Glas KRANJ, 21. DECEMBRA 1956 LETO IX. — ST. 100 DIN 10.— i z d a j a: OO SZDL / D i r e k -o r : Slavko Beznik / U r e j a r Uredniški odbor / Odg. uredni k : Miro Zakrajšek Tel. uredništva 476/397 — Uprave 475 — Tek račun pri Komunalni banki Kranj št. 61-KB-1-Z-135 — Izhaja v ponedeljek in petek Naročnina: letna 600, mes. 50 din Glasilo SZOL za Gorenjsko Gorenjske V ŠKOFJELOŠKI PREDILNICI BODO UKINILI ŽENSKO NOČNO DELO CAS JE, DA ZAČNO O TEM RAZMIŠLJATI TUDI DRUGA PODJETJA Dne 1. julija prihodnje leto bo začela veljati mednarodna konvencija o ukinitvi nočnega dela žensk v industriji. Sopodpisnica te konvencije je tudi naša država. Cas je torej, da vsa podjetja, ki še zaposlujejo ženske pri nočnem delu, nemudoma začno proučevati, kako bodo uresničila določbe te konvencije brez škode za gospodarstvo. Toda doslej sta se te naloge v vsej državi lotili šele dve podjetji: Mariborska tekstilna tovarna in tekstilna tovarna v Sinju Zdaj se jim — prva v našem okraju — pridružuje še Gorenjska predilnica v Skofji Loki, ki bo ukinila nočno delo žensk s 1. januarjem 1957. leta. Po novem delovnem času bodo delavke v tej tovarni delale: prva izmena od ponedeljka do petka od 5. do PETNAJST LET JLA DOMOVINA, TITO IN ARMADA Zelo redko se pripeti v življenju nekega naroda, da se vsi njegovi interesi povsem ujemajo z delom njegovih vodij, B političnimi in drugimi organizacijami, v katerih se državljani, izživljajo. To se pripeti lo tedaj, ko neko ljudstvo preneha živeti za minulost in ko krepko zakoraka po novi poti. To se zdaj dogaja z našimi narodi. Besede armada, Tito, socializem. Zveza komunistov in druge, postanejo enoten pojem ne glede ua to, koliko so različne. Druga brez druge pravzaprav ne morejo živeti. Bilo je pred petnajstimi leti, v majhni bosenski vasici, v Rudcm, kjer je bila rojena naša armada, rojena na tak način, kakršnega v svetu doslej še niso poznali. Treba je bilo smelo reči: Gremo naprej! Hočemo nekaj novega! In takrat je bilo treba imeti armado, tako vojsko, ki se ne bo borila le za ta ali drugi kraj, marveč za osvoboditev vse države in vseh narodov Jugoslavije. Petnajst let! — V mislih oživijo Kozara, Bihač, Jajce in Drvar, Ze-lengora in mostovi na Neretvi, Beograd v oktobrskem zmagoslavju in 1948. leto — leto težke, toda hrabre preizkušnje. Govorili so, da so nam šteti dnevi, če se ne bo pripetil »čudež«. Bili smo sami. Toda »čudeža« ni bilo, kljub temu pa smo ostali taki kot smo bili prej, še več — okrepili smo se. Kajti »čudeže« smo začeli delati že 1941. leta, prav v Rudem. Ta čudežna volja je ostala nezlomljiva v ljudstvu in armadi, ker smo hoteli živeti svobodno in neodvisno. Prav zato je vse tisto, kar je pri nas najlepše in najplemenitejše, združeno v Titu, ljudstvu in armadi. Tako bo tudi v prihodnje, ker nihče ne bo hotel omagati na poti v socializem. Na poti za srečnejše življenje in neodvisnost. Narodi naše domovine verujejo v svojo armado, ki jim brani svobodo in neodvisnost, ki jim brani mirni razvoj. To svojo nalogo je naša armada že dovolj častno opravila in jo bo vsekakor tudi v prihodn.ie. Narodi Jugoslavije so lahko ponosni na to, da imajo tako močno armado, ki bo vedno pripravljena braniti tisto, kar je s krvjo priborila. MAJOR D. MRDJA 12. ure in ob sobotah od 5. do 14. ure; druga izmena od ponedeljka do petka od 12. do 19. ure in ob sobotah od 14. do 23. ure; tretja izmena od ponedeljka do petka od 19 do 24. ure, ob nedeljah pa od 5. do 14. ure. Kljub skrajšanemu 'delovnemu času