29. številka
IMlftVM Uriutja v uk p«tek t datumom naslednje«« da*. — Naročnina ta ewo leta K 31—, ta pol Ma Ki«-, sa četrt leta K 8 —. Poaamena Itevilka 10 rta. narotelaa v inoMmatvo aoraamemo ni . Nttjntra aa nrtdailttv to apmnlltvo IdahlJ&na, ftel ■»aknfgeva uUaa Mov «. a^adatr.
PavSalnl frmko v državi SHS.
V Ljubljani dne 17. julija 1920.
Vil, leto
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati sa zaračunavajo, milimeter \vatica in sicer pri enkratni objavi po 85 vinarja, pri trikrat« ni po 80 vinarja, pri šestkratni po 75 vin., pri celoletnih objavah po 70 vin. za vsakokrat. — Za razno izjaveitd. stane mm vrstica K 1‘— Reklam so po3t-nine proste. — Nefrankira* na pisma se ne sprejemajo.
Osemurni delavnik.
Podjetniškim organizacijam in delodajalskim krosom sploh leži osemurni delavni čas v želodcu kakor kamen, ki ga nikakor ne morejo, ali bolje rečeno, no-čejo prebaviti. Rovarjenju in intrigiranju proti tej edini važnejši pridobitvi delav* stva noče biti ne konca ne kraja.. In ker je trdna volja kapitalističnega razreda izvršiti atentat na osemurni delavnik jčit-na, treba, da delavstvo odločno pove v lice kapitalistični gospodi in ceharskim. zadrugarskim obrtnikom predpotopnih nazorov, da j« njih prizadevanje zastonj in da si delavstvo osemurnega delavnika vz#ti enostavno ne pusti.
Da sc bo podjetništvo in vsi ..prlja-telji*4 delavstva prepričali o odločnem odporu delavstva, nozlvijemo vse strokovrs organizacije Sirom Slovenije, da nemudoma sklicujejo protestne shode proti nameravani nakani. Na vseh protestnih shodih se ima sprejeti enotna resolucija. Vodstva strokovnih organizacij na! takoj ob-veste pokrajinsko delavsko strokovno komisijo v Ljubljani, kdal skličejo shode, da se jim dopošlje izdelano resolucijo. Kam se ima resolucija poslati, bo pokrajinska delavtka strokovna komisija naznanila z dopisom, katerega zajedno pošlje z reso-lucilo.	,
Opozarjamo strokovne organizacije, da le nevarnost »lede osemurnega delav* nika velika in protlakclla proti stanovskim nameram zelo nuina. Nal se torej nikakor ne odlaša in protestna akcija takoj vzame v roke.
Mezdna pogodba za stavbinsko delavstvo.
Dogovor
sklonlen dne 7. tulila med Osrednihn dru* Štvoni stavb inskih delavcev v Llubllani im»nom ntavbinskeg« delavstva v Slove-niil na eni in Odsekom stavbne stroke v Zvezi indnstrilcev za stavbno obrt in in-dustrilo v Slovenili na drugi strani.
1. Dogovor z dne 29. marca 1920. sklflnten me<i istima strankama tvori podlago temu dogovoru v smislu nastopnih določil-
2. V odstavku 2.., točka a) dogovora z dne 29 marca 1920 »e SDreime besedilo: Mubiiana In industrijski kraii v okralnem glavarstvu I-fubliana okolica. Maribor, mesta (indnstrilski kraii) na Gorenlskem.
3. V seznamu mezd veljavnih dne 15. februana 1920 v Mariboru, se določilo te Dremembe:
a) oolir preračunleno na uro K 4.80 do K 6:
b) težak K 1.90 do K 2.50:
c) mladoletni delavci K 1.30 do K 1.90
V tem smislu se preračunalo vse mezde navedene v odstavku 4. dogovora z dne 29. marca 1920.
4. Z višje navedenimi premembami ostane dogovor z dne 29. tnarca povsem v veliavi do 31. decembra 1920.
5. Vendar se določi za čas od 1. iuliia do 30. septembra 1920 še doklada v znesku 20%, beri: dvalset % na vse v dogovoru navedene mezde. Ta doklada 20% veila za isti čas hriii-seotember tudi za doklade oo odstavku 6. a) in b) dogovora z dne 29. marca 1920.
6. Ker iziavlia zastopnik Zadruge stavbenih obrti v Celiu g. J. Gologranz. da ne more pristati na povišek mezd. in ker iziavlia Zadruga Stavbenih, zidarskih in kamnoseških moistrov (Genossen-schaft) v Mariboru pismenim potom, da ne more oristati na novišek mezd. za okoliš imenovanih dveh zadrug ostane ta ureditev še odprta.
V Llubliani. 7. julija 1920.
St. 2417.
Slede podpisi. LHibliana. dne 8. iuliia 1920.
Podpisani Oddelek s tem uradno odo-bruie sklep prednlega dogovora z dne 7. iuliia 1920.
Ministrstvo trgovine In Industrije.
Oddelek v Liubllanl. r. s.	R a t e i L r.
Razpredelnica novih mezd.
