladalo in vlada preganjanje, izgon v pregnanstvo, prisilno delo ob vsakodnevnem stradanju in trpljenju, nagajka,
Slovenska katoliška obitelj kupuje in rabi poSt-ne dopisnice Sv. Cirila in Metoda. Na vsaki pošti samo en dinar
ječa in morenje. V več milijonov je na-rastlo število do smrti preganjanih, trpinčenih, pobitih in umorjenih ljudi. Mesto kruha pomanjkanje in stradež med ra-zumništvom, delavci in kmeti.
To je bilanca 20 letnega vladanja in delovanja boljševizma na Ruskem. Na znotraj vlada hujši kapitalizem kot je bil pod carjem, to je državni kapitalizem. Komunistični gospodarski sestav se ni mogel uresničiti, ker je proti človeški naravi in zato neuresničljiv. Ne socializacija fabrik in velikih podjetij, ne kolhozacija kmet-skega gospodarstva more dovesti do udej-stvenja komunistične ideje, marveč samo do izgraditve in utrditve državno-kapita-lističnega sestava. Ruski narod ne tvori države, marveč boljševiška manjšina, ki eksperimentira z ruskim ljudstvom, nje-
govim gospodarstvom, njegovo usodo in srečo in — z njegovim življenjem. Ruska boljševiška država je podobna tistemu apokaliptičnemu (svetopisemskemu) orjaku, ki stoji na glinastih nogah. Ta navidezni orjak se šopiri in širokousti proti Bogu, katerega smrtno sovraži, čigar vero in češčenje strupeno preganja. S tem pa ta rdeči brezbožni orjak ne postaja večji, pač pa manjši, ne močnejši, marveč slabši. Glinaste noge se mu šibijo Vedno bolj. Proti zunanjim sovražnikom ruske države se ne upa podvzeti nobenega energičnega, koraka. To dobro ve imperialistični Japonec, ki stopa s ciničnim prezirom mimo boljševiškega »Golijata« ter prodira vedno bolj v področje interesov ruskega naroda. Ruski narod bo vstal, ko se bo zrušila rdeča pošast, ki ga tlači k tlom. Čim prej se to zgodi, tem boljše za Rusijo, Evropo in ves kulturni svet.
DltŽAV
Romunska vlada odstopila. Tatarescova vlada je odstopila. Kralj je poveril sestavo nove vlade bivšemu notranjemu ministru in voditelju narodne kmečke stranke, Mi-halaku, ki je pa vrnil mandat.
Nenadna smrt nekdanjega mogočnega voditelja angleške delavske stranke. Nekdanji angleški delavski voditelj in večkratni ministrski predsednik I. Ramsay Mac-donald se je ukrcal s svojo najmlajšo hčerko na ladjo, da bi odpotoval v Južno Ameriko. V Ameriki je hotel proučiti ta-mošnje gospodarske in socialne prilike.
I. Ramsay 3Iacdonald
Pred odpotovanjem je izjavil časnikarjem, da je ameriško potovanje »njegove edine počitnice v življenju«. Med vožnjo mu je postalo slabo, a so tolmačili to slabost kot morsko bolezen. Dne 10. novembra pa ga je zadela srčna kap. Njegovo truplo je iz-
ložil parnik na Bermuda otokih, odkoder so ga prepeljali na Angleško. Macdonald je umrl v starosti 71 let. Rodil se je 1866 v mali škotski vasi Losiemouth kot sin podeželske delavske družine. Leta 1893 je ustanovil neodvisno delavsko stranko. Leta 1906 je bil izvoljen za poslanca in 1924 je postal kot socialist ministrski predsednik. Radi Rusiji prijazne politike je bil pri oktobrskih volitvah 1924 hudo poražen. Leta 1929 je še enkrat sestavil delavsko vlado. V naslednjih letih so ga vedno bolj izpodrivali konservativci, dokler ni moral izročiti vodstva države Baldwinu in tudi v delavski stranki je bil odigral vodilno vlogo. Z Macdonaldom je preminul eden največjih angleških politikov.
Slavnostna večerja na čast vladarjem in članom kraljevskih rodbin, ki so se mudile v Londonu. Angleški kralj in kraljica sta priredila slavnostno večerjo, katere so se udeležili: angleška kraljica mati Mary, grški kralj Jurij, bolgarski kralj Boris s kraljico Ivano, soproga našega kneza namestnika Nj. Vis. kneginja Olga, vojvoda in vojvodinja Kentska, romunska princeza Helena, grška princeza Marina, sestra kneginje Olge, in njen soprog. Isti gostje in člani tujih vladarskih rodbin so bili na večerji tudi pri kraljici Mary. . Francoski zunanji minister se bo podal na pot. Francoski zunanji minister Delbos bo potoval po Srednji Evropi med 10. in 25. decembrom. Obiskal bo Varšavo, Prago, Bukarešto in Belgrad. Francoski državnik bo skušal vplivati na omenjene države, da bi se ne priključile protikomuni-stični zvezi.
V Belgiji začasno zopet prejšnja vlada. V Belgiji imajo že nekaj časa krizo vlade, katero je zaman reševalo par osebnosti. Belgijski kralj mora uradno odpotovati v London. Redi tega bo vodila vladne posle
bivša Van Zeelandova vlada. Kralj bo nadaljeval s posvetovanji, kako rešiti krizo, po vrnitvi iz Londona 19. novembra.
Državni prevrat v Braziliji — obramba proti komunizmu. V obrambo proti komunizmu je predsednik ogromne južnoameriške države Brazilije, Vargas, s pomočjo vojske izvršil državni prevrat. Brazilija se pretvori v stanovsko državo. Ukinjena je dosedanja ustava ter proglašena nova. Za Brazilijo, po kateri so nevarno rovarili komunisti, ni bilo druge rešitve, kakor da je posegla po vladi močne roke po zgledu Nemčije in Italije.
Zastopnik Rusije zapustil konferenco v Bruslju. Poročali smo že, da zboruje v belgijski prestolici v Bruslju konferenca zastopnikov devetih držav, ki so leta 1922 podpisale pogodbo glede nedotakljivosti mej Kitajske. Na konferenci nista zastopani Italija in Nemčija, ker sta zvezani z Japonsko v protikomunistični zvezi. Na bruseljski konferenci so sestavljali pododbor, kateri bi naj pripravil pogajanja za posredovanje med Kitajsko in Japonsko. Anglija in Amerika sta hoteli Imeti v tem pododboru zastopnika Italije. Temu predlogu se je uprla Rusija in je njen zastopnik ter komisar za zunanje zadeve Litvi-nov v znak protesta odpotoval iz Bruslja. Rusija izjavlja, da smatra bruseljska posvetovanja za zaključena in ne bo pošiljala več tja svojih odposlancev. Rusijo najbolj peče protikomunistična zveza treh velesil: Japonske, Italije ter Nemčije in se že tudi zaveda, da je doigrala s svojo komunistično politiko v Evropi.
No¥ice i i špasisftc drlav-ifaitske lojne.
Nacionalisti bodo zaprli valencijsko obalo
Nacionalisti so izdali na vse tuje parnike opozorilo, da so obdali 10. novembra z minami 300 km španske obale, ki je pod oblastjo rdeče vlade v Valenciji. Francoske ladje, ki so prevažale prehrano in vojne potrebščine v Valencijo in Barcelono, bodo izpostavljene nevarnosti, da zadenejo na podminirano polje in se potopijo. Francoska vi'.da je radi tega že tudi ugovarjala pri nacionalistični vladi v Salamanci.
Umik prostovoljcev iz Španije
General Franco je pričel z vso naglico odpravljati prostovoljce. Odprema italijanskih prostovoljcev je bila zelo pospešena. Do tedaj, ko bo prišla v Francov tabor mednarodna preiskovalna komisija, bo našla samo še 40.000 prostovoljcev. Nemških tehnikov-strokovnjakov je v Španiji okrog 10.000. Pri nacionalistih cenijo po odhodu število prostovoljcev na 50 do 60 tisoč. Gotovo pa ne odgovarja resnici poročilo glede prostovoljcev v rdečem taboru, ki je naštel samo osem tisoč prostovoljcev. Večina od teh so piloti in ge-neralštabni častniki.
Pred odločilno ofenzivo pred Madridom
General Franco je imenoval za poveljnika glavne ofenzive pred Madridom generala Varelo. Nacionalisti že razpolagajo pred špansko prestolico z zadostnim številom letal in najbolj modernega topništva. Glede času odgovarjajoče oborožitve Bo nacionalisti daleč pred rdečimi.
Krasne ilustrirane poštne dopisnice Sv. Cirila in Metoda so najcenejše dopisovanje za vsakogar. Na vsaki pošti samo en dinar
japonsHo-Siifaisu® mm.
Popolna izpraznitev Šangaja
Šangaj je prešel 9. novembra predpol-dne popolnoma v oblast Japoncev. Umik Kitajcev v tretjo obrambno črto je bil neizogiben, ker so zašle njihove postojanke med dva ognja. Večina kitajskih divizij se je utrdila na jugu od Šangaja, ostanek pa skuša zaustaviti previdno japonsko prodiranje. Razen šangajskega mesta in mestnih okrajev je v japonskih rokah železniška proga Šangaj—Hangčov. Kitajci so se umaknili z glavno pri Šangaju preostalo armado v tretjo obrambno črto, ki se razteza krog Šangaja v črti Tašang-Pun-šang-Cingpua-Kašing. Nadaljnje japonsko prodiranje bo zelo počasno, ker je tretja kitajska obrambna črta silno močno utrjena, Sedanji kitajski obrambni obroč je oddaljen 45 km od Šangaja. Za vse uspehe pri Šangaju se imajo Japonci zahvaliti letalstvu in vojni mornarici, ki je omogočila, da se je izkrcalo severno od Šangaja 25.000 vojakov.
Nadaljnje prodiranje Japoncev v dveh smereh
Japonci zbirajo tanke in avtomobile severno od Kiangvana. To tehnično orožje bodo poslali v boj za primer, če bi se lotili Kitajci novih napadov. Japonci se dnevno ojačujejo in hočejo v kali zatreti vsak kitajski napadalni poskus. Japonci bodo dalje prodirali v dveh smereh, in sicer na
Nanking in na Hankov. Japonske čete, ki so se borile na severu in zapadu, so sedaj že v stiku z južnimi četami in grozi kitajskim četam v okolici Nantava in južno od mednarodne koncesije obkolitev.
Francoska in ruska pomoč Kitajski
Francija je dala kitajski vladi posojilo pol milijarde frankov. Tri četrtine posojila bo šlo za nabavo vojnih potrebščin, samo ena četrtina bo izplačana v gotovem denarju. Za izposojeni denar bodo Kitajci dobavili Franciji sirovine. — Vrhovno sovjetsko vodstvo je sklenilo, da pošlje Kitajcem deset najmodernejših ruskih bombnih letal. S temi bombniki se bodo Kitajci lahko lotili letalskega napada na japonsko prestolico Tokio ali na kako drugo važno japonsko mesto, kar bi sigurno hudo zadelo Japonce v domačem zaledju.
Kronski svet v Tokio
Japonci se pripravljajo na daljšo vojno, ki se bo še lahko tudi raztegnila. Japonci ne mislijo na mir, dokler ne bodo doseženi njihovi vojni cilji. Sedanja vojna s Kitajci je le nekak uvod v krvav obračun s sovjetsko Rusijo, nato z Anglijo in Ameriko. Zasedba severne Kitajske, ki je tolikšna kakor Evropa, bi naj pospešila popolno izpodrinienje raznih drygih velesil iz azij-, skega ozemlja. Radi zgoraj omenjenih na-" mer je zboroval zadnje dni japonski kronski svet, ki je dal vladi nova in daleko-sežna pooblastila, ki temeljijo na preizkušnjah Mussolinija v vojni Italije z Abesini-jo. Japonska vlada že ima načrte, kako bo varčevala z živili, določene so najvišje cene, mezde in državne plače. Japonska vlada bo tajne sklepe kronskega sveta predložila v odobritev poslanski ter zgornji zbornici.
Katoliški učitelji so velikega pomena za vzgojo mladine. Vsakemu res katoliškemu učitelju in katoliški učiteljici izročijo starši mirne duše in vesti svoje otroke v pouk in vzgojo. Drugače pa je z liberalnimi in marksistično nastrojenimi učitelji. Povse naravno in razumljivo je, da imajo verni starši proti njim in njihovemu delovanju tehtne in upravičene pomisleke. Ako ti pomisleki ob gotovih prilikah butijo na dan ter se uveljavijo v javnosti, prizadeti navadno odgovorijo z natolcevanjem o sovraštvu zoper šolo. Naše ljudstvo — in to velja predvsem za našega kmeta — ni in nikdar ni bilo šoli protivno, ker upošteva njen velik pomen. Če je protivno gotovim učiteljem, so ti sami krivi. Katoliškim učiteljem, ki vestno izpolnjujejo svojo dolžnost, pa velja spoštovanje našega ljudstva. Ljudstvo rado vidi učitelja ne samo v šolskem prostoru, marveč tudi v krščanskih društvih, predvsem v prosvetnih in vzgojnih organizacijah. Tu je hvalevredno torišče dela za katoliško mislečega učitelja. Na tem torišču se udejstvuje katoliško učiteljstvo med raznimi narodi, zlasti v Franciji, Belgiji, Angliji in v Zedinjenih državah Severne Amerike. Tudi na Čeho-slovaškem se vedno bolj množi število katoliško mislečih in delujočih učiteljev in učiteljic. Delujejo požrtvovalno v »Orlu« (krščanski telovadni organizaciii) in dru-
gih prosvetnih in vzgojnih mladinskih organizacijah. V letošnjih šolskih počitnicah je 200 katoliških učiteljev iz vseh delov Čehoslovaške imelo skoz 15 dni pred ljudstvom predavanja o šolskih in verskih vprašanjih. Lep primer, ki je vreden posnemanja tudi pri nas!
Radio in katekizem. Radio se vedno bolj stavlja v službo vere in verskega pouka.
V	mestu Tucson v državi Arizona (v Zedinjenih državah Severne Amerike) se je ustanovil katoliški radio-klub, kateri si je nadel nalogo, da širši katoliški javnosti podaja pouk v katekizmu. Storil bo to potom radia dvakrat na teden. Program bodo poslušali tudi učenci v katoliških šolah.
Črnci posvečujejo nedeljo. Črnski poganski poglavar v Afriki ima poleg poganskih tudi krščanske podanike. Od krščanskih zahteva prav tako kakor od poganskih, da morajo tudi v nedeljah opravljati zanj težka dela. Kristjani so se proti temu uprli ter izjavili: »Ves teden delamo, in to radi delamo. Nedelja pa je dan najvišjega Gospodarja. V nedeljo ne delamo, marveč gremo v cerkev, da Boga počastimo, se mu zahvalimo ter pridobimo potrebnih moči za pošteno življenje.« Črnski poglavar se je razsrdil radi tega odgovora ter zauka-zal, da mora vsak izmed kristjanov dobiti s palico po 50 udarcev. Kristjani pa se niso dali preplašiti, vztrajali so in zmagali.