delavk so proizvodnja — po sedanjih izračunih podjetja — ne bo zmanjšala, ker bo moč odpraviti nekatere pomanjkljivosti v organizaciji dela. — Zmanjšali bodo zastoje strojnega in tehnološkega značaja. Razen tega, da se bo povečala proizvodnost celotnega kolektiva, predvidevajo v podjetju, da se bo povečala tudi storilnost posameznih delavk, ker bodo le-te spričo ugodnejšega delovnega časa manj utrujene. Pri sedanjem nočnem delu žensk je povprečna proizvodnost za 3 odstotke manjša kot na dnevnih izmenah, dasiravno je električni tok ponoči močnejši. Pričakovati je moč tudi to, da bo novi delovni čas ugodno vplival na zdravje delavk in da se bo zato zmanj- šal odstotek ljudi v bolniškem stanju; tako bodo tudi izdatki podjetja za dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje manjši. Pomembno pa je tudi to, da bo tovarna spričo novega delovnega časa prihranila dnevno od 700 do 1000 kilovatov električne energije (toliko jo porabijo dnevno v kranjski »Planiki«), kar bo zlasti ugodno v letnih dobah, ko industrija nima dovolj elektrike. Delavke pa zaradi ukinitve nočnega ženskega dela ne bodo prikrajšano pri prejemkih. Seveda bo šele praksa pokazala tudi morebitne pomanjkljivosti in gre za zdaj šele za poskus. Prav pa bi bilo. da bi tudi druga podjetja, ki še zaposlujejo ženske pri nočnem delu, takoj začele proučevati, kako bi svoje delo prilagodila omenjeni konvenciji, da jih ne bo čas prehitel. Primer Gorenjske predilnice kaže, da se je ob temeljiti proučitvi In smotrni organizaciji dela moč tega lotiti brez škode za gospodarstvo. z-k Praznovanje v Loki OB DNEVU JLA Smučarska patrulja ob meji NARODNI HEROJ STANE ŽAGAR -VZOR NAPREDNEGA UČITELJA NJEGOVI NEKDANJI UČENCI PREDLAGAJO USTANOVITEV SKLADA STANETA ŽAGARJA ZA PODELJEVANJE NAGRAD NAJBOLJŠIM PEDAGOŠKIM DELAVCEM Pedagoški center pri Svetu za šol- reformo Vsi njegovi učenci so do~ stvo LRS je v nedeljo, 16. t. m., pri- segli v nadaljnjem študiju in v pokli- redil na Dobravii pri Kropi sestanek cih lepe uspehe. nekdanjih učencev in sodelavcev na- Žagar je znal pri učencih vzgajati prednega predvojnega dobravskega čut za harmonijo v medsebojnih odno- V soboto »o v Škofi Loki pričeli s praznovanjem občinskega praznika. S prireditvami, k: so b''e zak1iučrane s slavnostno sejo Občinskega ljudskega odbora v torek, je pričelo KUD »Tone 8,'frer« Sk\ Loka v soboto ob 18. uri. Odprli so novo ustanovljeno lutkovno gledališče. Igrali so igrico »Meh za srr^h«. Ob 20. uri je bila slavnostna akademija v domu TVD »Partizan«. Spored, ki. je bil zelo kvaliteten, so izvajali dijaki gimnazije in gojenci glasbene šole. Pred tem pa je govoril o pomenu praznika sekretar Občinskega komiteja ZK tov. Milan Zakelj. Posebno je poudaril utrditev socialističnih odnosov med posamezniki in posameznikov do družbe. Ob koncu je izročil predsedniku Zveze borcev, tov. Ivu Puharju, nov prapor ZB, znak priznanja za uspešno delo in za bodočnost. Predsednik obč nskf*Tq ljudskega odlbora, tov. Cvetko Kob al, pa je iizročil 3 odlikovanja, ki jih je predsednik Tito dal tovarišu Puharju, Križaju in Brodarju V neiQ,i? n . ■ ie b:l na Mestnem trgu start patrolnega teka po partizanskih poteh. 