Kaf vse pišefo o učlželfstvu, šoll, proMveil in JUU ODMEVI Z GLAVNE SKUPŠČINE JUU. —1 Kongres JUU. Kongres jugoslovanskega učiteljskega združenja v Skoplju je nadaljeval danes svoje delo v precej nemirni atmosferi zaradi močne opozicije proti sedanjemu vodstvu. Danes so bili izvoljeni poedini odbori, ki bodo predložili kongresu svoje poročilo. Odbori so bili izvoljeni z 229 (pravilno 299 op. ured.) proti 113 glasovom. Odbor za verifikacijo mandatov je predložil verifikacijo 415 mandatov. 8 mandatov pa je osporil. (»Slovenec«, 24. VIII. 1937.) —1 JUU se klanja patriarhu Varnavi. 22. t. m. se je zbrala v Škoplju glavna skupščina jugoslovanskega učiteljskega združenja pod predsedstvom g. Ivana Dimnika. Gospod Ivan Dimnik je v svojem otvoritvenem govoru dejal, da so se učitelji, ki se zbirajo v JUU, vedno držali načela: Brat je mio koje vjere bio. Nato se je g. Dimnik spominjal smrti pokojnega svetniškega patriarha Varnave in dejal: »Smrt patriarha Varnave je težko prizadela carsko Skoplje, v katerem se je on udejstvoval kot ena njegovih najbolj grandioznih. figur. Jugoslovansko učiteljstvo je izgubilo s smrtjo Varnave svojega velikega prijatelja. Njegov izrek: Brat je mio, koje vjere bio, ki se zlasti danes prikazuje v vsem svojem pomenu in dejanski vrednosti, je našel v jugoslovanskem učitelju vedno največjega propagatorja. Narod, ki je sprejel za vzor takega velikana, kakor je Varnava, gre sigurno nasproti boljši bodočnosti. Nato so navzočni vzkliknili slavo patriarhu Varnavi, nakar so sledili govori zastopnikov raznih društev. Ko je govoril predsednik profesorskega društva Radoje Kneževič. je prišlo do takega nemira, da ni moael končati svojega govora. Nato je skupščino pozdravil pravoslavni metropolit Jožef. Volili so glavno upravo, pri čemer je 299 glasov bilo za listo dosedanje uprave, dočim je bilo za opozicijo 113 glasov. Potem, ko je metropolit Jožef blagoslovil glavno skupščino, se je zasedanje nadaljevalo in je predsednik DimTiik izrazil upanje, da bo imelo čim blagonosnejše sadove. (»Slovenec«, 25. VIII. 1937.) —1 K zborovanju Slomškove družbe. »Slovenec« z dne 27. t. m. priobčuje poročilo o zborovanju Slomškove družbe, ki je bilo 21. t. m. na Brezjah. Tega zborovanja bi se niti Tie dotaknili, če bi »Slovenec« ne priobčeval tako rad poročil o močni opoziciji v vrstah JUU. Čudno, da »Slovenec« močne opozicije v vrstah Slomškove družbe v svojem poročilu niti ne omenja; morda je poročilo o tem izpustil zato, da bi ž njim ne škodil zdravju bivšega referenta v prosvetnem ministrstvu Franca Erjavca, ki se zdravi nekje v Omišlju. Da, bivši referent Franc Erjavec je od svojega napornega dela, ki ga je opravljal v Beogradu, tako utrujen, da niti na božjo pot k Materi božji na Brezje ni mogel. Morda pa ni bil toliko utrujen, nego je bil preplašen zaradi obračuna od strani Slomškarjev? — Da, na glavo Fr. Erjavca se je dne 21. t. m. vsula na Brezjah tolika in taka toča, da bi bilo v interesu šolstva res vredno razmišljati (še pred začetkom šol. leta 1937./38.), kam sodi g. Erjavec. Da se o tem ne motimo. nam pričajo vzkliki Slom., ki so doneli po fran¦čiškanski dvorani na Brezjah 21. t. m. proti vodstvu Slomškove družbe, a še posebno proti okrajnemu šol. nadzorniku Francu Eriavcu. (»Slov. narod« od 28. VIII.) —1 »Veličasten potek skupščine JUU. »Slovenski narod« od 28. avgusta se je razpisal o zborovanju Slomškove družbe na Brezjah in ve povedati, da je v Slomškovi družbj močna opozicija. O tej opoziciji pa nihče ne ve ničesar razen »Slovenskega naroda«, ki tudi sicer večkrat sliši rasti travo. Pač pa vemo, da vlada močna opozicija v Jugoslovenskem učiteljskem udruženju (JUU), ki je te dnj zborovalo v Skoplju in je potekalo skrajno burno, na čemer ne morejo ničesar spremeniti od g. nredsednika Dimnika samega napisana ali inspirirana poročila o veličastnem poteku tega zborovanja in patriotične fraze, s katerimi so ta poročila po navadi JNS-arske politike in žurnalistike zabeljena, da se ne bi videla raznoka, ki zija že več let v tej organizaciji, ki