V nastopnem objavljamo novo določene mazd« dogovora, ter iste z 20% doklado za mesec julij- september 1920.
a) Ljubljana in Industrijski kraji v okrajnem glavarstvu Ljubljana okolica, Maribor, mesta (industrijski kraji) na Oorenjskem
od 1. jolija da SO. spt. LL 1217, Mdtiiuui K 11.30 do 14.76
> 935 do 935 » 7.40 do » 4.70 do
> 3.25 do * 3.25 do
učenec (vajen.) » 230 do 4.70 » 3.— do
poUr
preddelavec 1 zidar, tesar teiak
mlad. delavtl delavka
do 31. decembra 1920 um K 9.85 do 12.30
> 7.80 do 8.20 » 6.10 do
> 3.90 do • 2.70 do » 2.70 do
7.15
5.10
3.90
3J0
8.60
6.10
4.70
3.95
5.65
b) CelJe: pollr
preddelavec zidar, tesar	»	5.40	do	630
teiak	*	3.45	do	4.50
mlad delavci	»	235	do	3.45
delavka	»	235	do	2.90
učenec (vajen.)	»	2.15	do	4.15
» 8.65 do 10.80 » 10.40 do 12.95 » 6.85 do 7.20 » 8.20 do 8.65 »
9
6.50 do 4.15 do
2.80 do
2.80 do 2.60 do
735
5.40
4.15
330
3.—
0) in e) Štajerska In Kranjska (ostala):
pollr	»	7.70	do	5.60	»	9.65	do	1130
preddelavec	»	6.10 do	6.40	»	730	do	7.70
zidar, tesar	»	4.80 do	5.60	»	6.75	do	6.70
težak	»	3.05	do	4—	»	3.65	do	4.80
mlad. delavci	»	2.10 do	3.05	»	230	do	3.65
delavka	>	2.10	do	2.55	»	230	do	3.05
učenec (vajen.)	»	1.90 do	3.70	»	230	do	4.45
d« 31. dserabra 1920 od 1. Jul-ja da 3C. sjrt.U m ni	12S°/o doklade ca n
d) ostala Kranjska: polir	»	7.40	do	9.20	»	S.90	do	11.051
preddelavec	»	5.85	do	6.15	»	7.—	do	7.40
zidar, tesar	»	4.60	do	5.40	»	530	do	630
teiak	»	2.90	do	3.80	»	3.50	do	4.60
mlad. delavec	»	2.—	do	2.90	»	2.40	do	330
delavka	»	2.—	do	2.45	»	2.40	do	2.95
učenec (vajen.)	»	1.85	do	3.50	»	2.20	do	4.201
Nadalje se v smislu odstavka 6, točka a) in bj dogovora z dne 29. marca 1920 posebni doklad^ veljavni za mesto Maribor in Ljubljana po 20 % oziroma 30 vin. za mesec JullJ-september t I. po* višajo na 25 vin. oziroma na 35 vin. na uro.
Na znanje
vsem podružnicam osredniesra društva1 stavblnskih delavcev, da se imaio pobirati od 15. Iuliia 1920) vsled sklepa centralnega odbora sledeči' prispevki, in sicer:
1. Pristopnina 2 K 40 vin.
2. Tedenski prispevki: a) I. fazre<i delovociii. zidarii. tesarji. dimnikarji kant* noseki in minerji 3 K 50 vin.; b) II. razred J navadni delavci nad 18 let 2 K 80 vin.J c) III. razred: Ženske, valenci in pod 18-» letni navadni delavci 2 K 50 vin.
To velia torei od 15. iuliia 1920 na-* prej. Obenem se opozarja podružnice. (UH moralo obračunavati naravnost na cen-iralo v Liubliani. in sicer naikasnele da vsakega 4. v mesecu. Vsa ooiasnila. prire* ditve shodov, mezdna gibania itd., nai ses SDoroča in zahteva od centrale ktfer sel bo vse reševalo. — Predsednik Jarc.
Iz strokovne orga Nacije.
Osrednje dru?tvo stavblnskih dc-lav* cev oodružnlca Liuhliaua sklieuie društven shod v nedelio dne 18. t m. ob 9. uri dopoldne v Mahrovi šoli. Krekov tre št 10. Dnevni red: Naš položaj. Ptosi se stavbinsko delavstvo, da se tega s'joda polnoštevilno udeleži. — Odbor.
Osrednle društvo ob!ač'h;o stroke ie na svoii sefi izključilo Jerrent Karla kot člana omeniene organizacije, zaradi ruva-nia proti organizacij' in niegovim sodelavcem. Delal ie Dri Mešku, kroia-kem: moistru v Celiu.
Osrednle društvo lesnih delavcev po* živila vse podružnice, da točno obračunavalo vsaki mesec in sicer nalnozne'e da 10. vsakega meseca, da se omopočila osredmlemu društvu zaključki obračunov, kar ie gotovo tudi v korist podružnic sar-tnih. — Predsedstvo.
Odbor osrednjega društva stfvbinsfclh' delavcev v Ljubljani obstoii iz naslednjih sodrugov: Jarc Martin, predsednik iz Maribora. Senegačnik Anton, podpredsednik iz Celja. Osim Alojz, blagajnik iz Maribora. Salomon Anton, podblagainik iz Mart-
Kora. *— Računski pregledniki: Tertnik Josip iz Liubliane. Luteršek Jakob iz Ljubljane. Kozamernik Anton iz Ljubljane.