12 patrol raznih organizacij JLA, predvojaške vzgoje in šol je šlo v smeri Ožbolta in Planice. Istočasno na so odorV, (ne za cbratovanie) dograjeno bencinsko črpalno postajo »Petrola«; treba je bo še opremiti. Ob 10. uri je bila tudi otvoritev 4 novih silosov na kmetijskem posestvu in modernega hleva za 50 krav. V nedeljo popoldne je organizacija Zvezo bercev pripravila v domu TVD »Partizan« družabno prireditev. K. J. učitelja ,in narodnega heroja Staneta Žagarja. Na sestanek je prišlo več kot 50 nekdanjih učencev in sodelavcev, ki so ugotovili, da je bil Žagar že tiste čase učitelj, kakršmih je bilo v stari Jugoslavija malo. Uporabljal je napredne metode, kakršne uvajamo zdaj s šolsko OBČINSKI PRAZNIK V SKOFJI LOKI Razvitje novega prapora Zveze borcev NOV NAS RAZGOVOR »GOZDARSKI INŽENIR BOM« AH že veste, da živi v Kranju najmlajši prometni miličnik, kar jih trenutno premore Gorenjska. — To je 10-letni Ferdo Segš s Huj, učenec 4. r. osnovne šole. Ondan — v dopoldanskih urah je bilo — je mali Ferdo strumno stal na križišču vrh Jelenovega klanca v Kranju in s togimi, pa vendar odločnimi kretnjami usmerjal promet. Nikar ne mislite, da je bila to le šala, ki si jo jo privoščil v svoji mladostni objestnosti. Povedati moram, da mu je pri usmerjanju prometa pomagal starejši miličnik, sicer bi malemu Ferdu, spričo živahnega dopol- danskega prometa, trda predla. Ko sem ga pozneje, ko je končal svojo odgovorno nalogo in odložil uniformo, vprašal, kako se je počutil na križišču, mi je Ferdo žarečih lic takole pripovedoval: »Precej zmeden sem bil, pa tremo sem imel, ko sem stal na križišču. To je še dobro, da mi je tovariš miličnik pomagal, sicer bi vse zamešal. Ce bi se prej pripravil, bi mi bilo laže.« Kdo te je odlikoval s tem, da si bil izbran za prometnega miličnika? »V šoli so me izbrali — morda zato, ker se še kar pridno učim. Pa tudi moja postava mi je pomagala.« Kaj pa počneš v prostem času? »Zelo rad berem knjige, pa tudi v gledališče in kino hodim rad. Seveda si tega ne morem dostikrat privoščiti, ker nimam denarja — ata ga pa tudi nima preveč. Zelezostru-gar je. Za veliko družino mora skrbeti.« Kam raje zahajaš, v kino ali v gledališče? »Kino imam rajši. Tam gre vse hitreje, pa odmorov tudi ni. Zelo rad gledam filmske risanke.« Ali si žo razmišljal, kakšen poklic si boš izbral, ko boš odrastel? Tu je mali Ferdo brez pomisleka odgovoril: »Gozdarski inženir bom. Gozdove imam zelo rad. >Ce le utegnem, stečem v hosto, saj nimam daleč do nje. Lepo je tam, tako je vse mirno . . .« Malega Ferda se je polotil nemir. Očividno je komaj čakal, kdaj bom končal z izpraševanjem. Gotovo boš povedal doma, kako si opravljal službo prometnega miličnika, kajne? »Seveda bom«, je prikimal Ferdo in oči so mu zasijale. »Očetu in mami, pa bratom in prijateljem tudi, vsem bom povedal.« »No, zdaj pa le steci in priden bodi, da te bodo veseli v šoli in doma«, sem klical za malim miličnikom, ki jo je urnih nog popihal okrog ogla. S. S. slh ter enotne poglede v borbi za pravice delovnega ljudstva proti izkoriščevalcem in razrednemu sovražniku. Z obravnavanjem socialnih problemov in njihovih vzrokov je znal po učencih višjih razredov vplivati tudi na starše. Pokojni tovariš Žagar je že tedaj uvajal družbeno upravljanje v šoli. Učenci višjih razredov osnovne šole so vsak mesec volili razredni odbor, v katerega so prišli najboljši učenci. Ti odborniki so pregledovali domače naloge in učitelja opozarjali na njihove pomanjkljivosti. Součence so opozarjali na šolsko disciplino. O morebitnih kaznih posameznikov je odločal celoten kolektiv učencev. Pokojni Žagar je organiziral tudi roditeljski svet. Delo kasnejšega narodnega heroja Staneta Žagarja je rodilo bogat sad, mnogo njegovih učencev se je takoj ob začetku vojnev ključilo v NOB. Bivši