V	nedeljo ne delajo, marveč se udeležujejo božje službe. In kristjani v Evropi? Za mnoge je skrunitev nedelje in praznikov postala navada, ki služi njihovi sebičnosti in želii po uživanju.
Iz nasprotnih taborov.
»Kmetski list« se peča s pojavom zločinov med slovenskim ljudstvom, ki naraščajo po številu in zločinski kakovosti. Je to v resnici pojav, ki je vreden obžalovanja in ki mu vsi rodoljubni ljudje morajo posvečati pozornost. Toda takšna razmo-trivanja, kakor jih o tem perečem vprašanju objavlja liberalno kmetijsko glasilo, niso sposobna, da bi kaj stvarnega pripomogla k rešenju tega vprašanja. Nekaj resničnega pa je le zapisal liberalni kme-tijec v svojem članku, in to je stavek: »Tisti, ki drugače uči in spet čisto drugače dela, tisti je grobokop naše sreče, tisti je črv naše vasi in gloda na stavbi njene rasti.« Liberalni kmetijec poudarja na vsa usta, da je dober kristjan, da gori le za srečo slovenske vasi itd. V resnici pa se protivi razširjanju krščanstva v javnem življenju, izpodbija in ovira delovanje krščanskih društev, ki bi mogla mladino dobro vzgojiti, da ne bi zabredla na kriva pota, ter gori v svoji politični sebičnosti
samo za dobrobit JNS in korist njenih voditeljev. Je torej v resnici grobokop naše sreče in črv naše vasi, ki gloda na stavbi njene rasti.
Gliha vkup štrilia. Na Slov. Javorniku in na Jesenicah je nekaj ljudi izstopilo iz katoliške cerkve v pravoslavno. Cerkvi za njimi res ni treba žalovati, ker so bili suhe veje na njenem deblu. Že zdavnaj niso verovali, verovala pa je in molila za nje cerkev, da jih, kakor piše jeseniški katoliški list, pred zatonom življenja razsvetli božja Luč. Sedaj pa so porušili za seboj most, preko katerega bi morda le še ob žaru božje ljubezni našli pot k življenju svoje duše. Te povse upravičene in z ljubeznijo do bližnjega prešinjene besede socialistični »Delavski politiki« niso po godu, ki med vrstami odobrava odpad ter ga opredeljuje kot nekaj, »kar napraviš s svojo glavo«. Mariborski »Večernik« pa ta marksistični zagovor odpadništva ponatiskuje.
Osebne vesli.
Novi doktor prava. Na vseučilišču v Ljubljani je bil proglašen za doktorja prava g. Franjo Žebot, starejši sin mariborskega podžupana. Naše častitke!
Nesreče.
Hitro podlegla poškodbi. Ob sklepu zadnje številke smo prinesli vest o prometni nesreči pri Konjicah. Radi goste megle sta trčila osebni avto mariborskega primarija g. dr. Franca Radšla in težki mariborski mestni avtobus. Pri nesreči je bil g. dr. Radšel samo lažje opraskan, hudo se je poškodovala njegova soproga Zora, katero je rešilni avto koj prepeljal v mariborsko bolnišnico. Hudo ponesrečeni ni bilo več pomoči, ker je imela zlomljeni obe ključnici, dve rebri, medenico in povrh je še bila poškodovana na znotraj. V bolnišnici preminulo gospo so prepeljali v njen rojstni kraj k Sv. Ilju pod Turjakom, kjer je bila pokopana zadnji četrtek. Mlada žrtev prometne nesreče zapušča dve hčerkici in dva sinčka.
Usodepoln padec. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je padel 23 letni delavec Ivan For-nezzi v gospodarskem poslopju 8 m globoko. Pri padcu si je zlomil obe roki in se je hudo poškodoval na glavi. Fornezzija so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Posestnik podlegel zastrupljenju krvi. Anton Doberšek, 41 letni posestnik v Stop-nem pri Makolah, se je pri oranju nekoliko ranil na nogo. Kar hitro se je razvilo zastrupljenje krvi, tako zvani tetanus, kateremu je podlegel Doberšek v bolnišnici v Ptuju.
Od bika napaden. V Boroslavcih pri Mali Nedelji je napadel bik 37 letnega cestnega pometača Matijo Horvata. Imenovanega so pripeljali reševalci v ptujsko bolnišnico z zlomom obeh nog in leve roke.
Padel s strehe. Pri Sv. Barbari v Halozah je popravljal streho 54 letni mali posestnik Martin Karo. Naenkrat je zgubil
ravnotežje, padel je na tla in si je zlomil več reber in se poškodoval po vsem telesu.
Mlatilnica mu zmečkala roko. Mlatilni-ca je zagrabila 21 letnega posestnikovega sina Franca Goloba iz Makol za levico in mu jo je zobovje zmečkalo do lakta. Poškodovani se je zatekel v mariborsko bolnišnico.
Delavec se ubil pri padcu s tovornega avtomobila. Na hudem ovinku pri Ježi ob Savi pri Ljubljani je hotel šofer opekarne Kroneger in Piculin v Podborštu s težkim tovornim avtomobilom se ogniti v megli kmetici, ki je peljala mleko. Avto se je pri izogibu prevrnil 5 m globoko. V kabini sedečemu šoferju, podšoferju in dvema delavcema se ni zgodilo nič hudega. Na opeki sedečega delavca iz Prekmurja pa je s štirimi tonami opeke naloženi avto pokopal pod seboj in je bil pri priči mrtev, ker je dobil hude poškodbe po vsem telesu in mu je tudi zdrobilo prsni koš. Smrtno ponesrečeni je 22 letni Ferdinand Koz-lar iz Dol. Bistrice pri Črensovcih.
Nesreča voznika. Po Štalcerskem klancu blizu Kočevja je peljal težak z lesom naložen voz hlapec lesnega trgovca iz Raven g. Cvara. Hlapec je sedel na voz in je pognal konja navzdol. Vozu je pripeljal v smeri iz Kočevja nasproti avto g. dr. Sig-munda, advokata v Kočevju. Avto je šofi-rala advokatova soproga, ki se je v zadnjem trenutku umaknila, da je zdrknil voz mirno. Za omenjenim avtomobilom je vozil avtobus Ljubljana—Sušak. Ta pa se radi svoje širine ni mogel umakniti in so konji v strahu pred avtobusom odskočili, padli preko škarpe in potegnili voz za seboj. Voz se je dvakrat preobrnil, na njem sedeči hlapec se je hudo poškodoval in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico, konja sta ostala čisto nepoškodovana.
Tramvaj podrl železniškega premikača. V Zgornji Šiški v Ljubljani je podrl tramvaj 54 letnega železniškega premikača Iv. Černeta iz Zg. Šiške, Iri je vodil peš svoje kolo. Černe je dobil udarec po glavi in ima še tudi hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
Nesreča progovnega delavca. Ivan Ur-bas, progovni delavec iz Ivanjega sela in uslužben na postaji Rakek, je čistil progo
snega ter ni opazil vlaka, ki ga je podrL; Urbas je dobil hude poškodbe na glavi in vsem telesu ter je bil oddan v ljubljansko bolnišnico.
Razne požarne nesreče. V Beli cerkvi na Dolenjskem je dopoldne izbruhnil nenadoma ogenj v enem od gospodarskih poslopij posestnika Florjana Bevc. Gasilci in vaščani so preprečili, da se ogenj ni razširil in da ni pogorela vsa vas. Posestniku Bevcu je uničil ogenj vsa gospodarska poslopja: hlev, šupo, kozolec, drvarnico, svinjak, konje, 20 voz sena in slame, štiri okna ajde, mlatilnico, gospodarsko orodje, dva voza, mlatilnico in slamoreznico. Iz gorečega hleva je rešil domači desetletni sinko pet glav živine. Pogorelec Bevc je hudo oškodovan, a zavarovalnina znaša komaj 20.000 din. — V Laškem se je pojavil na večer rdeči petelin na ostrešju svoječasne tovarne umetnega škrilja »Ka-menit«, ki pa že dalje časa ni več v obratu. Ogenj so še pravočasno opazili in gasilci so preprečili večjo škodo. — Velik požar je doživela Lačja vas. V četrtek 4. novembra opoldne je začelo goreti v kozolcu posestnika Ivana Hren. Vsled močnega viharja so se vžgali po vrsti stoječi kozolci posestnikov Zakrajšeka in Blatnika. Na pomoč so prihiteli gasilci, ki pa niso mogli rešiti kozolcev, pač pa gospodarska poslopja, ki so bila že tudi v veliki nevarnosti. Škoda je velika, ker so imeli vso krmo spravljeno na kozolcih in več poljskih pridelkov.
Razne novice.
Molitev v spravo za bogokletje na lepih podobicah objavljena se dobi v prodajalnah Tiskarna sv. Cirila. Cena je 28 din za 100 komadov. Priporočamo čč. župnim uradom, da si isto naročijo!
Blasnikova »Velika Pratika« za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno 5 din za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg št. 10—12, in se dobi tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj.	1447
Obžalovanja vredni slučaji.
Hitro prijeta. V Farni vasi pri Preva-Ijah je ugotovila krčmarica Julijana Er-
Vsaka slovenska hiša dopisuje na dopisnicah Sv. Cirila in Metoda. — Na vsaki pošti samo en dinar
'Kitajski general Ku-Chu-Tung je vodil junaško obrambo Sangaja.
Holandska motorna ladja »Magara« po eksploziji, pri kateri je bilo ubitih pet ljudi, štirje pa
ranjeni.
?ši angleški kralj, sedaj vojvoda Windsorski, v Fssenu v Nemčiji ogledal tamošnji rudnik
«» -«.'in rciij obleki.
lač, da ji je zmanjkalo 200 din. Kmalu nato ie bil okraden posestnik Konrad Praznik za znesek 1100 din. V zvezi s tema tatvinama je aretirala žandarmerija neko Ivano Pratenecker, ki je priznala obe zgoraj omenjeni tatvini.
Krvav obračun. Na Pobrežju pri Mariboru je prišlo do hudega pretepa med delavcema Francom Fras in Rud. Klampfer. Slednjega so spravili kot zaključek spora s petimi zabodljaji v bolnišnico.
Cestni odbor ogoljufal za deset jurjev. Mariborskemu okrajnemu cestnemu odboru je dobavil posestnik Jožef Rojko iz Sp. Dupleka 130 kubičnih metrov gramoza in mu je dolgoval odbor 10.000 din. Te dni je prišel v pisarno cestnega odbora v Mariboru mož, ki je dejal, da se piše Jožef Rojko in je prišel po izplačilo za gramoz. Denar so mu izplačali, podpisal je pobotnico ter zginil. Dne 10. novembra se je pojavil pri cestnem odboru pravi Rojko, kateri je na poziv z dokumenti dokazal, da je on dobavitelj. Izkazalo se je, da je oni prvi Rojko pred par dnevi ogoljufal odbor ! za 10.000 din. Z zadevo goljufije se peča policija.
Vlom v občinsko blagajno. V Selnici ob Dravi je bilo v noči vlomljeno v občinsko pisarno. Storilec je odnesel iz raznih predalov krog 2000 din. K sreči se ni lotil
blagajne, v kateri so bile večje vrednosti. Pri tem vlomu je bil na delu drznež, ker se je upal v hišo, v koje prvem nadstropju stanujejo orožniki. Vlom je zagrešil 26 let-
Zamorci Iz
v Afriki ubijajo roparske živali brez pušk.
Nemški kancler Hitler obdan od deklet iz renske pokrajine v narodnih nošah.
tel s "i -J
Ali Maher paša, egiptovski ministrski predsednik.
ni Ivan Wuntara, ki se je rodil v Brucku na Gor. Štajerskem, a ga je avstrijska oblast pred dnevi izgnala v Selnico, ker je bil njegov oče tjakaj pristojen. Hitro po prihodu v pristojno občino je zagrešil omenjeni vlom in pobegnil nazaj v Avstrijo. V Eibiswaldu so ga prijeli avstrijski orožniki in so našli pri njem skoraj ves v Selnici ukradeni denar. Prijeti bo izročen naši oblasti.
Strel iz zasede. Ko se je peljal mehanik Jožef Kmetec pod večer s kolesom proti Turnišču pri Ptuju, je oddal nekdo nanj iz zasede ter teme strel. Krogla je pogodila Kmeteca v leva pleča. Kmeteca so vsega s krvjo oblitega v noči po napadu prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Izsledena tatvina telefonske žice, V smeri iz Ljubljane proti Igu in Tomišlju je bilo bakrene telefonske žice pokradene 100 kg. To žico je pripeljal nek voznik v Ljubljano, kjer jo je hotel vnovčiti kot star baker, a ga je policija zaprla. Voznik je izpovedal, da je prejel žico od nekega starega tatu, kateri je že tudi pod ključem s sokrivci vred.
Vlom v čevljarsko delavnico. Neznani storilci so vlomili v čevljarsko delavnico Tomaža Ogrina v Mengšu pri Ljubljani. Odnesli so precej usnja in raznih čevljarskih potrebščin. Mojster Ogrin je precej oškodovan.
Izpred sodišča.
Obsojena ponarejevalca tombolskih kart.
Pred celjskim sodiščem se je vršila 9. novembra obravnava proti bratoma Lovrencu in Ivanu Komovc, ki sta ponarejala številke na tombolskih kartah in sta se na tak način večkrat dokopala do lepih dobitkov. Brata sta že bila večkrat kaznovana radi podobnih goljufij. Izsledili so ju na tomboli steklarjev v Hrastniku 29. avgusta, kjer sta skušala s ponarejeno številko na tombolski karti dvigniti 4000 din vredno motorno kolo. Obdolženca sta pred sodiščem očitana dejanja priznala. Lovrenc je bil obsojen na dve leti robije, Ivan na osem mesecev strogega zapora.
Slovensfta Krajina
Na potu iz mlina utonil. Alojzij Nemec, 21 letni delavec iz Večeslavcev, je hotel odnesti iz mlina vrečo moke po brvi čez potok. Po nesreči je padel v vodo in utonil. Potegnili so ga po dolgem iskanju iz potoka pri Bistrici.
Obfrti zbor Prosvetne zweze.