—	Centralni odborniki: Gabrovec Ivan, Babnik Andrej. Rover Josip. Topolčnik Antoa, Vernik Anton. Lampič Jakob. Jeras Jakob. Dobrajc Jožef. Hatneršek Anton, Skubic Mihael. Leder Anton, Genusi Franc vsi v i.iubliani.
Osrednje društvo usnjarjev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju, obvešča vse svoje člane, da se je vršil redni občni zbor našega sosednjega osrednjega društva usnjarjev v Avstriji na Dunaju dne 30. in 31. maja tega leta, na katerem so bili po dvadnevnem zborovanju sprejeti naslednji predlogi centralnega odbora:
1.	pristopnina 2 K:, duplikat izkaznice 1 krono, knjižica 2 K; 2. odpravo I. razreda: v drugi razred se plačuie 2.50 K. v III. razreu 3.50 K. IV. razred 4 K. II. razred je za moške zaprt in smejo v ta razred vstopati le ženske in mladostni delavci. Od vsakega razreda pripada 1 K v bojevni sklad. Zvišanje velja od 1. julija 1920. 3. Bolniška, družinska podpora kakor tudi posmrtnina odpadejo s 1. januarjem 1921. Kakor je razvidno, so naši sosednji tovariši priooznali svojo stanovsko organizacijo za bojevno, ne pa za podporno. Samoobsebi je umevno, da vse druge podpore, kakor brezposelna, stavkovna in preseljevanjska še ostanejo. Nadalje so naši sosedi Hrvatje prispeyke zvišali in uvedli samo 2 razreda: tako :e plačuje v I. razredu 4 K in v II. 6 K. Od ivsakega razreda pripada 1 K za bojevni sklad. Dne 28. junija se je našla na konferenci v Belgradu platforma, po kateri se bo možno ujediniti v najkrajšem času vsem našim strokovnim organizacijam kakor je bilo že v »Delavcu" razglašeno. Iz vsega tega je razvidno, da smo tudi mi primorani nekaj storiti, da se približamo našim sosedom, kakor smo na to že ves čas delali. Tudi naše prispevke in podpore bomo morali zenačiti; razentega uvidijo naši člani sami, da se ob sedanji draginji in s temi nizkimi prispevki ne more doseči to. kar se potrebuje in se bo še boli potrebovalo morda prav kmalu, kakor so namignili industriici. ki hočeio odpraviti osemurni delavnik. Na osrednje društvo prihajajo zahteve, da se naj pošilja več lista »Delavca", ker so se pa vsi papirnati izdelki silno podražili, je osrednje društvo radi vseh teh razlogov in uvide-vajoč potrebo, sklenilo zvišati tedenske prispevke, in sicer I. razred od 1.20 K na
2 K. II. od 1.60 K na 3 K. III. od 2 K na
4	K, tako da se z začetkom 1. avgusta prične vplačevanje v I. razredu 2 K, v II.
3 K in v III. 4 K. Od teh prispevkov se od vsakega razreda določa 1 K za bojevni sklad, pedpore ostanejo, dokler se ne določi, leje bo v prihodnje centrala in kako se bo polen; uredil novi pravilnik. Osrednji odbor stopa v popolnem prepričanju pred svoie člane, da ne bo ugovora, zlasti pa, ker so se v tem času. ko so se vplačevali dosedanji prispevki urne mezde za 100 odstotkov zvišale. — Osrednji od bor.
Okrožna konferenca strokovnih organizacij v Mariboru se vrši dne 25. julija in ne kakor je bilo rečeno, dne 18. julija.
Okrožna konferenca strokovnih organizacij v Celju. Strokovna,/ komisiia za celjsko okrožje sklicuje konferenco vseh strokovnih organizacij, nahajajočih se na ozemlju celjskega okrožla. Konferenca se bo' vršila v nedeljo, dne l. avgusta 1920 v Celju in se prične ob 8. tiri dopoldne v prostorih hotela „Union“. Dnevni red kon-
ferenci bo: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, kontrole. 2. Organizacija in taktika. 3. Tisk. 4. Razno. Teritorij celjskega okrožja sega do vštete Slovenske Bistrice, Rogatec. Brežice in Zidanega mosta ter Snodnieea Dravograda. Vse podružnice, nahajajoče se na označenem ozemlju so dolžne poslati na konferenco svoje zastopnike in sicer do 200 članov
1	in za vsakih nadaljnih 200 članov zopet po 1 zastopnika. Manjše število članov kakor 200 se šteje kot polnih 200, ravno-tako se nepolno število nad 200 šteje kot polnih nadaljnih 200. Stroške za delegate morajo dotične podružnice za svoje de-• legate nositi same. Vse podružnice imajo nemudoma poslati izkaz o številu članstva tajništvu okrožne strokovne komisije v Celju, Vodnikova ulica 3. Vsa ostala navodila prejemajo podružnice od tajništva. Na vodstvu podružnice je, da ukrene vse potrebne priprave za udeležbo na konferenci. Za tajništvo okrožne strokovne komisije v Celju A. Leskovšek.
Prvi redni občni zbor Osrednjega društva kemičnih delavcev in sorodnih strok za Slovensko ozemlje. Dne 4. julija 1920 se je v posebni sobi g. Podobnika
v	Novem Udmatu vršil redni občni zbor našega osrednjega društva. Zastopanih bilo 14 podružnic iz Slovenije s 16 dele-, gati. Strokovno komisijo je zastopal so-drug Tokan. Predsednik s. Lipovž otvori s pozdravom na delegate občni zbor, in je naznanil sledeči dnevni red prvega rednega občnega zbora, in sicer: 1. Poročila, a) predsedstva, b) zapisnikarja, c) blagajnika, d) kontrole, e) tajnika. 2. Povišanje prispevkov. 3. Sprememba opravilnika.