je popolnoma vprežena v voz fašistične unitaristične politike. Opozicija ni samo ostro napadala predsednika Dimnika in njegovo upravo, ampak je tudi delila brošure, v katerih, kakor »Jutro« samo priznava, g. Dimniku očita razsipanje in zapravljanje. Ali je g. Dimnik te očitke z uspehom zavrnil, to je vprašanje, o katerem je treba zelo dvomiti, čeprav se mi sami v to zadevo nočemo vmešavati. Da na tem zborovanju ni vladala običajna enodušnost, kakor jo opažamo v vseh organizacijah, v katerih vlada diktatura JNSarske unitaristične ideologije, je posneti iz velikega števila glasov, ki so jih dobili kandidati opozicije, kakor tudi iz tega, da občni zbor ni stavil nobenih resolucij, ker bi se gospodje najbrž ne bili mogli zanje zediniti. Saj je bila opozicija tudi proti več drugim predlogom večine, tako da predsednik pod neko smešno pretvezo nekega predloga sploh ni dal na glasovanje. Kako burno je potekala seja, spričuje »Jutro« samo, ko pravi, da je tnoral tovariš Dimnik napeti vso svojo energijo, da je »opozicijo ugnal v kozji rog«. Dobivali so kar sredi razprav ustne opomine, nekateri celo pismene. Izključiti pa si .Q. predsednik Dimnik vendarle ni upal nobenega, ker bi sicer prišlo do viharja, ki bi tudi g. pimnika odpihnil v kot. Pa tudi klavrna ie ?ila ta skupščina, kajti »Jutro« samo pove, da Je opozicija nazadnje zapustila zborovanje in šla sama zborovat v prostore banovinskega tajništva JRZ. »Slovenski narod« pa naj pribodnjič raje pometa pred svojim lastnim pragom, nego pred pragom Slomškove družbe, ki je čvrsta in solidarna. (»Slovenec«, 29. VIII.) —I »Slovenec« in učiteljstvo. V nedeljski številki se je »Slovenec« spravil nad Jugoslovensko učiteljsko udruženje in še posebej nad predsednika Dimnika. Huduje se najprej, da je prišlo v javnost, kako so člani Slomškove družbe na svojem zborovanju na Brezjah napadali odsotnega Frana Erjavca, sedaj ko ni več referent ministrstva prosvete, dočim so prej odobravali njegovo delo. »Slovenec« se jezi na centralizem, toda baš njegov Erjavec je daleč preko prejšnje prakse in preko zakonskih določil centraliziral vse učiteljske zadeve v Beogradu. Pritegnil je na ministrstvo, to se pravi na sebe. neštete posle, ki jih je prej izvrševala banska uprava. O vsem tem naj <se »Slovenec« razpiše, pa potem še pojasni, zakaj smo Slovenci po njegovi zaslugi izgubili eno mesto v glavnem prosvetnem svetu. Zolčno se je »Slovenec« razpisal tudi o učiteljskem kongresu v Skoplju. Opozicijo slika kot nekak paseben uspeh, pač menda v želji, da bi odvrnil pozornost članov Slomškove družbe drugam. Poročila vseh listov, tudi takih, s katerimi ima »Slovenec« nad vse prijateljske stike, pa so govorila drugače. Uprava JUU s predsednikom Dimnikom na čelu je bila sprejeta z velikimi ovacijami in je z veliko večino dobila zaupnico. Glavna skupščina ji je dala tako obsežna pooblastila, kakršnih doslej še ni dobilo vodstvo nobene stanovske organizacije. To je pač najboljši dokaz, da učiteljstvo v polni meri zaupa sedanjemu vodstvu svoje organizacije s predsednikom Ivanom Dimnikom. Dejstvo je, da je imela uprava na skupščini tričetrtinsko večino. Tega dejstva ni mogoče zanikati, zato pa je »Slovenec« tako hud in rzburjen. (»Jutro«, 1. IX. 1937.) —l O skupščini v Skoplju prinaša »Domoljub« dne 1. sept. daljše poročilo, ki ima tale zanimiv konec: ... Potem, ko je metropolit Jožef blagoslovil skupščino, se je zasedanje nadaljevalo in je predsednik Dimnik izrazil upanje, da bo imelo čim blagonosnejše sadove. —1 Čast našim učiteljem! Pod tem naslovom ponatiskuje »Slov. narod« od 3. septembra misli beograjske »Javnosti«, ki piše o učiteljskem kongresu v Skoplju: Učiteljska skupščina je brez dvoma zbudila pozornast vse naše javnosti. Enodušnost Srbov, Hrvatov in Slovencev v učiteljskih vrstah je nad vse zadovoljiva in služi v čast učiteljskemu stanu. Tako ste v Skoplju lahko videli, da na strani predsednika Slovenca, požrtvovalno deluje na splošnih stanovskih vprašanjih tako Srbi kakor Hrvati. In dočim gasilci mislijo, da niti požara ne