V četrtek 11. novembra predpoldan se je vršil v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru občni zbor Prosvetne zveze. Vodil ga je predsednik g. dr. Josip Hohnjec, ki je v svojem govoru poudarjal med drugim to-le:
GOVOR PREDSEDNIKA PROSVETNE ZVEZE G. DR. JOSIPA HOHNJECA
Naloga prosvete je oblikovanje človeka za življenje in za izpolnitev nalog, ki jih stavi življenje. Veliki ruski pisatelj Tolstoj določa to nalogo tudi za šolsko izobrazbo in vzgojo, tem bolj mora to veljati za izvenšolsko vzgojo in prosve-to, ki jo vrši naša prosvetna organizacija. Danes se prav čestokrat čuje tožba, da postaja mladina vedno bolj nesposobna za življenje, ker ji manjka ne sicer razuma, marveč značaja. Sam Masaryk, v septembru letošnjega leta umrli predsednik čehoslovaške republike, se pridružuje tej tožbi zlasti glede na mladino, ki je študirala. Ko je naštel vse, kar se tak mladenič nauči na gimnaziji in na vseučilišču, pravi to-le: »Stopi v življenje — za življenje pa ne nese nič s seboj, prav nič! V življenju bi moral biti predvsem značaj, a značajem ni bil stvorjen.« Masaryk ima prav, predvsem je potrebno ustvariti značaje. To pa je nemogoče brez 1 rešitve velevažnega vprašanja o smislu življenja. Ali ima življenje kak smisel ? Znani nemški učenjak A. Humboldt je v svojih »Spominih« zapisal to sodbo: »življenje je največja neumnost.« To je obup nad človekom in človeštvom, življenje ima svoj smisel. Kaj je smisel življenja? Drevo ima svoj smisel ter ga izpolnjuje, če po svojih notranjih zakonih raste ter rodi listje, cvet in sad. Človek in njegovo življenje ima smisel, če živi človek po notranjih zakonih, ki mu jih objavljata razum in vera, če izpolnjuje svoje dolžnosti kot poedinec in član čMveške družbe in če stremi za dosego
končnega življenjskega namena, ki mu ga je določil Bog, početnik vsega življenja, življenjsld nazor je del svetovnega nazora, ki se ob njem ločijo duhovi. Ločitev duhov je povzročila ter povzroča različnost prosvetnih in vzgojnih smerni^
Julijan in Julijančki
Taka ločitev se pojavlja v vsakem narodu, in to v tem večji meri, čim lculturnejši je narod. Obstoja tudi v našem narodu. Diktatura v naši državi je hotela to razdeljenost in razločenost odpraviti na njej lasten način: ukinila je vse krščanske prosvetne organizacije. Naš slovenski narod je to ukinitev ocenil in občutil prav tako, kot je čutila v 4. stoletju katoliška cerkev ukinitev krščanskih šol po rimskem cesarju Juli-janu Odpadniku (umrl 363 po Kr.). Prepoved krščanskih šol so kristjani istovetili z zakonom rimskega prava iz 1. stoletja: »Christianos esse non licet (nikdo ne sme biti kristjan)!« Saj nI krščanstva brez krščanske resnice in krščanskega življenja, oboje pa daje pouk in vzgoja. Zato je bila bolest, ki nas je navdajala pred štirimi leti ob razpustu naše krščanske prosvete, slična bolesti katoličanov v 4. stoletju. Kakor je hotel cesar Julijan z razpustom in prepovedjo krščanskih šol natirati vso mladino v poganske državne šole, tako so hoteli naši JNSarski Julijančki z razpustom krščanskih prosvetnih organizacij pomagati svojim nekrščanskim organizacijam do članstva in razmaha. Julijanova nakana ni uspela, tudi naši JNSarsiki Julijančki so postali bogatejši na razočaranju. Cesar Julijan je padel v vojni, naši Julijančki pa so padli z vladnih stolčkov. Njihov padec je prinesel vstajenje naše krščanske prosvete. Naši nasprotniki, ki prosveto popolnoma usužnjujejo politiki, bo dosegli nekaj, česar niso hoteli: naše ljudstvo .Je še bolj spoznalo, kakšen zaklad je zanj krščanska narodna prosveta.
__ Katolištvo :.
" Bogastvo naroda ni samo zemlja, izpopolnitev njenega obličja po znanosti in tehniki, izkoriščanje njenih naravnih sil In zakladov in vobče mnoštvo tvarnih dobrin, še večje bogastvo kot tvar-na kultura je osebna kultura vseh članov naroda. V človeku je naravno teženje, da izpopolni svoje življenje in tudi občestva, ki v njih nje-1 govo življenje poteka, človekov duh Je vir, ki iz njega izvira razvoj in izpopolnitev notranjih človekovih zmožnosti, zunanjih življenjskih ureditev in ustanov ter v naravi danih eksistenčnih pojavov. Treba je torej predvsem človeškega duha uravnati in upodobiti po božji ideji O človeku. To je najvažnejša sodobna naloga naše prosvete. O» bi jo puščali v nemar, bi izgubili svoje eksistenčno pravo kot krščanska prosvetna organizacija. Vsak član našega naroda bodi cel kristjan, globoko zasidran v krščanski veri in krščanskih krepostih, to je prvi in glavni cilj našega vzgojno-prosvetnega dela. Vzvišen in plemenit je ta cilj
Knjižnica rajnega čeho slovaškega predsednika
Pokojni čehoslovaški predsednik Masaryk je spadal med najbolj izobražene državnike na svetu. Vse svoje življenje se je živo zanimal za vsa .tuhovna vprašanja. Skoraj ni pomembnejšega znanstvenega ali leposlovnega dela, ki bi ga ne imel v svoji knjižnici. že kot dijak in po-sneje kot vseučiliški profesor na Dunaju je položil temelj te knjižnice, ki je do njegove smrti narasla na 107.300 knjig. In vse te knjige je natančno zapisoval v seznam. Več nego tretjina knjig kaže sledove njegovega študija. Pri čitanju si je delal obrobne opazke, ki kažejo, kako marljivo se je ba-vll s knjigo. Razen knjig
Zakopano zlato. 5
Ali zdaj ji ne kaže drugače. Danes popoldne je bil spet Lah tu. Tokrat je bilo vse tiho gori v.očetovi izbi. Oče pa je od te ure ves drugačen. Ne reče nič, kar pred se strmi. Niti vpraševati ga noče; saj ve, kako je. Zato je po večerji tudi kar vzela ruto in se ogrnila ter šla. Saj je itak vseeno. Domačija je na kantu, ne pomaga nič.
Ko je prišla na Bistrico, je bila skoraj že noč. Dež je naškrapoval in prve jesenske megle so se kadile po bregeh.
Gradiška gospodinja se je začudila, ko je Rozika vprašala po Tinetu.
»Gospodar ni doma, je pri Ožboltu.«
Rozika se je zdrznila:
Pri Anici je torej! si je mislila. Ali kar tako se ne vdam, pa ne in ne!
»Bodite tako dobri pa pošljite koga po njega! Moram govoriti z njim. Veste ... no, nekaj ga moram vprašati,« je napol moledovaje silila v starko.
Stisnila se je na klop in se tesneje ovila z ruto, kajti jelo jo je mraziti. Tako je čakala, medtem ko je dekla šla po Tineta.
Ta je sedel pri Ožboltu. Kadila sta vsak iz svoje pipice in si pripovedovala to in ono iz davnih in nedavnih dni. Tine je bil ves drug ko prej nekdaj: vesel in zadovoljen mu je bil obraz.
Anica se je večkrat skrivaj ozrla nanj in vsakokrat jo je spreletelo tako toplo prav noter do srca:
Saj sem rekla, je pri sebi menila. Tineta so le ljudje tako spačili — s svojo neumnostjo in brez-srčnostjo ...	;;
»Da,« je iznenada dejal Tine, kakor da je uganil, kaj si Anica misli, »pred tedni bi si ne bil verjel, da me bo življenje kdaj še veselilo. Zdaj pa sem ga vesel.«
Pogledal je Anico in njene oči so mu zasijale kakor zvezde. Tedaj je nadaljeval:
»Bil sem že čisto na tem, da se od same bridkobe izgubim. Najrajši bi se bil v zemljo vdrl, da bi žive duše ne bil videl, ker sem si mislil, da me itak nihče ne mara. Tuhtati sem začel in tuhtati pa še piti povrh, da že skoraj ni minil dan, ki me ne bi pri Mrdavsu videl. s.«
Anica je čutila, da pripoveduje Tine vse to njej sami, prav tako, kakor da se ji izpoveduje, da bi vedela, kako je z njim.
»Nazadnje —,« zdaj se je že spet nasmehnil, »nazadnje sem jel še za zakladi brskati.«
»Kaj si?« ga je Anica začudeno vprašala.
Tine je zardel.
Ali naj ji pove?
Tedaj je nekdo potrkal. V sobo je stopila Gradiška dekla in rekla:
»Domov pridite! Mrdavsova Rozika je prišla in
bi rada z vami govorila.«
in vreden, da mu posvetimo vse svoje moči. Tu no sme biti nobenega paktiranja z duhom tega sveta. Sodobno geslo je: totalitarizem (celotnost). Katoliška celotnost bodi naše geslo in njegovo izvajanje naša poglavitna skrb. čim več bo katoliško mislečih in dosledno katoliško živečih poedincev v narodu, tem bolj katoliški bo naš narod.
Slovenstvo
S tem svojim načelnim stališčem smo se obenem izrekli za ohranitev in izpopolnitev slovenske narodnosti. Narod živi v svojih članih in po njih deluje. Narodnost ni neka abstrakcija (po-snetje), kakor si jo ustvarjajo integralni Jugo-sloveni, marveč je živa sila, ki se udejstvuje v posameznikih in po njih prešinja ves narodni organizem. Ta sila je specifično (svojstveno) kulturna sila. Narod je kulturno občestvo, ki mu daje država politično organizacijsko obliko. Slovenci smo samostojna etnična individualnost (narodna osebnost, posebnost), ki raste iz svojih korenin ter je živela tudi pod tujim jarmom sa-mobitno kulturno življenje. Naša skrb bodi, da bo tudi v bodočnosti živela svoje samobitno, avtonomno življenje. To bomo dosegli, če mladino vzgajamo v duhu slovenske narodne samobitnosti. Tako vzgojena mladina je nacionalna v pravem pomenu, ne sicer v tistem, ki si ga prilašča kot nekak sumljiv privileg neka tudi med Slovenci zastopana stranka, marveč v pomenu, kakor ga odobrava slovensko ljudstvo. Za naše ljudstvo ne more nacionalnost nikdar "biti upa-dek slovenske narodnosti, marveč samo njena porast. Zato slovensko ljudstvo odklanja ono nacionalnost, ki se konstruira nekako preko njegove glave in ki jo v svoje namene propagirajo centralistično usmerjene stranke. Globoko pre-šinjeni z zavestjo, da rast slovenstva obenem ^omenja rast jugoslovanstva, bomo svoje sile in napore založili v zgraditev in izpopolrf^ev slovenske narodnosti,
Foedinec m družba
Smoter našega izobraževalnega in vzgojnega dela je torej, da vzgojimo dobre sinove in hčere katoliški cerkvi in materi Sloveniji. Ti sinovi in hčere morajo biti, kake«: sem uvodoma poudaril, sposobni za rešitev nalog, ki jih stavi življenje, življenje je dolžnost. V tem smislu tudi nemški modroslcvec Kant svarilno opominja: »Sanjal sem, da je življenje lepota, ko pa sem se prebudil iz sna, sem opazil, da je življenje dolžnost.« Danes težka dolžnost, ker so gospodarske in v obče družbene prilike prav težke. Usposobimo mladino, da se prilagodi tem in morda š« *«žjim prilikam. To svetuje dr. Beneš, sedanji predsednik čehoslovažke republike, ko to-le poudarja.: »Mlad človek mora biti pripravljen na spremembo življenjskih okolnosti, da se pretolče skozi svet. Vedno mora imeti dovolj energije in razumnosti. Izgubiti ne sme volje za delo. Imeti
mora zdrav življenjski optimizem, ki človeka jekleni v borbi za dobro in za boljše.« To borbo za dobro in za boljše mora človek voditi ne samo za sebe, marveč tudi za bližnjega. K temu ga usposablja ter mu pomaga socialna vzgoja po naukih katoliške cerkve, brez katerih ni prave in trajne ureditve zmedenih družbenih razmer in rešitve za človeštvo. Ako bi naša prosveta kdaj in kje izgubila iz vida socialno smer, bi s tem izgubila ne samo značaj sodobnosti, marveč tudi značaj katolištva.
Predsednik je pozdravil izmed navzočih zlasti g. kanonika dr. Žagarja, podžupana žebota, ravnatelja Zora kot zastopnika ljubljanske Prosvetne zveze in zastopnika primorskih Slovencev ter predlagal vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru, knezu namestniku Pavlu, ministru dr. Korošcu, ki so jih zborovalci sprejeli z navdušenimi vzkliki.
POROČILO TAJNIKA
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. C a m -p 1 in , je razvidno, da je število društev, včlanjenih v zvezi, naraslo na 220, ustanovljenih je bilo 16 novih društev. Da bi odpomogla Zveza potrebi po predavanjih, ki ji je ustrezala s predavatelji, katere je iz centrale pošiljala društvom, je naročila nov skioptičen aparat na elektriko s 30 večbarvnimi filmi o važnih sodobnih vprašanjih. Centralna prosvetna knjižnica v Mariboru je v preteklem letu lepo napredovala; nabavljenih je bilo 447 knjig. Vseh knjig je zdaj 8185. 1 sposodilo se je v lanski poslovni dobi 23.618 knjig , in obiskovalcev je prišlo 12.948. V prometu je sedaj pet potovalnih knjižnic, šesta se pripravlja.
FANTOVSKI IN DEKLIŠKI ODSEKI
O delu fantovskih odsekov je poročal Mirko <3 e r a t i č ter poudaril živahno delo teh odsekov, ki se je vršilo v štirih smereh: versko-' vtigojni, prosvetni, organazatorični in telovadni. 1 Pozornost je bila posvečena zlasti okrožjem. Porast fantovskih odsekov se kaže posebno v Mariboru, kjer delujejo trije odseki, v okolici S&t-V Prekmurju je ustanovljenih 13 odsekov, ki imajo svoje okrožje. Vseh fantovskih odsekov na področju podzveze je sedaj 79.
.Poročilo o dekliških odsekih je podala gospodična Sadravec. Vodstvo teh odsekov so prevzele katehistinje v Betnavi pod vodstvom g. Draga Oberžana. Iz tega poročila, kakor tudi iz poročila celjske podzveze se je videlo, da je dosedanje organizatorično delo med našo žensko mladino doseglo lepe uspehe ter da bo obrodilo v bodočnosti še lepše sadove vzajemnega sodelovanja Prosvetne zveze in Katoliške akcije.
BLAGAJNIŠKO POROČILO
je podal g. Maležič, ki je poročal, da je imela Zveza v preteklem poslovnem letu 228.191 din
denarnega prometa. Za nakup novih knjig za prosvetno knjižnico in za potovalne knjižnice je bilo izdanih 31.410 din, za skioptični aparat in nove filme 12.500 din, za izpopolnitev odrske garderobe 4750 din.