učenci in sodelavci so na nedeljskem sestanku izvolili dva odbora za zbiranje gradiva o Stanetu Žagarju Prvi odbor, iz vrst bivših učencev, ki mu predseduje Ivka Križnar, bo zbral gradivo o delu Staneta Žagarja v šoli. Drugi odbor sestavljajo nekateri Za-garjevi sodelavci na čelu z Ivanom Bertoncijem - Johanom. Ta odbor bo zbral gradivo o Zagarjevem delu izven šole, na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Udeleženci nedeljskega sestanka 90 sklenili poslati resolucijo Republiškemu svetu za šolstvo, naj bi ustanovil sklad Staneta Žagarja za podeljevanje nr>c-ad najboljšim pedagoškim delavcem. PRIPRAVE NA KONGRES DELAVSKIH SVETOV Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine je dal pobudo za sklicanje kongresa delavskih svetov Jugo-slavije v prihodnjem letu. .Odbor za sklicanje kongresa je že sestavil program, po katerem naj bi kongres načelno proučil mesto in vlogo delavskega samoupravljanja v razvijanju demokratične in socialistične družbene ureditve Jugoslavije. Probleme samoupravljanja bodo na kongresu obravnavali glede na posamezne gospodarske veje. Kongres pa ne bo razpravljal samo o delavskih svetih, marveč tudi o zbornicah in drugih gospodarskih združe-njiih ter o zborih proizvajalcev. Po predloženem programu naj ne bi proučevali problemov samoupravljanja samo s političnega in ekonomskega, marveč tudi s sociološkega in etičnega staVišča, ker samoupravljanje bistveno vpliva tudi na mentaliteto deiavcev-upravljalcev, na notranje odnose v podjetjih ter na družbeni položaj delavskega razreda. a se pripravlja na novoletno jelko Po vseh občinah kranjskega okraja Kolektivno obdaritev otrok pripravne že prddno pripravljajo na praznova- Ijajo tudi podjetja v Skofji Loki, ki nje novoletne jelke. bodo prevzela patronat nad posamez- V Radovljici bodo pričeli praznovati rjanirski.mi odredi. Lutkovno 28. decembra z lutkovno predstavo, gledališče bo prirejalo za mladino Naslednji dan bo na sporedu filmska stalne predstave. risanka, 30. januarja pa mladinska V Tržiču bo Prešernovo gledališče igra »Jurček« in prihod dedka Mraza, gostovalo z dvema predstavama za osn. Ce bo dedek Mraz utegnil, bo obiskal šole. Gimnazijski mladini bodo pred- tudi posamezne razrede in obdaroval vaj ali primeren mladiinski film. Pcd- najboljše učence. Za Novo leto bodo Jetja bodo pripravila kolektivna da- prejela darila tudi nekatera društva, rila. Dedek Mraz bo hodil več dni na- NA JESENICAH SO DODELILI INVESTICIJSKE KREDITE Svet za družbeni plan in finance in ga trgovini 2,777.000 din in obrti 6 mi- Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Jesenice sta na skupni seji dne 12. decembra t. 1. obravnavala vloge podjetij za dodelitev in- lijonov 500.000 din. Od trgovskih podjetij je prejelo kredit podjetje »Zarja« v znesku 1,750.000 din za nakup poslovne zgradbe na Gosposvetski ce- vesticijskih kreditov. Vloženih je bilo sti, dalje podjetje »Mineral«, »Kasta« Pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo zastopniki vseh organizacij Jesenic in jeseniške občine, je imel v petek dopoldne svojo tretjo sejo, na kateri je sprejel dokončni program za okoli po mestu in se ustavil na novoletnem sejmu. Dijaki nižje gimnazije Bled so na-študirali za Novo leto Ribičičevo igro »Vrabci«. Pionirji si bodo lahko ogle- organiziranje novoletne jelke in na dali film o alpskem smučanju, o ev- ropskem veslaškem prvenstvu na Bledu itd. Cicibane bo obiskal dedek Mraz na čajanki in se pogovarjal z njimi. Pionirje bodo