4.	Ujedinjenje z ostalimi strokovnimi organizacijami v Jugoslaviji. 5. Volitev odbora. 6. Razni predlogi in nasveti. 7. Poročila predsedstva je podal s. Lipovž. V svojem poročilu je navajal težkoče osrednjega društva, ki smo jih imeli s svojim organiziranim delavstvom, a smo vzlic težkočam priborili uspehe, ki bodo koristili za nadaljni razvoj strokovnega delovanja. K poročilu zapisnikarja je sodrug Božič, prečital zapisnik zadnjega izrednega občnega zbora. K poročilu blagajnika je poročal sodr. Val. Rejc, ter razjasnil delovanje in poslovanje v financijelnem in poslovnem oziru od ustanovnega občnega zbora od 15. februarja 1919 do rednega zaključka 29. februarja 1920.
K poročilu kontrole je poročal sodrug Firm Rih., in sicer da je bilo pri reviziji splošnega poslovanja vse v redu. Nato so se poročilo posamenih poročevalcev in blagajniška poročila vzela na znanje in odobrila.
K poročilu tajništva, je poročal sodrug Rejc. In sicer od ustanovnega občnega zbora osrednieea društva in do rednega letnega zaključka je moralo /centralno vodstvo sporazumno s svojim organiziranim delavstvom marsikai potrpeli. Za sodelovanje pa moramo biti hvaležni strokovni kom&iji, ki nam je bila vedno ob rami in ie nam pomagala pri raznih inter-venciiah. shodih in nasvetih. (Sprejeto).
II.	Povišanie prispevkov, ie noročal sodrug V. Rejc in končno tudi predlagal sledeče:	da	naj	se prispevki vseh treh
razredov povišajo enako za 50 vinarjev, in pristopnina naj se poviša od 1 K na 2 K brez razlike.
K povišanju prispevkov je poročal sodrug Tokan in razložil pomen povišanja prispevkov z načelom: če hočemo in moramo izpolniti naloge, moramo svojim sočlanom dati izobrazbo. In ker danes tega ni mogoče, v teh še nerešenih gospodarskih krizah, ki tudi nas zadržujejo, smo primorani brezpogojno povišati pri-
spevke in delavstvu razjasniti noložaj In namen. Končno svojega poročila je svetoval sodrug Tokan, da naj se poviša članarina ali prispevki posameznih razredov sledeče:
Prispevek I. rzreda naj se poviša od 2 K na 3.20 K; prispevek II. razreda nal se poviša od 1.60 K na 2.80 K: prispevek III. razr. naj se poviša od 1 K na 1.80 K.
In s tem povišanjem prispevkov odpade stavkovni sklad 1 K, in sicer s tistim dnem, ko stopijo povišani prispevki v veljavo. Predlog sodruga Tokana glede povišanja prispevkov in predlog glede povi-šanla vstopnine na 2 K se soglasno sprejme in se uveljavi z dnem 1. septembra leta 1920.
III. K spremembi opravilnika je predlagal sodrug Rejc, da se spremeni opva-vilnik za smrtno podporo in sicer: smrtna podpora naj se poviša za člane, in sicer:
Clan 1.1. organiziran od 30 K na 50 K: član 3 1. organiziran od 40 K na 70 Ki član 5 I. organiziran od 70 K na 100 K. Sodrug Lipovž Franc Je predlagal, da se naj poviša tudi bolniška podpora, od 60 vinarjev na 1 K na dan. Nato sta bila predloga, bolniške to smrtne podpore sprejeta in odobrena.
IV. O ujedinjenju je poročal sodrug Tokan. V svojem poročilu je navajal, da se v razpravah glede ujedinjenja že nahajamo, samo pospešiti moramo stvar, da se čimpreje sporazumno ujedinimo z ostalim delavstvom kemične stroke v Jugoslaviji/Izvajanje sodruga Tokana se je vzelo na znanje s sklepom, da se ujedinjenje izvrši na podlagi najširše avtonomije.
V. Volitev odbbta Pri vohtvi cdboia je bila predlagana od sodruga Lipovža komisija. Po dokončani seji volilne komisije se je zopet otvorila debata. Volilna komisija je predlagala sledeče sodruge v načelstvo: Lipovž Franc, Božič Ale!zij. Firm RJiard. Reic Valentin. Pibrovec Gašper, Pokovec Josip, Langer M., vsi iz Liubliane. Zunanii odbor sodrug Papež, Hrastnik, steklarna; Fink Vincenc, Vevče; J. Janko, Ruše; Cvajner Janko. Medvode? Mak Reberca. Sodrugi v načelstvu predlagani so bili sprejeti. Takoj po izvolitvi načelstva, se je tudi izvršila voli.ev novega predsednika, kj je bil predlagan in soglasno izvoljen zopet sodrug Lipovž Franc.
VI. Razni predlogi in nasveti. Sodrug Pokovec predlaga, da naj se začnei j vršiti zaupniški sestanki strokovnih zaupnikov, organizacij in sicer naj se vrš>io vsaj na dva meseca enkrat.