ODBOR
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. dr. Josip Hohnjec, za odbornike pa gg.: dr. J, Jeraj, dr. F. Sušnik, dr. Meško, dr. Aleksič, Maležič, Sekolec, J. Stabej in M. Geratič. Za namestnike gg.: Fr. Kotnik, arhidiakon Fr. Tovornik, ravnatelj Fr. Hrastelj, prof. T. Klasinc, prof. I. Bezjak, prošt M. Munda, prof. P. Kovačič, ravnatelj prof. Rihter in I. Camplin. Pregledniki so gg.: kanonik dr. J. Mirt, prof. P. živortnik, ravnatelj J. Gašparič. čaani razsodišča gg.: dr. A. Juvan, dr. J. Leskovar, dr. A. Bartol in dr. M. Kejžar.
Selnica ob Dravi. Naša »Čitalnica« bo v nedeljo 21. novembra priredila veseloigro v treh dejanjih »Dva para se ženita«. Igrali bomo v Do-plerjevi dvorani ob treh in ob sedmih. Vljudno vabimo!
Hoče pri Mariboru. »Slomšekov dom« zopet vabi. »Madona v gozdu« je naslov lepi igri, ki jo bomo v nedeljo 21. novembra vprizorili na našem odru. Igrali bomo ob treh in ob pol osmih Pridite!
Prosvetno drai.tv« Ptuj. V nedeljo 7. novembra ob 15 je bil v društvenih prostorih^ minoritskega samostana izredni občni zbor. Poleg številnega članstva se ga je udeležil tudi g. župan dr. Al. Remec. Dostojno kot malokdaj je bila zastopana mladina. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da je bilo društvo v tem poslovnem letu zelo pridno na delu. Društvo je imelo v tem letu več predavanj, nekaj predstav in akademij, posebno pa se je izkazalo s prireditvijo prosvetnega tabora, ki je nadvse le?? iiapel. Za svoje požrtvovalno delo je odbor žel od prisotnih obilo pohvale' in odobravanja. V novi odbor so bili izvoljeni gg.: prof. Alič, prof. Cajnkar, Arnuš, Majhen, p. Ino-cenc, gdčna prof. Rovškova, ga. Majhen, ga. Prapor in gdčna Novakova.
Jareninsu Katoliško prosvetno društvo v Jare-nini je igralo na Martinovo nedeljo veselo spevoigro »Mežnarjeva Lizika«. Ker je igra na splošno dobro uspela, zato se bo na občo željo ponovila v nedeljj 21. novembra. Vabimo vse, tudi tiste, ki so v nedeljo izostali, da se tudi ti pošteno nasmejejo. Na svidenje na v nedeljo!
V Aničinem licu sta njeni dve zvezdici ugasnili in Tinetu se je zazdelo, da je na mah postalo mračno in temno.
»Tako: Bom moral pač iti.«
Počasi se je vzdignil. Nekaj bi bil še rad rekel, toda Anica se je tako globoko sklonila na svoje šivanje, da mu je obtičalo.
»Lahko noč!« je želel in šel z deklo.
Biti mora! si je mislil. Saj sem vedel, da bo prišla, ko nisem dal glasu od sebe.
Ko je zagledal Roziko, ki je čepela za mizo, se je prestrašil. Ti ljubi Bog, kako je shujšala! Prav zasmilila se mu je.
»Dober večer, Rozika,« je rekel prijazno, in ker se mu je res smilila, je še dodal:
»Kajne, že kdaj bi bil moral priti in ti povedati! Ali veš —«
Zataknilo se mu je, ker ni prav vedel, kako ji naj razloži, da mu za zaklad ni prav nič več tako, kakor prej kdaj, zadnje tedne pa že sploh ne...
Dekle pa mu je kar prevzelo besedo. Ko ga je videla zdaj tu pred seboj, kako ji govori prijazno in vendar tuje, pač tako, kakor bi govoril z najbolj tujim človekom, tedaj se je zavedela, da nima prav pič upati. Sicer je to Bog ve kako posebej kje ne boli, ali misel na Gradiško bo morala pač pokopati. Ostane ji le še ono drugo upanje — na zaklad.
»Saj vem, že vem,« je dejala porogljivo, glas pa j! je bil rezek ir>	------, dovoli vem, Tine.
To pa mi moraš povedati: Čemu sem ti prav za prav poslala tisto reč, ha?«
Tine je hodil po sobi gor in dol.
»Glej, Rozika, saj se nikamor ne mudi! Zaklad nama ne uide. Saj bi jaz tudi prav rad vedel in videl, kako je tam gori. Ali saj ni nikjer zapisano, da bi moralo biti to danes ali jutri...«
»Tako torej!« je za vpila Rozika in poskočila kakor divja mačka. »Zdaj govoriš tako, prej pa ti ni dalo miru in nisi mogel učakati«
Gradišnik je obstal pred njo in jo je gledal mirno in je premišljal. Zdajci se je celo nasmehnil.
»Da, prej!« je spregovoril počasi. »Prej sem ti sanjaril in brodil po možganih, ker drugega na svetu vedel nisem.«
Zasmejala se je hudobno:
»Zdaj pa veš, kaj?« ga je prebodla z očmi. »želim ti obilo sreče, Gradišnik, in kup otrok. Pa lahko noč!«
Pohitela je k durim, prijela za kljuko, pa še obstala.
»Tisti zavoj mi vrni!« je velela.
Tine jo je ošvignil z očmi. ona pa se je izognila pogledu.
»Kaj boš s to rečjo?«
»Kaj? Vrnila jo bom tistemu, ki jo je meni dal,« je odgovorila trmasto. Niti zlagala se ni. Rozika je že natančno vedela, kaj bo zdaj storila.
»Saj bi bilo res najbolje,« je menil Tine, čeprav
pa je pokojni predsednik čital tudi domače in inozemske časopise.
Miza kanclerja Hitlerja
Nemški kancler Hitler ima za zajtrk močnik z mlekom. Za kosilo največkrat nič ne je, ali pa zopet ovseni močnik, kak sadni sok in nekaj zelenjave. Za večerjo ima včasih solato z jajci, včasih jajca s solato. — Priljubljena jedila so mu: okisana prežganka, mlečni riž s cimetom, krompirjevi hlebčki ter cmoki, od časa do časa torta z mlekom. Mesa ne pokusi nobenega.
S čim se hrani Mus solini?
Mussolini popije za za-jutrek skodelico črne lcave. Za kosilo, ki je šele ob eni, ima solato
Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno društvo Sveti Križ na Murskem polju priredi v nedeljo 21. novembra po večernicah v Slomšekovi dvorani igro v treh dejanjih in sedmih slikah »Krivoprisež-nik«. Igralci nastopijo- na odru v pristnih narodnih ncšah. Pri igri sodeluje pevski in tambu-raški zbor pod vodstvom g. kaplana Ašiča. — Vstopnina 6, 4 in 2 din. Križevčani in tudi sosedni farani, posetite našo Slcmšeliovo dvorano!
Razkrižje pri Ljutomera. Po zgledu naših sosedov v Slovenskih goricah in po Murskem polju smo ustanovili tudi v Razkrižju fantcvskl odsek Prosvetnega društva. Po, številu prav nič ne zaostajamo za našimi acsedi. Vendar še nimamo na razpolago kake večje dvorane, da bi se zbirali v njej, zaenkrat še mora biti za nas dosti velika soba tega ali onega člana, da se tam pogovorimo o tekočih zadevah. Pred dobrim letom smo še imeli v župnišču društven prostor, ko so še bili pri nas čč. g g. salezijanci iz Veržeja. Ti so nas razumeli in nas tudi organizirali Toda sedaj smo pa osameli. Moramo sedaj popolnoma sami delati. Zelo smo zadovoljni, da spadamo pod ljutomerski okraj. Na ta način imamo čisto blizu do višjih oblasti. V Razkrižju in v okolici bivamo razen nekaj malih izjem sami Slovenci. Nekateri bi nam radi še vedno vsiljevali mnenje da smo Hrvati, mi pa trdimo, da smo bili in še bomo zavedni Slovenci in bomo v bodoče vedno s Slovenci sodelovali. Nekateri nam hbčejo vsiljevati hrvaške liste, toda mi si nasprotno naro-čujemo naše slovenske liste, želimo pa še od merodajnih faktorjev, da se nam Slovencem tudi božja beseda oznanjuje v slovenskem jeziku. Ako imajo Slovenci v Belgradu, Zagrebu in. celo v Holandiji in v Ameriki, kjer žive kot Izseljenci, slovenske duhovnike, hočemo tudi mi tukaj poslušati božjo besedo v slovenskem jeziku. Mi imamo to pravico in nočemo, da nam krati kdo naših narodnostnih svetinj. Sliši se, da bodo v kratkem tudi naša dekleta ustanovila dekliški odsek. Veliko zanimanje je tudi med njimi in Bog daj uspeh pri našem delu!
Sv. Urban pri Ptuju. V nedeljo 21. novembra se bo vršila na prijaznem hribčku Sv. Urbana blagoslovitev novega župnijskega doma. Priče-tek slovesnosti bo ob desetih. Blagoslov bo izvršil rojak narodni voditelj s Koroškega preč. g. Vinko Poljanec, ki ima tudi sv. opravilo. Ob pol treh popoldne se vrši akademija z govorom, de-
Kn}ige za zimske večere I
Zahtevajte seznam naše založbe, dobite ga brezplačno! Tam si lahko izberete knjige vseh vrst, zabavne in poučne! Pišite Tiskarni sv. Cirila v Mariboru ali v Ptnjn!
■II
klamacijami, petjem, telovadnim nastopom fantovskega odseka in Finžgarjevo igro »Nova zapoved«. Vsa sosedna društva vljudno vabljena! Novi farni dom bo zbirališče Katoliške akcije, krščanskih društev in vernih Urbančanov.
Dramlje. V nedeljo 21. novembra ob treh priredi naše Katoliško prosvetno društvo s sodelovanjem fantovskega odseka in dekliškega krožka v novem Slomšekovem župnijskem domu akademijo s pestrim sporedom. Vsi prijatelji katoliške ljudske prosvete iskreno vabljeni!
Slovcnci v Zagrebu. Prvi prosvetni večer Slom-šekovega prosvetnega društva je bil posvečen našemu velikemu dr. Jan. Ev. Kreku. Ob 20 letnici njegove smrti smo si s predavanjem ogledali njegovo življenje in delo, čigar sadove mi vsi uživamo. Prosvetni večer je bil v Gajevi ulici 4, II. nadstropje, kjer ima društvo lepe in velike prostore. — V nedeljo 7. novembra pa so naši zvesti prijatelji napolnili Jeronimsko dvorano in z zadovoljstvom gledali igralce dramatičnega odseka, ki so igrali »Tlačane«, poučno in pretresljivo petdejanko iz življenja naših prednikov, ki so se bojevali za svojo zemljo in pravico. To je že druga Redenškova igra na našem odru; zdela se nam je boljša kot »črna žena«. — V nedeljo 14. novembra smo praznovali pri Sv. Roku tretjo obletnico, kar je bila v novembru 1934 obnovljena služba božja za zagrebške Slovence. Prosili smo Boga, naj še naprej blagoslavlja naše delo za duše.
Sv. Barbara, pri Mariboru. V četrtek 11. novembra je nagle smrti umrla Marija Simonič, posestnica v Zgornji Koreni, zadeta od kapi. Pokopali smo rajno v soboto. Na sedmini se je nabralo za novo bogoslovje 130 din. Njeni duši bodi Bog milostijiv sodnik!
Sv. Andraž v Slov. goricah. Grob za grobom raste. V oktobru smo spremili na našo božjo njivo tri blage gospodinje: Lizo Hojnik, Alojzijo Horvat in Klaro Golnar. Bile so vzorne žene in matere, vnete tudi za dušni dobrobit svojih družin, članice Marijine družbe žen, zato jih je Gospod poklical k sebi k večnemu plačilu. Vsem žalujočim družinam, zlasti pa družini Golnarjevi, kateri je smrt vsekala posebno hudo rano — saj je ostal mož, vrl odbornik tukajšnje občine, sam s svojimi majhnimi nepreskrbljenimi otroci — želimo in prosimo tolažbe in božje pomoči. — V nedeljo popoldan je zopet zapel veliki zvon in šlo je od ust do ust: Gregor Druzovič je umrl. Daleč naokoli poznana osebnost. Nad 50 let je opravljal častno službo cerkvenega ključarja in
ubožnega očeta, vsa leta je bil član občinskega odbora in tudi krajevnega šolskega sveta, dokler so le-ti še obstojali. Sploh? če je tukajšnji kraj hotel podeliti komu kako častno službo, je isto podelil Gregorju Druzoviču. Bil je pa tudi mož — nesebičen in čistih rok, dober kristjan, dober gospodar. V njegovo hišo so zahajali vedno le dobri časopisi, ob vseh volitvah je stal neomajno na naših krščanskih načelih. Pozidal si je ponosen dom, pač najlepši v bližnji okolici. In dober je bil. Kdorkoli je prihajal mimo njegovega »vrha«, vsak je bil povabljen na eno kupico. Pred štirimi leti je obhajal slavnost zlate poroke, ob kateri priliki je bil imenovan častnim občanom od domače občine. Smrt mu je sčasoma pobrala vse domače: sina, hčer, ženo — in ni našel več miru v svojem domačem kraju, zato se je preselil k svoji hčerki v Gozovo, kjer ga je našla smrt. Srce njegovo pa je ostalo pri Sv. Andražu v Slov. gorican in zato je bil po smrti tudi prepeljan v svoj rojstni kraj, kjer počiva med svojimi ljubimi domačimi. V veličastnem sprevo-
in sadje, včasih majhno ribo ali kuhano meso in mleko. Večerja ob devetih, zopet sadje in mleko. Najrajši, ima grozdje in ne mine dan, da ne bi pojedel vsaj enega grozda. Poleti ga dobi iz Sicilije, jeseni iz rimske okolice,, pozimi iz Srednje in Severne Italije, spomladi iz Libije onkraj Sredozemskega morja, žganja se ne dotakne nikdar, vina in cigaret redkokdaj.
Vladar Turčije Ataturk
poje velike količine ovčjega mesa v vseh turških oblikah: pečenega, dušenega, tolčenega in praženega. — Tudi pije rad. Sploh so mu pri srcu velike, sijajne gostije in družbe. Glede kajenja pa sploh ne pozna mere.
ji še ni prav verjel. Vendar pa je stopil po zavoj in ga ji prinesel.
»Previdna bodi, ker je nevarna reč!« jo je še posvaril, ona pa se je zaničljivo namrdnila in je šla, ne da bi še kaj rekla.
Zunaj je bila noč. Dež je kropil* megla je pokrivala dolino, da ni bilo dalje kakor tri korake videti.
Rozika je hitela. Zavoj je skrbno skrila pod ruto, ker 3e je bala, da bi se na dežju zmočil.
Ko je prišla na kraj vasi, je začela leteti, kakor da se ji na moč mudi.
Letela je in ni marala ne za noč ne za dež, v mislih ji je bil le ta mali, težki zavoj, ki mu je dana tolika moč, da drobi največje skale.
Tedaj ji je iz megle in teme posvetila svetilka na Mrdavsovi gostilni.
