Deželni zbor. Za torek, dne 20. septembra je sklican štajerski deželni zbor na jesensko zasedanje. Zadnja seja deželnega zbora je bila dne 8. februarja, koji dan ga je cesarski namestnik odgodil, predno se je dovolil nemški večini proračun za tekoče leto. — Slovenski poslanci so v posebnem oklicu na naše ljudstvo razložili vzroke, zakaj niso dovolili nemški večini denarja. V istem oklicu pravijo: ,,Naši volilci so nas poslali v Gradec, da tamkaj zastopamo njihove gospodarske, narodne in politične želje. Toda nemSka večina deželnega zbora je iz narodne nestrpnosti dosledno prezirala naše najvažnejše zahteve in se nazadnje povspela celo do drznosti, da je hotela ustvariti zakone, ki bi pomenjali našo narodno smrt. Vsled tega srno morali prijeti za najskrajnejše orožje, ki nam je v deželni zbornici na razpolago, naslcpili smo z obstrukcijo. Zabranili smo z govori in predlogi, da bi se dovolil nemški večini denar za njeno krivično vladanje, obstruirali smo proračun." In potem navaja oklic, kako je odklonila nemška večina dva slovenska predloga, v katerih se zahteva podpore za poSkodovane po toči; kako je kratkomalo prezirala želje po železnicah na slovenskem ozemlju; kako je tolažila slovenske poslance glede uravnavanja rek in polokov s praznimi obljubami; pogorelcem iz slovenskih krajev je odklcfaila vsako podporo. ,,Pri brezobrestnih posojilih za vinogradnike je črtala nemška veeina v svojem sovraštvu do slovenskih vinogradnikov celih 200.000 K." ,,Z nečuveno drznostjo so zahtevali Nemci v svojem slepem sovraštvu, da se Šentjurska kmetijska šola ne otvori ter psovali ob tej priliki naše ljudstvo kot ubog viničarski narod, ki take Sole ne potrebuje." ,,Da bi se naše Šolstvo popolnoma vladalo iz Gradca, nakanili so preustrojiti deželni šolski svet in okrajne Solske svete na tak način, da bi gospodovali v njih na celi črti le liberalni Nemci. Slovensko ljudstvo bi mflralo le plačevati, ukazovali pa bi mu tujci. S tem bi bile naše ljudske šole in naše srednje Šole v jezikovnera in narodnem oziru prizadete s smrtnim udarcem." ,,In da bi se slovenski poslanci ne mogli nikdar več v deželni zbornici postaviti nemškim krivicam po robu, hoteli so prenarediti deželnozborski opravilnik tako, da bi se vzela slovenskim poslancem pravica do rabe slovenskega jezika. Najprej bi se pokazala mog prenarejenega opravilnika že v bližnji bodočno sti, kajti nemška večina namerava priti s predlogora, da se zvišajo doklade na zemljiški, hišni, obrtni in druge davke. Slovenski kmečki poslanci bi bili že ob tej priliki oropani orožja za odločni odpor proti naka- nam nemske večiue, ki je vsled svoje nezmožnosti in lahkomiselnobti .spravila deželo v velikanski primanjkljaj, ki znaša že blizu 4 milijone." To so nekateri razlogi, ki so jih navedli naši poslanci za obstrukcijo v Gradcu, a niso vsi razlogi. Kdor ima le količkaj spoštovanja do samega sebe in do svojega ljudstva, mora na glas priznati, da je za tako poniževalno io sovražno ravnanje nemške večine nasproti Sloveneera edino-le naiodločnejši boj, obstrukcija. Ljudstvo je tudi na neštevilnih shodih tako go vorilo. Samo 13. februarja so pristaši Slovenske km. zveze priredili 22 shodov, in isti dan tudi liberalci 12 shodov, na katerih je ljudstvo s kipeeim navdušenjem odobrilo obstrukcijo svojih poslancev. Od 8. lebruarja do danes se ni nič spremenilo. Nemška vecina vstraja na svojem, Slovencem sovražnem stališfiu. Storjenih krivio noče popraviti, ampak se pripravlja, da zada slovenskemu ljudstvu nove udarce. Slovenski liberalci si ne upajo več nasprotovati nemški drznosti, sedaj niso več zaobstrukcijo in s tem odobrujejo nemške udarce na našo nar. last in fiast. Poslali so izdajice najhujše vrste. Naši poslanci pa, tako vsaj trdno uparao, bodo vstrajali na svojeni stališču! In ljudstvo jih bo v boju podpiralo, saj se borijo za njegovo dobro ime in njegovo gospodarsko korist. Zato pa kličemo našim poslancem ob zopetnem zasedanju deželnih zborov besede pesnikove: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!