obdarovali kolektivno s knjigami, smučmi, drsalkami, osnovnošolske učence pa s serijo organiziranje prihoda lutk- Podjetje Komunala bo podarilo po posameznih krajih P'-onirjem za Novo leto umetno drsa- kateri je razdelil sredstva, ki so jih prispevali ObLO Jesenice, sindikat in gospodarske organizacije. Sredstva so namenjena predvsem prireditvam, kakor gledališkim, lutkovnim, kino d>n drugim predstavam za pionirje in cicibane ter za dedka Mraza občine in na Jesenicah. Dedek Mraz bo obiskal krajeo jeseniške občine in terene mesta Jesenice v dneh od 27. dalje, Jesenice same pa mu bodo priredile množičen sprejem na drsališču 30. t. m. Centralna prireditev novoletne jelke bo letos prvič na drsališču, kamor bo prišel dedek Mraz s spremstvom, ki bo nudilo gledalcem drsalno revijo, dedek Mraz pa bo kolektivno obdaroval otroke. Razen te obdaritve bodo obdarjeni., četudi skromno, vsi otroci Jesenic in jeseniške občine. V Cerkljah bodo letos novoletno jedko prvič praznovali. Pod;etja in kmetijske zadruge bodo poskrbela za kolektivno obdaritev otrok. »Svoboda« iz Kranja, Stražrišča dn Primskovega bo priredila gostovanje. Za pionirje bodo pripravili zabavišče v zaprti dvorani, da bodo čim bolj uživali v pravljičnem vzdušju. Večji bodo streljali z zračno puško, v bifeju pa si bo vsakdo po najnižjih cenah lahko privoščil dober prigrizek. Pri strelski družini bo ustanovljen pionirska odred za 15-letnico JLA. lišče. Podobne priprave so v teku tudi po drugih občinah, vendar o njih še nismo prejeli podrobnejših poročil. 12 prošenj, katerih skupna zahteva po kreditih je znašala skoraj 20 milijonov dinarjev. Ker občina ne razpolaga s tolikšnimi stredstvi, ni bilo mogoče ugoditi vsem prosilcem. Predvsem je bilo ugodeno tistim podjetjem, ki so kreditno sposobna, ki bodo kredit v najkrajšem času odplačala, in v katerih se investicija najbolj izplača. Seveda je bilo trebi v več primerih odstopiti od principa rentabilnosti investicij, ker gre za uslužnositna podjetja, ki ne proizvajajo. Vendar so bile vse zahteve podjetij opravične, ker bi se z vloženimi: sredstvi znatno izboljšale uslužnostne kapacitete v teh panogah kot so trgovina, obrt in kino podjetja. Sveta sta skupno odobrila 9,277.000 dinarjev investicijskih kreditov, od te- in »Delikatesa«. Ta podjetja bodo kredite '".ociTbila za ureditev benonske črpalke, za nakup hladilnika in za druge investicije na trgovskih lokalih, ki jih zahteva sanitarna inšpekcija. Od obrtnih podjetij je prejela kredit pekarna., ki ga bo uporabila za preureditev oeknrne v Obrtnišk,; uV-ci in podjetje »Rog« za nakup mesarskih strojev. Predvsem je nujna investicija v pekarni, katere naprave so že docela amortizirane. Ostale zahteve po kreditih so bile začasno zavrniene kljub ooravičenosti investicij. Pri teh podjetjih so bile pomanjkljive dokumentacije, ponekod pa je nastopilo vprašanje kreditne sposobnosti. Tudi kinu Jesenice, ki zahteva kredit za preureditev kino- ■ TE DNI PO SVETU Q Generalna debata v Generalni skupščini Organizacije združenih narodov se približuje koncu. V ospredju pozornosti je sedaj razprava o povečanju števila nestalnih članov Varnost--nega sveta OZN. Na predlog latinsko-ameriških držav bi se naj to Število povečalo od 6 na 8. — Naš delegat jfr predvsem poudaril, da je traba upoštevati pravično teritorialno razdelite-,/ članstva, zlasti še z ezirem na precejšnje zastopstvo članic OZN s področja Azije in Afrike. 