Iz hiše so prihajali glasovi delavcev. Rozika je šla v kuhinjo in skrila dinamit. Potem je pomignila Ivanu, ki je pil v sobi, da je prišel k njej.
»Nekaj ti povem,« je rekla mrko! »če nisi strahopeten, postaneš lahko bogat,«
»Kaj strahopeten?« se je ponašal velikan. »Na dan z besedo!«
Rozika je stopila k omari, v katero ie skrila , dinamit.
»Na!« mu je dala zavoj.
Ivan ie debelo pogledal.
Tokrat ji ni bilo treba dolgo prigovarjati. Zlata, zlata, morda polna skrinja zlata — zakaj ne? Česa vsega niso našli zunaj pod Martincem v onem starem grobu! Res, zlata nič; ali tu bo drugače. In skalo razstreliti — to mu je tako, kakor za koga drugega, če gre drva sekat. Nič lažjega ...
»Ko bo prva jasna noč, opravim,« je obljubil. »V dežju ne grem. Jutri opoldne pridem, da mi pokažeš, kje da je.«
Toda jasne noči dolgo ni hotelo biti. Deževalo je in deževalo. Trije, štirje dnevi so minuli. Vbe je bilo v vodi. Tu in tam se je udri kak breg. Tudi gori pri kapelici se je trgala zemlja. Vsako leto je tako kadar dalj časa dežuje.
Tedaj je neke noči zapihal veter in zjutraj je bilo nebo čisto in modro, sonce pa vse zlato.
Danes! se je vzradostila Rozika, ko se je zbudila, in srce ji je začelo močneje biti. Noben dan ji ni minil tako počasi kakor ta. Po delu je prišlo nekoliko delavcev; toda odšli so kmalu; zunaj na cesti bodo nocoj tudi razstreljevali, zadnjič, pravijo.
(Dalje prihodnjič)
l!llllllilllll!llllllllll!l!llll!lllllll!ll!HII!l!llllllllllllllllllll!
Vse šolske potrebščine
dobite najceneje in najbolje v prodajalnah
Tisharne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju!
du, ob poslovilnih besedah tukajšnjega g. župnika in občinskega tajnika Vojska smo ga položili k večnemu počitku z željo, da hočemo vsi po njegovih stopinjah, po geslu: Sveta vera bodi nam luč, beseda slovenska pa ključ do prave narodove omike!
Gomilsko-Trnava. Po dolgem trpljenju nas je zapustil g. Vinko Drčar, dolgoletni zvesti naročnik »Slov. gospodarja« in odločen krščanski mož, kakršnih ni veliko v naši vasi. Toda kljub temu, da je bil odločno katoliškega mišljenja in ni svojega prepričanja nikoli skrival, so ga spoštovali in cenili tudi nasprotniki, kakor je pričal njegov veličastni pogreb. Bil je med ustanovitelji naše šole, podpornik cerkve in društev ter boter neštetim otrokom. Naj uživa sedaj plačilo za svoja dobra dela!
Male dole pri Vojniku. »Blagor jim, ki v Gospodu umrjejo!« Tako nam prihajajo v spomin besede Skrivnostnega razodetja, ko je izročil svojo dušo Stvarniku naš nepozabni Štefan Vrbič, p. d. Selotnik, posestnik v Malih dolih. Pokojni se je rodil 24. decembra 1879 kot sin katoliških staršev, po katerih je podedoval izredno marljivost in usmiljeno srce do siromakov, katerim je vsikdar rad pomagal. Prenesel je vse strahote svetovne vojne, zato se je vrnil domov zelo slabega zdravja. Tudi potem je stalno bolehal, dokler ni po večtedenskem neizmernem trpljenju podlegel. Kot zelo priden gospodar se je zavedal, kako velika je vrednost časa, ki nam ga Bog daje za dosego naših namenov. Pristaš katoliške stranke je volil vedno le stranko dr. Korošca, kakor bi moral storiti vsak značajen mož in fant, ki mu je za srečo naroda, ako ima poštene zastopnike. — Tako prerano se je ločila Tvoja duša, dragi Štefan, ter šla na večne poljane, kjer ni več zemeljskega trpljenja. Mi vsi smo še ostali v »solzni dolini« ter upamo, da se enkrat snidemo v nebeških višavah, ko bomo tudi mi vzeli slovo od sveta. Spominjali se Te bomo v molitvi za usmiljenje Gospodovo! Vsemogočni Bog življenja in smrti daj pokoj Tvoji duši!
Mozirje. Umrla je v Lokah pri Mozirju 9. novembra gospa Marija Vajd, v starosti 63 let. Veliko je trpela v življenju z boleznijo, njena duhovna moč in tolažba je bila molitev. Rajna je bila 12 let cerkvena pevka. Njena hiša je dolgoletna naročnica »Slov. gospodarja«. Zapustila je užalošečnega soproga. Naj počiva v miru — žalujočim sorodnikom naše sožalje!
Pilštanj. (Smrt vzorne katoliške žene in matere.) Pokopali smo 8. novembra Lupšetovo mamo iz Lesičnega. Zaslužila je, da ji postavimo spominček v »Slov. gospodarju«. Po lepo preživelih dekliških letih se je omožila 22 let stara. Bila je zgledna žena in ljubezniva pomočnica svojemu možu. Ona skrbna gospodinja, mož pa priden mizar, tako sta začela na malem posestvu. Njun srečen zakon je Bog blagoslovil z osmero otroci, ki še vsi živijo. In tu je dobra mati pokazala svoje lepe lastnosti. Ni se bala trpljenja, ne truda, ne skrbi, ampak veselila se je vsakega otroka. Kako lep zgled mehkužnim modernim ženskam, ki se bojijo otrok, da same lahko živijo v razkošju. In kot pravi katoliški materi rajni ni bilo zadosti, da je otrokom dala telesno življenje, ampak je vse že od malega učila živeti v strahu božjem. Učila jih je z lepim zgledom, z besedo, in molila je veliko, da je Bog blagoslovil njeno delo. Potem so se otroci začeli učiti in pripravljati za življenje. Zato so morali od doma. In zdaj je skrbna mati še podvojila svoje molitve doma in ko je le mogla v cerkev je tudi prejela sv. obhajilo, da je pri božjem Srcu dobila novih moči za sebe in blagoslova za svoje otroke. Kako tako krščansko mater vse spoštuje, je pokazal veličasten pogreb. In le take pobožne matere Otroci ne pozabijo. To smo videli pri Lupšetovih:
Pri osebah, ki jim ni mogoče veliko kretati, pa zaradi tega trpe na zapeki in motnjah v prebavi, spremljanih na istočasnem pomanjkanju teka,
nudi večtedenska kura z naravno
FRANZ - JOSEFOVO
grenčico zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno ena cela čaša
FRANZ - JOSEFOVE
vode zjutraj na tešče in zvečer, predno ležete spat.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
od blizu in daleč so vsi prišli na pogreb in se niso dali potolažiti ob izgubi take matere. Take ljubezni je deležna samo dobra krščanska mati, tako smo rekli vsi. Naj bo rajna v obilni meri deležna bogatega plačila, ki ga je Bog pripravil dobrim materam.
Sv. Rupert nad Laškim. Dne 6. novembra je v Bezgovninah po dolgem trpljenju zatisnil svoje
■onumavcnt
Mežiška dolina. Zakaj stoje pri nas spomeniki? že junija meseca letos so slovenski otroci, ki so bili na Peci na izletu, poškodovali soho kralja Matjaža. Soha je namreč bila postavljena pred leti tik Uletove koče na Peci. Dotični otroci so kralju Matjažu izruvali 42 žebljičkov, ki so bili zabiti okoli krone, ki so jih pri odkritju sohe zabili razni posestniki v spomin. Pustili so le dva žebljička, med njimi tudi Sokola v Mežici. Pokvarili so tudi nos. S tem svojim »delom« so napravili škode za 2000 din. — Isto žalostno sliko kot kralj Matjaž na Peci kaže sedaj Malgajev spomenik, ki stoji ob državni cesti Guštanj— Dravograd. Na Malgajevem spomeniku je poleg njegovih podatkov tudi pesem, ki naj vse Slovence vzpodbuja, da mislimo na naše brate onkraj Karavank. Pa se je znašel nekdo, ki si je iz dolgočasja ali pa iz nevoščljivosti privoščil popravke na spomeniku. Z nekim trdim predmetom je odrgnil precej črk, tako da sedaj kaže vsa pesem precej smešen tekst. So pri nas ljudje, ki niti ne vedo, kaj ta spomenik pomeni. Ko sem si zadnjič to oskrumbo ogledal, sem vprašal nekega fantiča, ali ve, zakaj stoji ta spomenik, pa mi je odgovoril, »da se je tukaj eden ustrelil«. Mnenja smo, da bi bilo koristno, če bi otroke malo poučili o bojih, ki so se vršili okrog Guštanja, ter o koroškem kraljeviču Marku — Francu Mal-gaju!
Prevalje. Zanimiva igra narave. Na Lešah pri Prevaljah je na vrtu g. Franca Levko pognala jablana par lepih cvetov. Za pozno jesen, zlasti ko je že padel sneg, je ta igra narave vsekakor zanimiv pojav.
Maribor. (Dva mlada doktorja v žebotovi hiši.) V hiši mariborskega podžupana g. žebota so letos dobili dva mlada doktorja. Dne 1. maja je bil na ljubljanskem vseučilišču proglašen za doktorja prava drugorojenec sin Ciril. Dne 12. novembra pa je na ljubljanskem vseučilišču slovesno promoviral za doktorja-jurista najstarejši sin Franček. Ob tej priliki so se v Žebotovi hiši zbrali prijatelji te hiše in so roditeljem kakor tudi mladima doktorjema izrazili svoje častitke župan g. dr. Juvan, župnik g. p. Valerijan, ravnatelj g. Hrastelj, ravnatelj g. prof. Richter in več drugih odličnih predstavnikov javnega življenja v Mariboru. — Tudi »Slov. gospodar« se pridružuje izrečenim častitkam!
Sleme nad Mariborom. (Izvanredna lovska sreča.) Pretekli ponedeljek je ustrelil v Slemenu nad Mariborom veleposestnik g. Maks Pipuš v svo-
oči k večnemu počitku posestnik Zupane Anton, p. d. Navrelc. Bil je mož-poštenjak, kakor jih današnji svet ima vedno manj tudi med pripro-stim ljudstvom. Tih in skromen v vsem svojem življenju, pa odločen povsod, kjer je šlo za poštenost in pravico, si je pridobil nehote naklonjenost in spoštovanje vseh sosedov in znancev, živel je v srečnem zakonu, v katerem se mu je rodilo 13 otrok. Zadnja leta so ga obiskovale težave in nadloge, strela mu je uničila kozolec, ki je nov stal velikanski strud in stroške; končno se je oglasila bolezen, ki ga je več let mučila, nazadnje pa mu povzročila hude bolečine; a pokazal se je pravega krščanskega moža: nikomur ni nikoli tožil svojeh težav. Zato pa so mu tudi na njegovi zadnji zemeljski poti mnogoštevilni znanci in prijatelji ter sosedi skazali dostojno čast, domači g. župnik pa mu je ob grobu spregovoril zasluženo slovo. Počivaj v miru, dobri oče in vrli gospodar, in prosi pri Bogu za svoje domače in prijatelje!
jem lovišču kapitalnega starega in izvanrednega srnjaka. Lovski prijatelji in znanci g. Pipuša, kateri so srnjaka občudovali, trdijo, da je bil star že najmanj 18 do 20 let, kar so spoznali po njegovem zobovju in rogovih. Imel je namreč 23 cm dolgo in izredno močno rogovje in je tehtal 36 kg. Ta izredni srnjak se je priklatil najbrž iz sosednjih lovišč, ker so ga tudi že sosedi pridno zasledovali, žal, brez uspeha. Imel je tudi levo sprednjo nogo 6 cm krajšo od desne in v kolenu negibno, kar da sklepati, da je bil pred leti na-streljen ali ranjen. — Srečnemu lovcu: Lovski blagor!
Apače. Poročali smo o tem, da je avto, ki je vozil živino v Maribor, zadel v neki kmečki voz s kravjo vprego. Informirali smo se ter doznali, da to ni bil avto g. Korošca, marveč nekega drugega posestnika. V toliko svojo vest popravljamo.
Razkrižje. Kakor je že javnosti znano, smo imeli do lanskega leta v zavodu sv. Ivana Nep. gg. salezijance, ki so nas pa zaradi stvarnih razlogov zapustili, in to lani ob koncu cerkvenega leta. Bivali so med nami polnih osem let. Za časa njihovega bivanja med nami je tukaj prevladovalo splošno zadovoljstvo ter mir med verniki, kajti slovenska beseda je vsakemu človeku pri nas draga, domača ter materinska. Jasen dokaz za to je ta, da se tedaj ni nikdo prepira! pri nas radi slovenstva in hrvatstva, čeprav smo tedaj pripadali duhovni oblasti v Zagrebu, civilni pa v čakovcu. Duhovni oblasti smo še sicer pri-klopljeni v Zagreb, civilni pa ne več v čakovec, ampak v Ljutomer, oziroma dravski banovini. Ob odhodu gg. salezijancev iz Razkrižja je še slednjič zadnji ravnatelj zavoda sv. Ivana č. g. Vo-grin — sedaj ravnatelj dijaškega doma »Marti-nišče« v Murski Soboti — zaprosil prevzvišeni duhovni stol v Zagrebu, naj dodeli župnijo Raz-križju, da ne bo naprej ekspozitura, da potem gg. salezijanci ostanejo dalje na Razkrižju. žal, prošnja g. Vogrina ni bila uslišana in tako smo izgubili iz svoje sredine izvrstne delavce na polju duševnega življenja ter ž njimi tudi blagoslovljeni mir, ki je bival tukaj in ki more biti samo med Slovenci. Po odhodu gg. salezijancev so zaprosili za Razkrižje gg. lazaristi iz Domžal ter tudi oo. minoriti iz Zagreba. Končno so med nami zašumele vesti, da je prevzv. g. dr. Stepinac podelil Razkrižje oo. frančiškanom iz zagrebške provincije ter da dobi Razkrižje samostojno župnijo. Tedaj se je javilo zadovoljstvo radi samostojne župnije. Našel se je pa nekdo, ki je v to zadovoljstvo vrgel besede: Sedaj pa boste morali pri sv. daritvah v cerkvi in izven nje vršiti vse v hrvatskem, ne v slovenskem jeziku, kakor do sedaj. Te besede so bile udarec, ki ga mi ne prenesemo kar tako, zato smo se takoj zavedali,
da je treba slovensko materinsko besedo odločno braniti ter smo zbrali podpise, ki so jih dali poglavarji družin in katerih imamo nad 200. Ker to ni stvar oo. frančiškanov, ki so nam poslani sem, smo zgoraj omenjene podpise postavili pod kratko in jedrnato prošnjo, da se naj služba božja vrši v slovenskem jeziku, ter jih poslali naravnost na rimsko-katoliški duhovni stol v Zagreb, odkoder pričakujemo povoljne rešitve te prošnje. Da pa se izognemo nemirov, ki so nastali radi tega tukaj, prosimo prevzv. duhovni etol v Zagrebu, naj se stvari pospešijo, kajti nedelje morajo biti posvečene besedi ter časti božji, ne pa temu, da bi se verniki dodobra razburili; krivec takih dejanj bo tudi enkrat polagal račun pred Vsevišjim.