Ker je bil dnevni red izčrpan, s^ je predsednik sodrug Lipovž zahvalil 79 izvolitev in zaključil občni zhof z besedami »Živela solidarnost kemičnega delavstva.*
Mezdna gibanja,
Kamnik. Kovinarji tovarne za .železne in bravarske robe v Kamniku so po Osrednjem društvu kovinarjev predložili vod-. stvu tovarne spomenico za regulacijo plač in povišanje sedanjih mezd. Obravnava se je vršila v četrtek 8. t. m., ki pa se 5e morala prekiniti vsled tega, ker vodstvo ni imelo od upravnega sveta nobenega pooblastila za kako povišanje plač. Delavstvo Je vsled tega stavilo zadnji dan za pogajanje torek 13. t. m., kjer je doseglo : j
,1. Za profesijoniste vseh strok se le zvišala temeljna plača od sedanjih 41 K 76 vin. na 48 K 16 vin. in 20 odstotkov na novo plačo/vsem drugim nrofesiipnistom. ki sedaj zaslužijo nad 50 K, se jviša plača za 20 odstotkov.
, 2. Pomožnim 'delavcem nad 17 Tsf Starim se zviša sedania plača na 43.84 K. Pod 17 let starim pa na 25 K dnevno, ter na to plačo 20 odstotkov poviška.
3. Delavkam brusačicam se zviša na 33 K, vsem drugim delavkam pa na 30 K dnevno ter 20 odstotkov na to plačo.
4. Akord se istotako poviša za 20 odstotkov, akord se dnevno zaračunava.
5. Glede mark, ako jo kdo pozabi vzeti iz kontrolne table, se je sklenilo, da se za enkrat opusti, ker pride v kratkem nov sistem, ki bo bol} primeren kakor je sedanji.
8. Delavce se bo v slučaju pomanjkanja dela odpuščalo sporazumno z zaupniki delavstva, ter imajo odpuščeni pri zopetnem sprejemu v delo prednost.
7. Usnjati predpasniki se bodo takoj 'dobavili za kovače.
8. Narodni praznik „ Vidov dan“ se vsem delavcem izplača.
9. Posode za pitno vodo se v vseh obratih nabavijo.
10. Vajencem se zviša plača tako, da dobi za prvo leto učne dobe 9 K, za drugo leto 11 K in za tretje leto pa 13 K na dan.
Pogodba stopi 9. t. m. v veljavo ter Je veljavna do 9. oktobra 1920.
Obravnave so bile zelo dolgotrajne, vsled trdovratnosti obeh strank, delavstvo tovarne so zastopali zaupniki sodrug Vovk, Kramar in Kralj. Osrednje tajništvo kovinarjev sodrug Hlebš in strokovno komisijo sodrug Tokan, obravnave so se vršile v znamenju valute in v času ko meščansko časopisje vpije, da so cene padle, a delavec pa o tem nič ne čuti. Povprečno povišanje znaša 27 in pol odstotkov, ali tedensko 14.85 K več kot do sedal. Za 2 in pol odstotka so se pogajanja ob pol 7. prekinila ter se je vršil takoj shod delavstva, na katerem je sodrug Tokan pojasnil ..položaj sedanjega časa in konjuk-ture. ter se je končno na predlog sodruga Vovka sklenflo. da se gre še enkrat k ravnateljstvu po tista 2 in pol odstotka, kar se je ob 8. uri zvečer doseglo ter zaključilo 9 ur trajajočo pogajanje.
Iz Goto vel) nam oišeio: Pri nas v tovarni so se že meseca marca vršila mezdna pogajanja radi obliubbienih 30% med našo organizacijo in trdovratnim delovodjem g. Veselijem. ki je na vsak način skušal omaiati našo organizacijo. Vs° njegovo strašenla kakor tudi mijavkanja, da mu manjka ene ali druge reči. vsled katere bode moral tovarno zapreti, niso nas premaknile od naše braniteljice oeaniza-ciie. Ko ie na izprevidel, da so vse njegove besede le trias voiioče?a v puščavi, je tudi on obmolknil. Da bo g. Veselv v prihodnosti tr0tovo boli uvaževal našo organizacijo in nlei dane obljube, ga ie gotovo podučilo ravnanje pravega lastnika tovarne. e* Vasolda. ki le dospel iz Nemške Avstrije. ter zvedevši. da le delavstvo organizirano takoj ko so mu nredložili spomenico. iziavrl. da se mora zadeva kolikor mogoče mirnim Dotom urediti. Tudi zagovor g. Veselva. da radi ugovarjanja kmetov ni smel delavcem izplačevati obljubljenih 30 ". ker Dotem ne morejo dobiti delavcev. mu ie malo služil v ODravičbo. Ker lastnik ie izjavil, kar se obllubi. mora
vi	2PoIniti sn^ Da nimate vi (namreč g. ^ eselv) nič s kmeti opraviti. Nato se je dosegel naslednii dogovor: 1. Delavstvu
on j*10?'1,0 zadniih v Tnarcu obljubljenih 30 fr izplačanih, se mora to izplačati od 1. marca naprej.
2	Od sedal naorei se poviša mezde za 25 > tako. da pride kurjač na 35 K. drugi delavci na 30 K. ženska moč na 21 K- .Akordni delavci do 25% poviška.