4^ Delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki se pod vodstvom člana Izvrš. komiteja CK ZKJ Sveto-zarja Vukmanovića - T e m-P a mudi na prijateljskem obiska na Poljskem, se je že začela razgo-varjati z delegacijo Združene poljske delavske partije. Razgovori potekajo v medsebojnem razumevanju ter v odkritosrčni izmenjavi mnenj glede specifične poti v izgradnji socializma. 0 Iz Port Saida poročajo, da je celotno pristanišče že pod nadzorstvom varnostnih sil OZN. Poveljnik var- NAJAKTIVNEJSA ŽIROVSKA SINDIKALNA PODRUŽNICA JE i V „ALPINI" V nedeljo dopoldan je bila v Zireh redna letna konferenca Občinskega sindikalnega sveta. Iz poročila predsednika Pavla Kopača je bilo razvidno, da so imele vse sindikalne podružnice redne letne občne zbore, razen podružnice obrtnih delavcev iz Gorenje vasi. Od vseh je najaktivnejša podružnica v podjetju »Alpina«, saj so tu delavci in uslužbenci 100% včlanjeni v sindikalno organizacijo. Celoten aktiv se je tudi razgovarjal o proizvodnosti in normah. Občinski sindikalni svet je dokaj delal, vendar ga ovira to, da so podružnice po vsej Poljanski dolini. Na tem zboru so sklenili, da bodo ustanovili Društvo prijateljev prirode in pritegnili v organizacijo še neorganizirane delavce. Na Trebiji bodo ustanovili sindikalno podružnico, da bodo tudi tu delavci lahko postali člani- sindikata. Pomagali bodo druž- KAJ SODIMO O... dvorane, je bila zahteva trenutno za- nostnih sil OZN polkovnik Engholrm vrnjena, dokler ne preskrbi popolne je izjavil) da ^ 5ete OZN prevzele trgovini v bohinjskem kotu Z razširjenostjo naše trgovske mreže se ne moremo preveč pohvaliti, še manj pa z opremljenostjo trgovskih obratov. Na Gorenjskem smo sicer v tem cziru v povprečju na boljšem kot v ostalih predelih naše republike, saj odpade na področju Gorenjske 550 prebivalcev na eno trgovino aH trgovski obrat. Številka 550 pa nam hkrati pove, da smo še daleč od zaželenega stanja. To je gorenjsko povprečje, se pravi, da ni povsod enako. Bohinjski kot je bržčas precej pod tem povprečjem . . . Da bi ugotovili, kako je s trgovino v bohinjski komuni, smo povprašali tri gospodinje iz Bohinjske Bistrice o tem, kaj sodijo o preskrblje-nosti in razširjenosti trgovine na njihovem področju. Prva gospodinja: Pogrešamo marsikaj. Po čevlje moramo recimo na Jesenice ali v Kranj ali pa še dlje. Tudi raznih železninskih potrebščin n,L Smešno je namreč peljati se na Jesenice po 10 dkg žebljev ali pa po električno stikalo. Druga gospodinja: Zelenjave v zimskem času v naših trgovinah ni dobiti. Pa tudi poleti je ni preveč. Čudi me, zakaj nabavljajo trgovine zelenjavo iz Radovljice, Kranja in od drugod, od nas, okoliških kmetov, ki jim jo ponujamo, pa je nočejo vzeti. Tega si ne znam razlagati. — In povrhu vsega, prodajali bi jo lahko ceneje.' Tretje, gospodinja: Ne vem, zakaj je meso po 220 dinarjev kg, ko pa mi prodajamo živino tudi po 50 do 60 dinarjev za kg. To je malce čudna matematika, ali ne? To so le kratki odgovori nai temo o trgovini v bohinjskem kotu. Ti odgovori pa povedo marsiksaj zanimivega. Tudi nekatera vprašanja, ki so jih v odgovoru zastavile anketirane gospodinje, zvene docela kot predlogi. Mar ne? Pričujoči problemi bohinjske trgovine bodo bržkone hvaležno obdelovalno področje tudi za okrajno Trgovinsko zbornico in Občinski ljudski odbor v Bohinju. Le-ta naj bi tudi pospešil izglasovanje odloka o izvolitvi potrošniških svetov, saj jih imamo v nekaterih drugih občinah v našem okraju že skoraj leto dni! Prav potrošniški sveti pa bodo brez dvoma pomagali — če se