Kapele pri Brežicah. Naša župnija je doživela sveti in zlati čas misijona. Sv. misijon je trajal Od 24. oktobra do 3. novembra. Vodila sta ga čč. gg. Viktor Kopatin in Rudolf Pate iz Družbe Jezusove v Ljubljani. Kapelčani smo znali porabiti ta sveti čas. Udeleževali smo se pridno ognjevitih govorov, ki so marsikoga ganili. Prejemali emo tudi v lepem številu sv. zakramente: med pv. misijonom je bilo 1430 sv. obhajil. Kako lepo število za našo župnijo! Imeli smo tudi nočno procesijo z Najsvetejšim, spremljajoč ga z luč-ikami, petjem in molitvijo. To je bil lep prizor na toliko množico ljudstva. Ob sklepu so nam blagoslovili v cerkvi lep misijonski križ. Marsikomu "je bilo hudo, ko sta se poslavljala dobra gospoda ,od nas. Ostanejo pa naj med nami lepi nauki, ki sta nam jih govorila posebno v stanovskih govorih; ti naj nas spremljajo skozi naše življenje.
Velika Nedelja. K dogodku od srede, 3. novembra, smo prejeli obvestilo, da je pri g. Hržiču čakalo omenjenega dne nekaj pristašev JNS iz sosedne župnije na pogreb. Niso se jedla ne pišča-nja bedra ne zimska solata. Razgovora o volitvah hi bilo.
Luče. Od 24. do 31. okto!>ra se jc vršil tu sveti misijon. Vodila sta ga preč. g. p. Gracijan dr. Heric, provincijal, in preč. g. p. Odilo Hajnšek iz Ljubljane, čas in vreme je bilo jako ugodno, udeležba krasna, govori sijajni, ognjeviti. Veličasten je bil sklep sv. misijona na praznik Kristusa Kralja zvečer s procesijo sv. Rešnjega Telesa, ob svitu gorečih bakelj in ob mogočnem popevanju ganljivih pesmi ter ob milem potrka-vanju zvonov. Ko se je procesija vrnila v krasno razsvetljeno cerkev, ki je lani dobila električno napeljavo, je imel p. Odilo krasen zaključni govor, nakar je sledila slovesna posvetitev vse fare Kristusu Kralju, zahvalna pesem, blagoslov z Najsvetejšim in papežev blagoslov, župnija šteje 1600 duš; v teku sv. misijona je bilo 2600 ev. obhajil. Daj Bog, da bi vsi farani ostali vedno zvesti Kristusu Kralju, njegovim resnicam in zapovedim!
Luče. V zvezi s sv. misijonom je bilo na praznik Vseh svetnikov po poznem sv. opravilu slovesno blagoslovljeno razširjeno farno pokopališče z novo mrtvašnico. Blagoslovil ga je preč. g. p. Gracijan dr. Heric, provincijal frančiškanov, ob asistenci p. Odila Hajnšeka ter domačega gg. župnika in kaplana. Navzoča jc bila vsa fara. — Nad 30 let je tekla prošnja za gradbeno dovoljenje. Bilo je mnogo skrbi, pisarij, potov, de-putacij, komisij. Ko je lani novembra poslala banovina toli zaprošeno gradbeno dovoljenje za pokopališče, letos junija pa za novo mrtvašnico, se je takoj pričelo z delom. Zidarska dela je prevzel g. Martin Golob iz Ljubnega. Farani pa so pridno prispevali v denarju in s kulukom, tako, da je bilo vse djlo dovršeno že pred praznikom Vseh svetnikov. S tem je izpolnjena dolgoletna prošnja in srčna želja vse fare. Zato je bila odposlana ob slovesni blagoslovitvi g. banu zahvalna in udanostna brzojavka v imenu župnije in občine Luče. V imenu cerkveno-konkurenčnega
odbora je VBe delo nadziral in pridno pomagal graditi novi Dom mrtvih član občinske uprave g. Matija Robnik, p. d. Petere, tesar in razumen delavec, ki pa je vsled telesne poškodbe pri nekem delu v Logarski dolini že umrl, in bil 7. novembra prvi pokopan na novem pokopališču. Naj počiva v miru!
Tudi Tebe lahko zadene podobna nesreča
»Naša moč« št. 11 prinaša pod naslovom: »Tudi Tebe lahko še danes ali jutri doleti podobna nesreče« tri slike. Na prvi je žena v naročju z dvojčki, na drugi pogorela domačija, na tretji pa mož z berglami pod pazduho. V zvezi s slikami objavlja tale člančič:
Aberšek Zdravko iz št. Vida nad Valdekom se je z ženo trudil za družino. Prišla je nesreča. Mož si je zlomil nogo sredi najhujšega dela, moral je v bolnišnico. S skrbjo in ljubeznijo je mislil na ženo, kateri so se iztekale ure. Vesel je bil poročila, da je žena konec julija povila dvojčke. V tem veselju je pozabil na bolečine v svoji nogi. Veselje pa ni bilo dolgo. Skoraj ohromel je dobil od doma nadvse žalostno vest, da mu je pogorela domačija... Od ponosnega doma na hribih ni ostalo ničesar. Poleg zaupanja v Boga in dobre ljudi so mu ostale police od zavarovalnic. Z njihovo pomočjo upa, da mu bo mogoče v doglednem času obnoviti dom.
Dokler smo na svetu, smo vedno v nevarnosti. V nevarnosti je naše življenje, naše zdravje, naše imetje. Imamo pa sredstvo, ki nam je v takih primerih v veliko pomoč. To je »Vzajemna zavarovalnica« in njen posmrtninski oddelek »Kari-tas« v Ljubljani. »Vzajemna zavarovalnica« nas zavaruje za vse primere nesreč in nezgod ter na doživetje, »Karitas« pa zavaruje doto, starostno preskrbo ter posmrtnino. Mnogi tisoči so že bili deležni pomoči »Vzajemne zavarovalnice« in »Karitas«. Zavarujte tudi vi vašo domačijo in vaše življenje. Ne prezrite zlasti ugodnosti, ki jih uživajo zavarovanci pri »Karitas«! Pri njej se lahko zavarujete za primer smrti že za mesečnih 5 din plačila. Toliko — in še več — boste gotovo zmogli. Za letnih 60 din boste sebi in svojim domaČim naredili veliko uslugo. Ne odlašajte, marveč se takoj zavarujte! Jesenski čas je zlasti ugoden, ker za razne kmetske pridelke pride nekaj denarja k hiši. Obrnite se na župnijskega zastopnika »Karitas« ali na vodstvo »Karitas«-v Mariboru, Orožnova ulica 8.
Peler Pcšetar reSeiarL
Ljudsko štetje strank. Ker imamo vedno več strank, predlagam, da se izvrši ljudsko štetje v vsaki stranki, da vidimo, koliko ima katera stranka voditeljev in koliko članov. Prepričan sem, da bomo ugotovili, da imamo »velike« stranke kakor je JNS, Ljotič in narodna stranka, da je več voditeljev kakor pa članov.
Vrhovi se lomijo! V JNS, ki žalibog prebiva v Sloveniji, se lomijo vrhovi. Pa ne zaradi načel, pač pa zaradi žakljev! Njihovo glasilo »Jutro« je namreč — zasebna last teh voditeljev JNS. In sedaj se dajejo med seboj, kdo bo imel večino, kdo bo smel ta žakelj odvezovati in vanj segati! Če so v prešnji dobi »Jutro« podpirali zaradi stranke, so seveda sebe podpirali. Na to sedaj vsi pozabijo! Kadar se bo veja odlomila, bo itak počilo, da bom lahko povedal, kdo je doli padel.
Bivši. Nekateri so izdali neko pismo kot bivši. Jaz se res ne morem navduševati za bivše! Ljubše bi mi bili bodoči, pa seveda ti to niso in tako gremo vsak svojo pot.
Univerza — kulturno ognjišče, tako navadno pravimo. Čudim se, zakaj neki potem morajo večkrat to ognjišče hladiti, posebno v Zagrebu. Zdi se mi, da je preveč dima, treba ga bo odpeljati v dimnik! Potem bo ognjišče samo lepo grelo in ne bo takih nerodnosti. Zagrebška univerza je dobila v zahvalo 24 milijonov posojila za nove stavbe. Naj ne pozabijo na dimnike, da ne bo treba okrog univerze cevi nastavljati!
Pomazanl plakati so v št. Lenartu vabili na otvoritev nove katoliške dvorane. Celo sam g. dr. Gorišek se je jezil nad takim vedenjem svojih ljudi In trdil, da so njihovi plakati še 14 dni mir-
HBM^WM—MgMB—|
Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi,
se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno
FRANZ - JOSEFOVO
grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo
FRANZ - JOSEFOVO
vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
no nedotaknjeni viseli, te pa so njegovi ljudje, ki jih mora imenovati ...., pomazali. Zaradi izrečene psovke bodo sedaj ti Gorišekovi ljudje tožili dr. Gorišeka zaradi razžaljenja časti. Dr. Gorišek pa bo nastopil dokaz resnice, da ni mogel žaliti časti, ker je nimajo. Zanimiva bo ta pravda. Morda se bo pa končala kar v pisarni dr. Gorišeka.
Tečaj. Lovro Petovar, ki je sedaj itak brez-poselen, je odkupil za 400 din pravico, da sme imeti tečaje, kako se vodijo občinske računske knjige.
Velesejem načel bo. otvorilo »Jutro« za vse svoje pristaše, ker vidi, da bo lahko kmalu vsak svoj šotor naredil in prodajal. Je namreč pri njih sedaj vse na prodaj. Cena nizka, vrednosti nobene.
Vojne bo konec! Na španskem bo kmalu vojne konec, ker so Angleži dobili vse franko, kar so hoteli.
Pogoj za konec vojne na Kitajskem. Japonci so stavili pogoj za konec vojne: Kitajci naj bodo lastniki Kitajske na papirju, Japonci pa v resnici.
V Rusiji je Stalinu postalo dolgčas, pa je ta
teden zopet šel na lov in postrelil nekaj svojih najvišjih — tovarišev. Kdaj bo šel tam narod aa lov?
Nov svetovni koledar dobimo. Društvo narodov ima dovolj časa, ker je po vsem svetu ljubi mir, da sestavlja nov koledar za ves svet, ki bo določil štiri dobe po tri mesece na leto. Ko bo koledar končan, bodo vzeli v roke nove sanjske bukve.
CIRILOVA KNJIGARNA V MARIBORU
priporoča gg. duhovnikom naslednje knjige:
Baur Benedikt: Werde Licht! Liturgische Betrachtungen an den Sonn- und Wochentagen des Kirchenjahres. I. Band: Weinachtskreis, vez. 41 din; II. Eand: Osterfestkreis, vez. 53 din; III. Band: Osterfestkreis. Die Nachpfingstenzeit, vez. 67.25 din.
Die Predigt heute, kart. 22 din.
Scheider Oda: Geheimnis der Freude, vez. 45 din.
Mäder: Zurück zur Messe, kart. 36 din.
Esser: Eine neue Viertelstunde, Kurzpredigten. I. Band: Von Advent bis Christ ihimmelfährt, kart. 20 din; II. Band: Von Christihimmelfahrt bis Advent, kart. 20 din; III. Band: KurzpR>> ßigten für die Festtage des Kirchenjahren, kart. n20 din.
Fattinger: Der Katechet erzählt, III. Band, vez. 130 din.
Hynek: Der Martertod Christi im Uchte der modernen medizinischen Wissen sehn "t. Entdeckung des wahren Porträts Christi, 36 din.
Engel: Im Umbruch der Zeit, Kurzpredigten für die Sonn- und Feiertage des Kirchenjahres, vez. 78 din.
Donders: Christus Botschaft, Predigtentwürfe durch das heilige Jahr der Kirche, kart. 70 din.
Foerster: Ewiges Licht und menschliche Finsternis, vez. 65 din.
Will: Handbuch der katholischen Aktion, broS. 36 din.
Poslednje vesti.
Politične vesti
Napovedi japonskega poslanika na našem dvoru. Novi japonski poslanik na našem dvoru So-kurihara je podal ob prihodu v Jugoslavijo zanimive napovedi glede japonsko-kitajske vojne. Z vojno na Kitajskem si Japonska noče zagotoviti gospodarske koristi, ampak le trajen mir. Ruski sovjeti se ne bodo vmešavali v japonsko-kitajski spor, ker imajo dovolj opravka s svojimi lastnimi notranjimi razmerami in na večji boj niti pripravljeni niso. S protikomunistično zvezo, v kateri sodelujeta z Japonsko Nemčija in Italija, želi Japonska braniti svoje koristi napram komunistični internacionali ali Kominter-ni. Ta pogodba ima samo obrambni značaj, ne predstavlja pa fašističnega bloka, ker Japonska ima svoj parlament in je daleč proč od fašizma. Spor na Daljnem vzhodu bo kmalu zaključen, ker je padel šangaj, ki je gospodarsko in finančno središče sedanje kitajske vlade v Nankingu, s katero se bo težko pogajati. V kitajsko-japonski fcpor se ne bo vmešavala nobena druga tuja država.
Težave s sestavo romunske vlade. Pisali smo <že, da je sprejel kralj ostavko Tatarescove vlade in je poveril mandat za sestavo nove vlade enemu izmed voditeljev kmečke stranke, Mihalaku. Mihalake je vrnil mandat in je nato poklical kralj v avdienco dosedanjega predsednika Tata-resca. Poveril mu je nalogo za sestavo zopetne vlade na širši podlagi.
Belgijski kralj za zvezo štirih velesil. Belgijski kralj je odpotoval v spremstvu zunanjega ministra Spaaka v London. Ob prihodu belgijskega vladarja v Anglijo naglaša angleško časopisje, da bo predlagal kralj pri tem obisku Angliji, naj skliče sestanek držav, katere so podpisale lo-karnako pogodbo (Anglija, Francija, Nemčija, Belgija in Italija). Temu sestanku bi predsedoval belgijski kralj kot nepristranska in nepolitična osebnost. Do sestanka lokarnskih držav bi naj prišlo še pred Božičem, če bodo razgovori med zgoraj naštetimi štirimi državami dognali do tega časa pogoje za sestanek. Te štiri države naj bi sklenile tako zvano Zahodno zvezo štirih velesil, ki bi jamčila Evropi za mir.