3. Delavstvu se prepusti 50% nižje cene pri nakuou posode zase.
Ta pogodba velia do 30. septembra 1920. Tukai vidite torai sodrugi sad orga nizacije. ki edina nas oodnira v boju na-Dram našim oodietnikom. Oklenite se torai trdno organizacije ter izoolnuite dolžnosti napram niei. da tudi redno odraču-navate prispevke. Organizacija ie moč proletaruata. Živela organizacija! — Delavci kemične tovarne.
Kemično delavstvo tovarne za dušik Ruše je doseglo pri zadnjem mezdnem gibanju 25 odstotkov povišanje plače.
DOOlSl,
Ruše, Dne 30. junija t. 1. je umrla soproga s. A. Marinšeka, bivšega predsednika kem. del. podr. Ruše. Vrli sodružici bodi zemljica lahka.
- Iz Garneli nam po roča io: Da spozna stavb insko delavstvo, kako potrebna ie tesna združitev v naši organizaciji. hočemo omeniti sledeče: Pred kakimi desetimi dnevi se je postavil g. Oražem, lastnik opekarne v Gameliih na stališče nekaterih nadutih delodajalcev ter vrgel naše zaupnike in ostalo organizirano delavstvo na cesto. Ko se ie ta slučai naznanil centrali stavbinskih delavcev, ki jo vodi sedaj sodrug Martin Jarc. ie ta takoi prisDel na lice mesta ter uredil z resnim nastopom razmere v prid delavstva. Delavstvo lahko iz tega razvidi, da ie organizacija edina pomoč, ki zlomi drzno nadutost delodajalcev.
Štore Pomčaio nam: Ni naša navada, da se pregovarjamo po listih, toda ker se še v dvajsetem stoletiu gode nesramne stvari po tovarnah, ie nemogoče molčati izkoriščanemu delavcu. Za danes samo zahtvamo od inženiria. da mora z nami delavci lepše raVnati in da opusti razne priimke za delavce, ker drugače bomo prisiljeni, da vzamemo v roko železno merlo. ki vas napodi nazai na Lašiko v pivovarno. Tukai pri nas ie tovarna železa, ne oa piva. to ste vi že tudi okusili pred kratkim, ker ste morali sami pomagati tekoče železo nositi. Kadar se bo patruliralo po straniščih- ne pozabite gospod vaše puške. — Toliko za danes, prihodnjič več!
—	Delavstvo.
Iz Brežic nam poročalo sodrugi: Kakor navadno oovsod. tako le tudi ori nas lastniku opekarne Treoo zrasel greben ter vsled tega odpustil člana naše organiza-. rite Jurišiča brez vsakega vzroka. Na dobi o obiskanem shodu dne 4. iuliia t. 1.. na katerem le v ognjevitem govoru poročal novoizvoljeni predsednik M. Jarc. prišla ie tudi zgoran omenjena zadeva Jurišiča predsedniku na znanie. Takoj drugi dan ss >e podal sodrug Jarc k oodietniku ter mu dokazal, da organizirano delavstvo tvori trdnjavo, na kateri se tudi nakane Trena razbiieln I.astnik opekarne ie moral plačati odškodnino Jurišiču 400 K. Vsi obiskovalci shoda se toplo zahvaliuiemo predsedniku za tako neustrašeno nastopanje v korist našega člana. Sodrugi. naša doižnost oa te. da pridobivamo člane in si tako utriuiemo trdnjavo, v kateri naide vsak član varno zavetišče napram izko-riŠ^evalnim liiienam.
Laško. Stavb;nski delavci zaposleni pri oodietiu SekeH smo živeli ob iako žalostnih razmerah, tako na primer se nam še do sedal ni izplačevalo v zmislu dogovora sklenjenega dne 29. marca t. I. Novoizvoljeni predsednik osrednjega društva stavbinskih delavcev sodrug M. Jarc oa ie 7 neustrašenostjo nastopil oroti Dod-tetiu ter dosegel, da ie bilo podletle prisi-
ljeno zgoralšnti dogovor upoštevati in ss oo niem ravnati. Izrekamo sodrugu Jarcu, da ie tako? po prevzetju vodstva se soomn nil nas oozablienih stavbinskih delavcev v Laškem toplo zahvalo, neorganiziranim delavcem oa kličemo: vstopite v naše vrste in boiuite se z nami proti našim izkoriščevalcem. — Delavci. ________________
■ Književnost.
Anatole France, Kuhinja pri Kraljici Gosii nožiči. Poslovenil Oicn Župančič, V Ljubljani 1920. Natisnila in založiia Zvezna tiskarna. (Narodna knjižnica, snopič 19—23.) V. 8°. 297 str. Bros. K 34, vez. 40 K. Anatol France je brezdvomno eden najodličnejših sodobnih francostcUi pisateliev. Svoi izredni dar. zamisliti se v čustvovanje in mišljenje ljudi mino’ h vekov, da nastopijo časi in osebe pred n-n širni očmi v čudoviti Dlastiki iri resničnosti! je pokazal posebno v romanu „Kuhinja pri Kraliivi Gosii nožiči«, ki ga odlikuje duhovitost in fin humor. Delanje, ki se vrši . krog 1. 1750. v Parizu, prepletajo filozof ičn e in verske refleksije in pogovori1 nadvse originalnega abbčja Coignarda* Ta prečudni abbč uganja najrazličnejše nerodnosti, ki niso prav nič v skladu z njegovim stanom; pri vsaki priliki dokazuje s spretnimi sofizmi eksitenco božjo, ten trdno veruje v pravilnost naukov katoliške cerkve pri vsej svoji lahkoživi naravi.-O vsem tem nam pripoveduje v obliki me-mnarov niegov učenec Japob Vrtiraženi z redko zgovornostjo. Poleg učenega abbž-ja se potika po svetu umazani, beraški in hotliivi kapucin brat Angel s čipkarico Katarino. Kabalist in alkimist Aestarac, hudobni žid Mozajid s krasno in življenja željno nečakinjo Jahelo. ter vitez Anquetil so osebe, kakoršne more ustvariti le francoski duh. — Redka umetnina je našla v O. Zupančiču moisterskega nreiagatelia.