bodo pravilno lotili svojega dela — s pobudami reševati nekatera žgoča vprašanja bohinjske trgovine. I. AUSEC tehnične dokumentacije investicij. V večini primerov znaša odplačilna doba krediita 2 leti in 2% obresti. S. V. včeraj tudi civilno upravo v mestu, ki jo bodo teden dni po umiku anglo-francoskih čet izročile Egipčanom Živahno delo Ljudske tehnike v Kamniku Razstava fotografij — Radio klub — Dopolnilna vzgoja vajencev Društvo Ljudske tehnike v Kamniku, ki ga za sedaj vodi še iniciativni odbor, je že pričelo uresničevati letni delovni program. V prvi vrsta je bil dna komisija z organiziranjem predavanj in usmerjanjem mladine v klub. V društvu Ljudske tehnike seda} aktivno usmerja delo krožkov in klu- izpopolnjen odbor, ki dela pod pred- bov okoli 30 članov, ki skušajo utreti zadnji seji razpravljal o ustanovitvi Pokrajinskega muzeja. Predlagal je Okrajnemu ljudskemu odboru, naj benim organizacijam na terenu, po- odobri sklep, da se v Kranju ustanovi bi nadalje pospeševal razvoj tehničnih muzejev, specifičnih za Gorenjske. Osnovna dejavnost Pokrajinskega muzeja pa bi bila zbiranje gradiva o delavskem gibanju in narodnoosvobo-nega "ljudskega odbora Kranj je na dilni borbi na Gorenjskem. Pri muzeju naj bi se, po mnenju sveta, ustanovil tudj urad za spomeniško varstvo. Doslej obstaja pri svetu le spomeniško varstvena komisija kot družbeni PREDLOG ZA USTANOVITEV POKRAJINSKEGA MUZEJA Svet za prosveto in kulturo Okraj- sebno pa pri pripravah za proslavo 50- Pokrajinski muzej. Ta muzej ne bi letnice začetka fizkulturnega dela v zavrl dela lokalnih muzejev, marveč Zireh. R. Čarman bi le vsklajal njihovo delo, hkrati pa organ, ni pa nobenega upravno-opera-tivnega organa za spomeniško varstvo. —k sodstvom ing. Sotlerja. Okrepili so tu di odbore sekcij, da bi te lahko izvajale obširnejše samostojne programe. Foto-klub, ki dela v prostorih gimnazije, je odprl razstavo umetniških in dokumentarnih fotografij člana društva tov. Avguština Laha, s katero se pričenja intenzivno delo starejših amaterjev. Po ocenitvi slik bo foto-kino zveza LTS pomagala organizirati seminar višje stopnje za umetno fotografijo, ki ga bodo vodili priznani slovenski mojstri. V gimnazijskem laboratoriju ima foto klub na razpolago vse priprave in fotografske aparate. V kratkem bodo fotoameterji polagali izpite. Radio klub, ki dela v prostorih kulturnega doma v Kamniku, ima samostojno sprejemno in oddajno postajo ter vzdržuje zveze z vsemi radio amaterji po svetu. Mimo tega prireja klub ^ amaterske tečaje za mladino in pio- ' nirje, so pa tudi možnosti za širše udejstvovanje vseh, ki se zanimajo za radijsko tehniko. Bastlerski klub in seminar za ročne spretnosti delujeta vsako soboto popoldne v prostorih gimnazije. Prav tako bo v kratkem začel delati modelarski klub, ki bo najprej organiziral v Kamniku razstavo in zbiral sodelavce. Elektirostrojna komisija se bo predvsem posvetila dopolnilni vzgoji vajencev, ki jih bo združila v krožke. Mnogo dela bo imela tudi propagan- pot novim oblikam udejstvovanja. Število delovnih članov je že naraslo na 60. Z. Gozdove v neposredni bližini Tržiča naj bi zaštitili in uredili v naravni park Tržič leži v ozki dolini, zaradi tega mu manjka sprehajališč in parkov. Tej potrebi bo v veliki meni zadoščeno, če prevzame ObLO gozdove v neposredni bližini mesta in jih uredi v naravni park. Kukovnica, ki se dviga nad mestom, je zelo strma in nevarna zaradi rušenja skal, ki se posebno v pomladanskem času valijo