morejo skupno gasiti, dočim so naši zdravniki mišljenja, da ne morejo niti bolnikov skupno zdraviti, dočim naši inženirji menijo, da ne morejo skupno ^raditi niti enega mostu, so naši učitelji pokazali, da lahko skupno vzgajajo svoj narod in da tako lahko pričakujemo srečnejša pokolenja, ker je posel učitelja za narodna bodočnost vendarle najvažnejši. —I Uradnikom bodo zvišane plače? V fi- nančnem ministr*stvu se pripravlja uredba o zvišanju uradniških plač. S to uredbo naj bi se vrnile držav. uslužbencem plače kot so jih imeli pred zadnjim znižanjem, toda z nekaterimi omejitvami. Plače bodo zvišane do vštete 4. grupe II. stopnje, uradnikom v višjih skupinah pa ne. Dnevničarjem ne bodo zvišali nagrade in tudi doklad za žene ne bodo dobivali. Finančni efekt povišanja uradniških plač bi znašal okoli 308 milijonov din letno. Uredba pride pred ministrski svet na eni prihodnjih sej. (»Slov. narod« od 1. septembra). O isti stvari so pisali tudi vsi ostali slovenski dnevniki. —1 O potrebi zvišanja uradniških plač piše tudi »Jugoslovenski Lloyd«, ki se opira na indeks cen. Isto zadevo obravnava tudi »Mariborski večernik« od 25. avgusta v svojem uvodniku. —1 O učiteljih je priobčil g. dr. Dinko Puc v »Slovenski besedi« od 27. avgusta uvodnik, ki nosi sledeči motto: Hočemo neodvisne in značajne učitelje naroda, ki jim moramo zagotoviti njihovo eksistenco. Kratek izvleček: V osnovni šoli se vzgaja narod. Otrok, ki ga pokvari šola, trpi na tem vse svoje življenje. Predpogoj uspešne vzgoje je ljubezen učiteljeva do otrok. — Uspehe dosežejo le tisti, ki imajo dovolj srčne kulture, ki so sami dobri ljudje in ki so značaji. Naše učiteljstvo ima za seboj težke čase. Za beraško plačo je naučil učitelj narod čitanja in pisanja. V revščini in siromaštvu so se kovali značaji in se porajali junaki prosvete. — V naši državi se je gmotno stanje učiteljstva izboljšalo, ni pa mogla država odtegniti učiteljstva strankarskim vplivom. Kljub hudemu pritisku je ostala večina učiteljstva ponosna in značajna, kar bodi povedano učiteljstvu v čast. Za vzvišene naloge, potrebuje učitelj duševnega miru in sigurnosti, zato je zahteva po stalnosti in avtomatičnetn napredovanju nad vse upravičena. Te zahteve morajo priti tudi v programe političnih strank. —1 Celibat in svobodna Ijubezen. V ne- kem beograjskem listu je izšel sledeči oglas: U č i t e 1 j i c a, ki se zaradi amandmana o celibatu ne more poročiti, prav za prav se more, pa je nihče noče vzeti, ne zaradi njenih lepih oči, temveč zaradi njene službe, si išče zdravega in krepkega moškega za divji zakon, po možnosti višjega uradnika, da bi bili njeni otroci iz divjega zakona preskrbljeni. Resne ponudbe je poslati pod »Idealna učiteljica« na upravo lista. (Po »Slovenski besedi« od 27. avgusta). —1 Spor med bansko upravo in mariborsko mestno občino zaradi državne realne gimnazije. Banska uprava je dolžna za najemnino drž. realne gimnazije 544.000 din, pa noče plačati in se opira na zakon o srednjih šolah iz 1. 1933., po katerem naj bi bila občina tlolžna, da vzdržuje poslopje. Mestni svet je ugotovil, da se ta zakon nanaša le na privatne stavbe. Zato bo občina nastopila pravno pot. (Po »Marib. večerniku« od 27. avgusta). —1 Prešolanje. Šolski odbor na Teznem je odklonil nadaljnji sprejem šoloobvezne dece iz Sp. Dobrave, ki je doslej obiskovala rezensko šolo, a spada v šolski okoliš Razvanje. S tem sklepom je bilo prizadetih 112 šoloobveznih otrok. Sresko načelstvo je zdaj odredilo, da šol. odbor v Teznem zopet sprejme deco iz razvanjskega šol. okoliša, upravna občina Hoče pa mora prispevati za vzdrževanje tezenske šole. (»Marib. večernik« od 27. avgusta). —1 Učne knjige. Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, da se v novem šolskem letu ne smejo v šolah več uporabljati učbeniki, ki so bili odobreni pred letom 1934. (»Slovenska beseda« od 27. avgusta). »Delavska politika« z dne 28. avgusta dodaja še: Včasih so študentje knjige kar podedovali od roda do roda, pa so več znali, kot pa danes, ko imajo vsako leto nove.