RaZStO.
Naš denar. V smislu dogovora, skle-nieneea 26. ianuaria 1.1. med ministrstvom financ ;n Narodno banko, bi morala Na-« rodna banka spreieti kot svoie vse začasne novčanice. ki jih ie izdalo ministrstvo za notranie oosle. Med temi so novčanice za en dinar in za nol dinaria. Skupna svo-ta prvih novčanic znaša 60 milijonov dinarjev. a drugih ?5 miliionov dinarjev. Ministrstvo financ ie sedai sprejelo predlog Narodne banke, da te novčanice ni smatrati za bankovce Narodne banke, temveč za papirnati državni denar, kot ie to na Angleškem z novčanicami od 1 in 1; in pol funta ter v Italiii z novčanicami o«3
5	do 10 lir Na podlagi tega ie dosežen sporazum. Ministrski svet ie vsled tega sklenil: 1. da se enodinarske in ooldinarske novčanice smatraio za držaVni papirnati denar. 2 V privatnem prometu ni nihče obvezan, od poldinarskih novčanic spreieti več kot 100 dinarjev, od enodinarskih oa ne več kot 200 dinarjev. 3. Vse državne blagajne rnoraio spreieti te novčanice v neomeienetn obsp?n Finančno ministrstvo ie izdalo vsem oodreienim organom tozadevna navodila.
Zameniava premoga med Čehoslovaško in Nemčiio. Med obema vladama se je sklenila nogodha. glasom katere bo Čeho-slovaška dobivala iz Nemčiie mesečno 185.000 ton črnega premoga in koksa. Če-lioslovaška pa bo dobavliala Nemčiii 202 tls°č ton rlavega premoga mi 4000 ton črneča iz nlzeniskih in kladnovskih revir-lev. Pogodba bo veliala do konca tega leta in se bo naibrže podaljšala do konca maja leta 1921,
Padanje cen sladkorju Je opažati vsled izbolišania naše valute do vseh krajih naše države. V Belgradu stane sedai kilogram 13 dinarjev ali 52 K. v Ljubljani pa se ca ie včerai dobilo že tudi za 52 K. Cene koloniialnemu blacu ravno tako počasi padaio. Sladkor bo v Belgradu veljal, kakor izjavljajo trgovci. 36 K kilogram.
Obvestila.
Tovariši! Spominjajte se vdov in sirot po žrtvah delavske solidarnosti. Zbirke naj se potom poštnih položnic pošiljajo na »Splošno kreditno društvo" v Ljubljani. Kjer položnic ni, naj se jih potom dopisnice zahteva pri pokrajinski delavski strokovni komisiji v Ljubljani, Šelenbur-gova ulica 6.
Opozarjamo ponovno vse posamezne prejemnike našega lista, da smo razposlali poštne položnice ter prosimo, da se jih prejemniki poslužijo in nam pošljejo naročnino, koja znaša za celo leto 32 K, pol leta 16 K, četrt leta 8 K.
Žepni koledarji so nam iz nekaterih krajev, kolikor je ostalo sicer poslali nazaj. To pa ne zadostuje, treba je tudi od-računati denar za one, ki so bdi prodani.
wmr Hotel« obdržati svojo lepoto r Hotela im«ti kakor barSun mehko kolol Nočeta solnteih peg. mozoljev in ogrcavT Uporabljajte Fellerjfvo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pom a dol Občudovani bodete I Zavidanil 1 lonček 9 K, Na Ul moč-nejie vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejSe lilijno-u mlečno milo 16 K. :: Hočete imeti lepe, zdrav« lasat
Fellerjeva prava Elza Tannoehina pomada za rast las doseže bujna laael Zaprečt prhaj, prerano osi ven jel Zabrani pleiol 1 lonček 9 K, No.
JU 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 60 v, s	in	3	K.	s	s
Mučijo V sa kurja očesa I Fellerjev pravi iuristovskl obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo I Nobenih kurjih očes vcčl Nobenih žuljev I
Nobene trde kože! Mala SkaUjlca ::	::	škatlja6JC	v	s
Žalit« la kajt
Fcllerjcvc Elza umlvalne pastllje (Kokmjska voda. 1 Skati ja 7 K.
FeUerjev uslpalni prašek proti potenju. 1 ikatlja 6 K. Fellerjev mentolnl črtnik zoper glavo- In zobobol. 1 škatljica 4 K.
FeUerjev Elza fluiJ. 6 dvojnatlh ali 2 veliki Specljajni steklenici 36 K.
Najboljši parfum z najllnejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejil Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 11 K.