Pohod Japoncev na Nanking. Po zavzetju šangaja prodirajo Japonci v treh kolonah proti Nankingu, kjer je kitajska vlada. Ena kolona je na potu iz Hangčova, druga v severni smeri od šangaja, tretja pa prodira od Rumene reke proti jugu in je sestavljena iz motoriziranih oddelkov, ki bi naj napadli Kitajce od zadaj. Japonska ofenziva v severni Kitajski ob železnici Peking— Nanking naglo napreduje. Japonci so že pri obali Rumene reke, kjer so zasedli važno mesto čang. Kitajci so tudi izpraznili mesti Liji in šango.
Novejše iz španske državljanske vojne Pred splošno Francovo ofenzivo
Iz nacionalističnega tabora so prodrle v svet vesti o pred stoječi veliki ofenzivi generala Franca. Trenutno je nastopil v vseh oddelkih vzhodne fronte popolen mir, iz katerega se da sklepati na najhujše napade. General Franco bo začel splošno ofenzivo na vsej fronti od Pirenejev ob francoski meji do rdečega obmorskega mesta Al-merija. Po številu so si vojaške sile obeh taborov približno enake. V zadnjem času so dobile nacionalistične čete velik dovoz v prehrani.
Predsednik španske rdeče republike si je prvič ogledal fronto
Predsednik španske rdeče republike je dospel zadnjo soboto v spremstvu ministrov v Madrid. Pregledoval je prvič, odkar divja državljanska vojna, fronto. Spremlajla sta ga pri ogledovanju
posameznih odsekov rdeča generala Miaja in Roja. Predsednik republike je pohvalil rdečo vojsko, da je sposobna za največje napore in bo branila rdeče ozemlje brez vsake tuje pomoči.
Zahteve španskih komunistov
V	Valenciji se je vršil 14. novembra sestanek komunistične stranke. Generalni tajnik Joso Diaz je hudo napadel voditelja španskega delavstva Caballera, ki je kljub temu, da je veljal za španskega Lenina, izdal delavske koristi. Caballero-va vlada je kriva, da so imeli nacionalisti uspeh na jugu Španije, kjer so zavzeli Malago in zasedli ostale predele. Komunisti predlagajo, da bi se ustanovila španska proletarska stranka. Prepričani so, da bi z ljudskim glasovanjem po vsej Španiji bilo mogoče pokazati svetu, da so komunisti edini, ki imajo večino. Diaz predlaga, naj se anarhistične in socialistične delavske organizacije združijo z ljudsko fronto ter ustvarijo enotno politično organizacijo pod komunističnim vodstvom, pa brez Caballera.
Skrivnostna pot predsednika katalonske vlade
Predsednik katalonske vlade Companys se mudi v prestolici Belgije v Bruslju, časopisje razglaša, da se je pripeljal Companys radi tega v Bruselj, da bi prišlo s posredovanjem Belgije v Španiji do premirja. Katalonci žele mir, ker ne marajo, da bi postala njihova pokrajina plen vojne. Katalonci hočejo za svoj narod doseči avtonomijo in ničesar drugega.
Domače novice
Dve tatvini Posestnik oškodovan za štiri jurje
V	Biserjanah pri Sv. Jurju ob ščavnici je bil v odsotnosti domačih izvršen vlom pri posestniku Francu Muhiču. Iz omare je odnesel vlomilec škatlo z 2000 din, srebrno žensko uro z dolgo ovratno verižico, dve srebrni moški uri, zlato verižico in poročna prstana. Muhič je oškodovan za štiri jurje. Tatvine je bil osumljen 13 letni pastir, ki je poznal razmere pri Muhičevih in je zločin tudi priznal.
Prevžitkarju odnesenih krog 200.000 din
V	šratovcih pri Radencih je bilo vlomljeno v stanovanje prevžitkarja Jožefa štiblerja. Vlomilec je naletel na predalček nočne omarice, ki je imel skrivno dno. V tem predalčku je bilo gotovine 36.000 din, dalje hranilna knjižica kmečke hranilnice v Murski Soboti št. 548 z vlogo 83.000 din, dve hranilni knjižici Hranilnice in posojilnice v Radencih št. 1616 z vlogo 7700 din, več zadolžnic in menic, med temi zadolžnica njegovega zeta za 10.000 din, 12 avstrijskih srebrnih tolarjev, srebrna žepna ura, nekaj perila ter posteljna odeja. Stibler je oškodovan za 198.000 dinarjev. Vlom in tatvina sta bila izvršena v
noči, ko premožnega prevžitkarja ni bilo doma. $
Gospodinja podlegla poškodbam pri napadu. Iz Kozjega javljajo, da je napadel tamkaj hlapec svojo gospodinjo Ano Vrtovšekovo, vdovo po višjem sodnem oficijalu in posestnico. Iz neznanega vzroka jo je tako hudo obdelal z nožem, da je izkrvavela. Rajna je bila ugledna gospodinja in zapušča študirane otroke.
Poslodiea neprevidnega ravnanja z orožjem. Jurij Arzenšek, 21 letni viničar iz Studenic pri Poljčanah je ravnal tako nerodno s pištolo, da se je sprožila in mu je razmesaril naboj levo roko.
Zagonetna smrt Slovenke iz Šoštanja v Zagrebu. Rozalija Lorbek, 27 letna vzgojiteljica iz Šoštanja, je bila nameščena v Zagrebu. Službo vzgojiteljice je zapustila in se je odpeljala domov. V petek 13. novembra se je spet vrnila v Zagreb in je Iskala novo zaposlitev s pomočjo
časopisnih oglasov. V soboto zvečer se je podala na zabavo. Ko se je krog polnoči vrnila na stanovanje, je tožila gospodinji, da ji je slabo. Gospodinja je hotela poklicati zdravnika, toda Lor-bekova ni bila za to, izgovarjajoč se, da se je najbrž preveč najedla. Proti jutru se je njeno stanje poslabšalo, da je mogel zdravnik, katerega je gospodinja poklicala, bolnico le pregledati in ugotoviti težko stanje. Še preden so jo mogli prepeljati v bolnišnico, je Lorbekova izdihnila. Zdravniki sumijo, da je bila Lorbekova zastrupljena. Kako in po kom, pa bo ugotovila policija.
Sodišče bo spregovorilo zadnjo besedo. Od Sv.
Lovrenca na Dravskem polju smo prejeli: Po vsem Dravskem polju govorijo ljudje o velikem požaru v Sp. Pleterjah, ki je malodane pokončal pol vasi 18. aprila 1934. Ogenj je izbruhnil okoli 20.30 v gospodarskem poslopju posestnika Franca Pleteršeka. Radi vetra in sosednih slamnatih streh se je razmahnila požarna nesreča na devet posestnikov, katerim je skupno zgorelo 40 poslopij. Zgorelo je 10 glav živine in konj, 40 svinj in okrog sto kokoši. Požar je gasilo osem gasilskih čet. škoda je bila cenjena na 700.000 din in je celo banovila prispevala 60.000 din podpore. Vsega pomilovanja vredni pogorelci so si obnovili domove do zime. že tedaj se je mnogo šuš-ljalo, da je bil ogenj podtaknjen, vendar orožniki kljub vestni preiskavi niso mogli izslediti in izročiti sodišču pravega krivca. Na Štefanovo leta 1934 je bil ustreljen 20 letni posestnikov sin Jakob Pintar. To krvavo dejanje je spravil ljudski glas kmalu v zvezo z opisanim velikim požarom. Pintarja so našli že mrtvega pred Juričevo hišo in orožja ni bilo poleg trupla. Drugi dan je izročil že omenjeni pogorelec Franc Pleteršek orožnikom samokres, katerega je baje našel blizu mrtvega Pintarja. Pri raztelesenju so ugotovili, da je bil Pintar ustreljen s kroglo kalibra 9 mm, orožnikom izročeno orožje je bilo druge mere. Ob pokopu ustreljenega na pokopališču pri Sv. Lovrencu so si seve ljudje namigavali, da je moral Pintar v prezgodnji grob, ker je vedel marsikaj o vzroku požara v Sp. Pleterjah. Sedaj so uvedli orožniki v Cirkovcah ponovno preiskavo, ki se nanaša na požar v Pleterjah in na skriv-
Prlp oročamo naše liste:
Tedniki :
•SLOVENSKI GOSPODAR, izhaja vsako sredo, 16 strani in stane letno Din 32, polletno Din 16 in četrtletno 9 Din.
NEDELJA, verski tednik katoliških Slovencev, izhaja vsak četrtek na 16 straneh, stane letno le 24 Din, polletno 12 ali mesečno Din 2.
Mesečniki :
KRALJESTVO BOŽJE, Slomšekov list, ki piše predvsem o delu za beatifikacijo Slomšeka in Ciril Metodovi ideji, stane letno Din 15.
NAŠ DOM, list slovenske družine, za razvedrilo in zabavo, bogato ilustriran, uganke itd. z nagradami. Izhaja mesečno in stane letno Din 20.
KMEČKA ŽENA, list za priprosto gospodinjstvo. Izhaja vsak mesec, ima vsakokrat poleg primernega čtiva tudi kuhinjske recepte za kuharice. Letno stane Din 20.
Vsi ti listi imajo upravo v Mariboru, Koroška
cesta 5, in se lahko naročijo na tak način, da se
piše na upravo lista dopisnico, nakar pošljemo en izvod s položnico.
000123234823482323532353532348235353482348235323532348485348482323485323534823
482301000102010002534853232348912348532348235348235348534823484823235348484848
Cteneral S. Katsukl, vrhovni poveljnik japonskih Nacionalistu. ' španski general Aranda študira čet na Kitajskem.	zemljevid za novo ofenzivo proti rdečim.
Cenik malim oglasom»
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm* Din 1.—f do velikosti 50 cma Din 2.50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—• — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
SLUŽBE:
Majerja, tri poštene delovne moči, sprejme Murko, Gočova 23, Sv. Lenart v Slov. gor. 1599
Iščem vlničarja, 2—3 delovne moči, po možnosti brez malih otrok. Meixner-Koropec, Studenice, Poljčane.	1602
Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj za stalno, delo. Hrana in stanovanje v hiši. Ban Ivan, čevljarski mojster, Sromlje pri Brežicah.
1606
Služkinja, vešča vseh gospodinjskih del, se takoj sprejme. Košaki 39 pri Mariboru.	1618
piala oznanila
nostni Pintarjev umor. V zvezi s ponovno preiskavo je bil izročen sodišču v Ptuju posestnik Franc Pleteršek, ki odločno zanika vsako krivda Pleteršek je že bil oddan v Maribor. Mariborsko sodišče bo po od orožnikov zbranih podatkih spregovorilo zadnjo besedo.
Prireditve
Polzela. V nedeljo 21. novembra priredi prosvetno društvo na Polzeli ob treh popoldne v prosvetnem domu dramo »Za čast in kri«. Vljudno vabljeni!
Kače. Novoustanovljeno prosvetno društvo v ftačah priredi na šolskem odru v nedeljo 21. novembra dramo »Krivoprisežnik«. Ker je to prva prireditev omenjenega društva, pri nas toliko potrebnega, se vabite vsi od blizu in daleč, da se igre v čim obilnejšem številu udeležite.
Vojvoda Aosta, bratranec italijanskega kralja, bi naj nasledil generala Grazianija v dostojanstvu podkralja Abesinije.
vrenca smo prejeli obvestilo, da je bil zločin za-grešen v občini Dornava v župniji Sv. Peter in Pavel v Ptuju, kamor spadajo vsi prizadeti.
Stoprce pri Rogatcu. Zapustila je našo šolo vzorna učiteljica in šolska voditeljica gdčna Eli-za Kukovec ter se umaknila v pokoj. Skozi 38 let (od leta 1899), ko je tukaj nastopila po dovršenih učiteljiških študijah v Mariboru, je opravljala svojo službo do 10. novembra 1937 in nepretrgoma poučevala na naši šoli, dasiravno bi bila lahko s svojim izvrstnim izpitom za meščanske šole dobila častno službo in lepo mesto v Mariboru. 38 let — lepa doba truda in požrtvovalnosti v njenem vzvišenem vzgojnem poklicu v osamljenih Stoprcah! Visoko nadarjena in vsestransko izobražena se je z dušo in telesom posvetila vzgojnemu poklicu mladine. Bila je učiteljica in vzgojiteljica otrok po zgledu A. M. Slomšeka. Neumorna, neutrudljiva v svojem poklicu je žrtvovala vsa svoja službena leta v blagor in procvit šolske mladine. Pa tudi izven šole se je vzgojno udejstvovala pri odraslih dekletih in fantih, jim prirejala poučna predavanja, igre ter jim dajala smernice za življenje na gospodarskem in prosvetnem polju. Uprizarjala je leto za letom na šolskem odru poučne igre in predstave za odrasle in otroke. O, koliko ganljivih iger smo imeli priliko občudovati v proslavo božjega služabnika Slomšeka, tega velikega vzgojitelja in mladinoljuba, katerega želimo enkrat častiti kot svetnika na naših oltarjih. Go-
spodična Kukovec je bila prva, ki se je s šolskimi otroki podpisala za beatifikacijo Slomšeka. Gdčna Kukovec je izvrstna govornica in je bila nekaj časa tudi predsednica učiteljskega društva za šmarski okraj, ki ji je v znak hvaležnosti poklonilo častno odlikovanje. Pomagala je nekaj let tudi kot tajnica pri občini. Vsepovsod se je žrtvovala kot zmožna in dobra poznavateljica razmer za dobrobit ljudstva. Cerkveno petje in orglanje ob nedeljah in praznikih je oskrbovala z malimi izjemami skoraj 30 let. živela, delala, žrtvovala se je povzdigi službe božje; na polju izobrazbe, na vzgojnem in gospodarskem polju. A pri vsem tem svojem trudu in požrtvovalnosti je morala žal mnogokrat čutiti resničnost pregovora: »Dobrota je sirota in nehvaležnost je plačilo tega sveta.« — Mi, hvaležni Vaši učenci in starši in vsi pošteni faranf, pa bomo znali ceniti Vaše zasluge! Zapustili ste šolo in naše otroke. Ob Vašem slovesu se Vam zahvaljujemo za ves dolgoletni trud in neumorno delo za vzgojo mladine. Sprejmite od nas hvaležni: Bog plačaj! Zagotavljamo Vas, da bo spomin na Vas živel vedno v srcu Vaših hvaležnih učencev in dobromislečih farar.ov. Tudi svetna oblast je priznala Vaše zasluge, ko Vas je odlikovala leta 1930 z redom sv. Save.
Kozje. V Velikih Poljanah pri Ribnici na Kranjskem je umrl zadnjo soboto v starosti 86 let bivši župan in cerkveni ključar Jožef Lunder. Rajni je bil oče dveh duhovnikov: Lojzeta, župnika v Brusnicah, in Viktorja, dekana v Kozjem. Blagemu rajnemu svetila večna luč — kozjanskemu g. dekanu naše sožalje!
Dopisi
Studenci pri Mariboru. V nedeljo smo imeli Studenčani redko slovesnost zlate poroke. Pred slovesno službo božjo sta po 50 letih vzornega iakonskega življenja znova stopila pred oltar 75 letni Anton in 77 letna Uršula Javornik. Bog naj ju živi še mnogo let!