Močna Francovka v steklenicah po 8 K In 22 K. Omot in poštnina posebej a najoeneje.
EUGBN V. FCLI.BR, Ijakarnar
Stublca Donja
Elza trg Nr. 334 CHrvatska).
MM
Izkaz strokovne komisije Žrtvam z dne 24. aprila 1920 izplačanih zneskov od katerih so preidi: Židan Mariia 2200 K, Ježek Matevž 1500 K. Kavčnik Jožefa 700 K. Šolar Leopold in Antonija 1200 K. Sterle Mariia 1200 K, Hacin Leopold 2300 K, školc Martin 1800 K. Kuhar Ivana 1500 K, Ladiha Edmund 700 K, Jožefa Gorenc 3200 K. Arušek Franc 500 K. Velepič Ivan 1200 K. Sagadin Marija 3000 K. Ccme Cecilija 500 K. Rebolj Antonija 500 K. Mariia Aplanc roi. Pirnat 300 K. Amalija Pangerc 2000 K. Valič Ivan 1700 K. Hribernik Anton 800 K. Klopčar Terezija 500 K, Kramar Ana 700 K. Založnik Ivan 500 K, Verhunc Marija 300 K. Mežek Anton 300 K. Pirc Liboril 300 K. Smuk Valentin 300 K. Pader Franc 500 K.
Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza fluid. 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni ste. klenici 36 K.
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza-krogllicami. 6 škatlic 18 K. — želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 15. K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stublca donja Elza trg št 334, Hrvatska. D
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN
Tiska »Učiteljska tiskarna* v L'ubl{anf.
BPšur, ■fc.fcfcjMut	■>:% r_*.	Jw£ Wfc««a ****■
3 .—— KAJO BELIC —r- S
*i	draguljar In slatar
H Ljubljana, Hiišerjeva ulica štev. 4.
priporo6« »vojo
| zlatarsko in draguljarsko delavnico
»s za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato vanje in posrebro vanje itd. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne »j prstane po va >h vzorcih in merah, uhane i. b d. *	Kupuje tud! zlato in srebro ter plačuje
3 po najviSjlh cenah ali pa izmenjava za noro « blago.
Miši stenice
-podgane ce - ščurki
in vsa golazen mor* poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva koti proti poljskim mltim K10'—; za podgane In miši K 10--; za ščurke K10'-; posebno močna vrsta K 20'-posebno močna tinktura za »tenie« K 10*—: uničevalen moljev K10'—; prašek za uši v obleki in perilu K 6-— in 10-— proti mravljam K 10*—* proti ušem pri perutnini K 10*— prašek proti mrčesom K o'— In 12 — ; mazilo proti ulem pri ljudeh K 5-— ln 10*—; mazilo za MU pri »Ivini K 6 — in 10 —; tinktura proti mrčesu na aadja in na zelenjadl (uničevalec rastlin) la mravljam K 10-—; mazilo ptotl garjam K Kr—
Pošilja po povzetju zavod za ekaport M. Jdnker, Zagreb 6., Petrlnjika ul. g.
UČITELJSKA TISKARNA
.<».u.a»H.aa«Baiiaa.M«Ba*aa<aa * *
UMIH MMu tflia En. i
Bu-a niinniN na. i na. mn
Tiskovine n Šala, »upaa-stva la orade. Najmodernejše plakata ta vabila • sa shode in veselice. -
LETNE ZAKLJUČKE
Najmodernejša uredba aa tiskanje listov, knjig, bro* .-. . Sur Itd. Itd. • V
Ik
STEREOTIPU* LITOliRAFIJA.
aaBisa»aaas8aM«au«B
Sirite list „Delavec“.
irrrn i rr rrr n r
Sodrugi I	Zadružniki!
Vlagajte »vole prihranki v lastno hranilnico * £
Poštni čekovni račun št 10.582.	Telefon	lnterurban Št 178.
Konsumno društvo za Ljubljano in okolici
hranilnem oddelku hranilna vloga
in Jih obrestuje po
m m Čistih 4#o. . *
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežete, da dvig nejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 47*" Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog '10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad ■ 33=acay 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni ln dr. smo##
Vloge sprejemajo In izplačujejo
vse podružnice Konzumnega društva za Ljubljano in okolico, ki soj
V Spodnji SiSki v Ljubljani; no Glinoah pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohoričeva ul, Sodno u.„ Krakovski nasip; Roina dolina (obč. Vič); v Tržiču na Gorenjskem, na Savi (obč. Jesenice) na Gorenjskem; na Jesenicah (pri Forjanu); Koroška Bela-Ja*0™*1*' Borovnic«; Radovljica: Kranjska gora; Mojstrana; Coljo: Šoštanj; na Korošlram GuStan;, Prevalje, Mežica, Orna I, Črna II., Pliberk; Maribor; Litija, Št.Lovreno na Pohorju; Kamnik; Pragerako; KrileJpriTršifu -v.Ana pri Tržiču; Gorje pri Bledu; Store pri Celju; Fala nad Mariborom; Koše nad Mariborom;
. ■ v-tjc	,	■—	Rogaška	Slatina;	Radoče-Zidanmost .  mn -it—n asa
Se podrobnejša pojasnila podajalo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano in okolloo> ki je v i.jubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska eesta 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 18.
Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zaraorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.
m
\