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Zadnjič smo poročali, da je obravnavalo mariborsko sodišče krvav zločin, ki je bil zagrešen v Sp. Velovleku v župniji Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Od Sv. Lo-
<*. Vargas, predsednik Brazilije, je proglasil novo ustavo.
Gospa Sun-yat-sen, vdova ustanovitelja kitajske republike in starejša sestra kitajskega maršala čangkajšeka, je vodilna osebnost na Kitajskem. Japonci zahtevajo, da se mora omenjena gospa odstraniti, preden se bodo pričela mirovna pogajanja.
SLUŽBE:
Hlapca, ne pod 24 let starega, za domača in poljska dela, vajenega tesarskega ali mizarskega popravila, sprejme Anton Cvenkel, Sv. Peter v Savinjski dolini.	1615
Ofra, dve družini, vsaka z najmanj petimi delavci (brez malih otrok), sprejmemo. Uprava vele-posestva Ornig, št. Janž na Dravskem polju.
1617
Nad 50 let stari samski
ja, oskrbnika ali kaj vsako kmečko delo. skava.
želi službo za gospodar-sličnega. Razume se na Bafcšek Jurij, Zg. Pol-1611
postranski zaslužek do 1000 din in več na mesec si pridobi lahko vsakdo s prevzemom zastopstva in organizacijo ljudskega zavarovanja. Ponudbe na Tiskarniško pisarno Ošiag, Mari-ribor.	1607
Dekle z dežele, pridno in vestno, staro 16—20 let, iz krščanske hiše, vzamem takoj v službo k otrokom in v pomoč gospodinji na Prager-sko. Pogoji: nerazvajenost, znanje vožnje s kolesom ter veselje do vrta, zlasti pa ljubezen do otrok in do snage. Takojšnje ponudbe na »Karitas« v Mariboru pod »Zanesljiva«. 1628
Gospodarski adjunkt ali vršilec se sprejme kot pomoč upravitelju veleposestva »Rogoza« pri Mariboru. V poštev pridejo le prosilci z uspešno dolgoletno prakso, primernimi spričevali, pošteni in trezni. Pismene ponudbe na naslov dr. Fritz Scherbaum, Maribor.	1590
POSESTVA:
Prodam malo posestvo, hiša, njiva, sadonosnik, gozd, 20 minut od trga, cena 15.000 din. Poiz-ve se: gostilna Gajšek, Šmarje pri Jelšah. 1616
Prodam malo posestvo z vinogradom občina žit-nice št. 11. Natančneje se izve pri: Jernej Mli-narič, Sv. Jurij v Slov. goricah.	1595
Posestvo, štirje orali, hiša, vinograd, traviše, gozd. Cena 12.000 din. Lepa, hiša z vrtom, cena 25.000 din; oboje v neposredni bližini Poljčan, oziroma v Poljčanah. Pojasnila daje M. šumer, trgovec, Poljčane.	1629
Večje posestvo zamenjam za manjše ali prodam. M. Klemenčič, p. Jurklošter-Laško.	1625
RAZNO:
Hlapca, poštenega in pridnega, sprejmem. Naslov v upravi.	1609
Pošten major z malo družino se takoj sprejme na polovico pridelka. Pojasnila: Martin Ku-kovec, Lasigovci, p. Moškajnci.	1620
Zvezki, svinčniki, peresniki, radirke, nalivna peresa, ravnila, mape, škatlje za peresnike, aktovke, slikanice, risalne knjige, albume za razglednice in fotografije, povesti (male povesti po 2 din s slikami!), lepe povesti kot Karl May in druge, podobice, molitveniki in tako dalje in tako dalje.
Za vse pridne otroke kupuje letos Miklavž v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Za odrastle:
Pisma z naslovi, vizitke z naslovi, spominske knjige, albumi, lepi romani, slike, kipi, nalivna peresa, lepi svinčniki, pisalne garniture in tako dalje in tako dalje.
Za vse največja izbira in ugodne cene v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Pravi vosek kupuje Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg in Gubčeva ulica. Zaloga špecerije in že-leznine.	1624
Čevljarski stroj, cilinderica, v dobrem stanju, za 1600 din pri Ussar, trgovec, Maribor, Trubarjeva 9.	1627
Pridite! Tudi letos prodajamo flanel, barhent, odeje, sviterje, koče, obleke, čevlje, plašče, konjske piahte itd. najceneje: Manufaktura Grajske starinarne, Maribor, Vetrinjska 10.
2623
Popravila klobukov od 10—25 din. Copate od 38—48 din. Klobuke od 20 naprej dobite samo pri Vladko Babšek, izdelovanje klobukov, Maribor, Vetrinjska 5.	1631
Šivalne stroje, nove, pogrezljive, prodam za 1900 dinarjev z 20 letno garancijo. Ussar, trgovec, Maribor, Trubarjeva 9.	1626
Vse se sedaj dobi pri »Starinarju«, Koroška cesta 6! Ostanki žaijieta, flanele, cajga, barhen-ta, belo, rjavo platno za predpasnike, klot, in-let, močne flanele od 5 din, moške in ženske srajce, hlače, boljše moško blago, žametaste oblekce od 13 din, predpasniki, otroški čevlji, nogavice, koci, pletene jopice, moške obleke, Hubertusi, kratke moške suknje, otroški plašči. Pri večjem nakupu popust ali različni ostanki.	1622
400 din nagrade najditelju ukradenega kolesa znamke »Westa-Original "-589.456«, reg. štev. 159.330, pokrcmano, z rdečo dinamo-lučjo, last g. Kos Feliksa, trgovca, Turnišče, Ptuj. 1600
Veveričje in druge kože divjačine kupuje po najvišji ceni I. Ratej, trgovec, Slov. Bistrica. 1601
Afrik, žimo, volno, vato dobite najceneje pri »Obnovi« F. Novak, Maribor, Jurčičeva 6. 1596
Slamoreznico prodam. Kozlevčar Anton, Kostnica 20, Laporje.	1610
štedilnik prodam. Aleksandrova 91, Pobrežje, Maribor.	1612
Zlato in srebro kupuje grajski urar v Mariboru. Za zlatnike 10 K da 150 din.	1569
Bučniee, sončnice in rips vedno najugodneje zamenjate za prvovrstno olje v trgovinah Sen-čar, Mala Nedelja, Ljutomer in štrigova. Nakup jajc, masla, suhih gob, vinskega kamna in vseh poljskih pridelkov.	1406
Podpisana obžalujem ter izjavljam, da so vse žaljive besede neresnične, katere sem govorila gospodu Lojzetu Zupaniču, posestniku Vajgnu in družini. Najlepše se zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja. Jožefa Ceh-ner, Jarenina.	1608
Vabilo na redni letni občni zbor Posojilnice v Gornji Radgoni, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. novembra 1937 ob pol osmi uri zjutraj v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Citanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev bilance in računskega zaključka z tlne 29. septembra in 31. decembra 1936. 4. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, se vrši eno uro kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki veljavno sklepa neglede na število navzočih zadružnikov. Na-čelstvo.	1614
Ali že ves te
za NOVO trgovino? Velika izbira moških srajc, pletenin, nogavic, kravat, športnih čepic itd. itd. — kupite najugodneje pri tvrdki	1621
Avgust Hedžet
Maribor, Aleksandrova cesta 9
Viničar, 4—5 ljudi za delati (dva moža), se sprejme do 1. februarja pri Rak, Kamnica, Maribor.	1619
Slamoreznica, še malo rabljena, se proda v Sve-tincih št. 22, p. Sv. Urban pri Ptuju. 1630
ŽENSKI
nizki, frn boks
SNEŽKE
najnovejSijj fazo«
moški
Visoki «ni boks
ŽENSKI visoki, «rn boks
MOŠKI
dobro po
OTROŠKI
visoki frn boks
IN VZORCI ZASTONJ

Pijte samo
zdravilni
umu
v plombiranih paketih po din 20*— in din 12'— Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana
S. Br. 2007/32
MALA OZNANILA
RAZNO:
Orehe, med in kuhano maslo kupim. Pošljite vzorce z navedbo cene in količine. J. Menart, Domžale.	_
Oglasi
v „Slov. gospodarju" imajo
Cunje, krojaške odpadke_ star papir, OVČjo vol- najboljši uspeh! no, dlako arovce, staro' železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	1240
E3
Sadno drevje, vinsko trsje in korenjake Vam nudi trsnica in drevesnica Ceh, Sv, Bolfenk v Slov. goricah. Ceniki zastonj.	1529
Kupujem staro zlato, srebrni denar (krone, goldinarje, tolarje) po najvišji ceni. Stumpf Alojzij, zlatar, Maribor, Koroška cesta 8. 1281
Jesen — zima — ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket Serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo. Paket ^Serija »T« z vsebinno' 4 m čisto volnenega blaga za žensko obleko v najmodernejših vzorcih; pri naročilu prosim navedite barve. Vsak paket din 128.—. Reklamni paket Serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko in otroško perilo v najlepši sestavi. Paket din 136.—. Dalje špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia. barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pldžame, žensko, moško in otroško perilo za izjemno ceno din 150.—. Paket Serija »Z« z vsebino C—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer: »Z« št. 1 din 130.—, »Z« št. 2 din 160.—, »Z« št. 3 din 250.—, zadnji Ia. kamgarn. Vsak paket poštnine prosto, pri d-eh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite še danes obče znani, stari, solidni razpošiljalnici »Kosmos« Maribor, Kralja Petra trg. Nešteto priznanj zadovoljnosti odjemalcem na razpolago!	* 1503
Sadno drevje za mrzle kraje in lege je vzgojeno v Mislinjski dolini. V nasadu pri farni cerkvi v šmartnu pri Slovenjgradcu oddajamo drevesca vsak torek, v nasadu na Polzeli (Podvin) pa vsak četrtek. Pišite takoj po cenik! Drevesnica Jelen, št. Hj pri Velenju.	1494
Otroške veste od 12, ženske veste od 25, puloveri moški od 25 naprej, vsakovrstni v vseh barvah, po meri, dobite pri »Luna«, samo Maribor, Glavni trg 24.	1472
HRANILNE KNJIŽICE
vseh denarnih zavodov	1587
VREDNOSTNE PAPIRJE
obveznice, bone, delnice itd.
VALUTE
vseh držav
kupimo takoj in plačamo najbolje BANČNO KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Prodaja srečk državne razredne loterije
Kreppapir engros
za trgovce najugodneje v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Moške srajce po din 18.—-, moške hlače po din 12.—
pri M. Feldin, Maribor, Aleksandrova c. 13 (na vogalu)	1604
Velika prodaja
nad 400 plaščev izpod cene. TRGOVSKI DOM, MARIBOR
OBČNI ZBOR
Redni občni zbor Krekove posojilnice, r. z. z n. z. v Mariboru, bo 20. novembra 1937, ob pol 19. uri v zadružnih prostorih Melj-ska cesta 10 v Mariboru.
Dnevni red:
1.	Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Citanje revizijskega poročila.
3.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1936
5.	Dopolnitev načelstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ne bil ob pol 19. uri sklep čen, se otvori pol ure pozneje drugi občni zbor, kateri bo sklepčen glasom pravil ob vsakem šte> vilu navzočih članov.	1603
ODBOB,
□□□□□□□□□□□UI J JI imnnnrninrTTinnnnnnnaDmDnmn
Hranilnica iratsfcc banovine Maribor
Centralo: Maribor	Podružnica: Celic
v lastni novi palači na oglu	nasproti pošte, prej Južnošta-
Gosposhe-Slovenshe nlice.	27	iersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižicc in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
□[^□□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nDoanDnnnnanmmnnnnnnDnnnnnnnnnnnnnoDoemn
Igre z a zimske večere
Po 2 din: šah — dama — mlin — domino — tombola — črni maček — kocke za zlaganje teže — mozaik za zlaganje — novčiči — črni Peter — domino v slikah.
Po 3 din: človek ne razburjaj se — ki-neške uganke — igra 15 — trdnjava — halma — na kraju bič poka.
Po 4 din: tombola v slikah — Plutonova tekma — kolo sreče — črna maska in detektivi — Miki, Oskar in šerif — boks v krogu.
Po 6 din: nogomet — alke — ribolov.
Po raznih cenah: na izbiro velike igre z raznimi pripravami in slikami. — Dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
ftcl cfaiiiin m zavese
po 8 din 1 m dobite pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15	1337
Kmetje, pozor!
Mlin Rosenberg, Maribor, zopet zamenjava. Prvovrstna moka in visoki procenti. — Poskusite!	979
Vse skupaj nič ne pomagal
če hočete biti za mal denar dobro in toplo oble-lečeni, kupujte pri nas, ker mi imamo dosti lepega blaga tudi za Vas. Manufakture in konfekcije!	1518
Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka ulica 5.
Kupujte pri naših inserentih!
Priznanja zadovoljnih odjemalcev
najzgovorneje pričajo o dobrem blagu in nizkih cenah. Navajamo dva primera: »Z ozirom na nizko ceno sem s poslanim blagom popolnoma zadovoljna. Prosim, pošljite mi še dva zavitka, po možnosti iste vsebine kot ste mi že poslali. Marija Novak, Podlog.« — »Sprejel sem poslani zavitek, s katero pošiljko sem Jako zadovoljen. Prosim, pošljite mi še en zavitek ter. upam, da ml boste tudi sedaj dobro postregli. Tomaž Libik, Volinjak.« — želimo vsakomur omogočiti ugoden nakup
TOVARNIŠKIH OSTANKOV
in drugega manufakturnega blaga, vsled česar smo pripravili poštne pakete z naslednjo vsebino: Zavitek št. 1: 18—21 m močnih flanelov, cefirja in druka. Zavitek št. 2: 4 m lepega barhenta za obleko in 8—11 m flanele. Zavitek št. 8: 4 m prvovrstnega polvolnenega blaga za žensko obleko in 8—11 m flanele, cefirja in druka. Zavitek št. 4: 4.5 m čisto volnenega blaga za žensko obleko in 3 m flanele. Zavitek št. 5: 3.20 m močnega športnega štofa za moško obleko ali ženski plašč in eno kravato ali nogavice. Vsi navedeni zavitki od 1 do 5 poštnine prosto, po poštnem povzetju za reklamno ceno 180.— din. — Zavitek št. 6: 2.75 m prvovrstnega nepremočljivega blaga za Hubertus plašč v vseh barvah 235.— din. — Poskusite In zadovoljni boste!
VIKTOR MAVRIC, Maribor, Kralja Petra trg 4. 1572
Vse vrste štampiljk
za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj.
V S A. 5t PREVS3AREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
SEBE, SVOJCE IN SVOJ E IMETJE Ij E JP R S
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI ¥ LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice.	ZASTOPSTVO: ra/tPi&OP Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
i
najbolje in najvarneje pri
SpodnlcStalcrsM ljudski posojilnici
Oospostoa ulžca 23 f FlfUlftOFU Ulica 10. offloftra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
TIskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.