navzdol k stanovanjskim hišam in k tovarni. Občina je za dodelitev teh gozdov že zaprosila in bo zavarovala nevarna mesta na pobočju Kukovnice. LJUDJE IN DOGODKI Pomemben razgovor na nepomembnem kraju Te dni je bilo slišati dve novici: da z manj zmernim Dullesom in podpre d- tiko v neposredni bližini indijskih meje indijski premier Nehru odpotoval v ZDA, takoj za tem pa vest, da bo sovjetski obrambni minister Zukov prihodnji mesec obiskal Indijo. Ti dve poročili, čeprav med seboj brez zveze, zelo nazorno kažeta današnji neodvisni položaj Indije med dvema blokovskima poloma. Hkrati pa govorita tu- sedmikom Nixonom. Odgoditav obiska ja. Tu je predvsem oboroževanje so-prišla prav tudi v toliko, ker so sednega Pakistana, s katerim je Indija šele poznejše predsedniška volitve v ZDA znova postavile 10isenhowerja v predsedniški naslonjač za nadaljnja v dolgotrajnem sporu okrog Kašmira. Indija tudi z namrščenim čelom gleda na nevarne blokovske klešče, ki jo štiri leta. Sedanji razgovori se bodo stiskajo z obeh strani — na jugovzhod- PISE NAS STALNI ZUNANJEPOLITIČNI SODELAVEC MARTIN TOMAZlC potemtakem lahko nanašali na daljšo dobo, kot pa bi se tisti, predvideni za poleti še pred negotovim izidom voli? tev. Pa tudi današnja politika "VVashing-tona, ki se je zlasti v sueški krizi izkazala s precejšnjo treznostjo in zavzemanjem za popuščanje napetosti, ni azijski pakt (SEATO) in na Bagdadski pakt. Indija pa je znan nasprotnik vseh vojaških paktov, ker, kot pravi Nehru, ti »ustvarjajo na svetu vojno vzdušje in zmanjšujejo varnost«. Glavna teža razgovorov je bila vsekakor na svetovnih vprašanjih, ki zdaj di o ugledu, ki ga uživa druga največja azijska država. Pred deset;mi leti je bila Indija še velika britanska in sožitja med narod laže najde skupni jezik sporazumeva- vznemirjajo svet. Za sueški problem nja z značilno indijsko politiko miru sta Imela vsak pripravljen lasten re- cept, kako naj bi rešili ta spor. Indij- Za oba držav- kolonija, zdaj pa se je uvrstila med nika je torej sedanji trenutek kar se ski in ameriški načrt sta namreč bila glavni izhodiščni točki za reševanje prve velesile sveta. Njeno mnenje po- da ugoden za skupni sestanek in iz- slušajo in spoštujejo povsjd, upošte- menjavo mnenj. vati pa ga morata tudi velikana z obeh Glavni del razgovorov je b.l na Ei- strani Atlantika — ZDA in SZ. Obisk senhowerjevi farmi v Gettvsbu'-gu, indijskega premiera Nehruja v ZDA kakih 120 km izven VVashingtona. V tega perečega problema Posebno pozornost je zbujal razgovor o priznanju LR Kitajske. Indija je bila namreč na letošnjem zasedanju Generalne skup- ločilnih trenutkih sodobnih mednarod- novicami z onstran Atlantika. Kljub tej tako dobro organizirani »posredo-valski« vlogi, pa se Nehru in Eisen-hower bržkone nista sporazumela v tem vprašanju, razen v tem, da imata o njem pač vsak svoje mnenje. Toda nihče ne more reči, da ne bi Nebru-jevi dokazi o nujnosti priznanja pekrske vlade le ne otajali vsaj del nepristopnosti Washlngtona za kitajski problem. Na mizi pred obema državnikoma pa so bile najbrž tudi druge mape z raznimi naslovi od razorožitve in prenehanja nuklearnih poskusnih eksplozij pa tja do kolonializma. Čeprav je politika obeh dežel jasno začrtana v skladu z njihovimi koristmi in notranjim sistemom, pa je nedvomno v marsičem vplivala na potek razgovorov skromna in simpatična pojava indijskega premiera in zmernost ameriškega predsednika. »New York Times« je zapisal, da vsi tisti, ki poznajo Indijo, »niso nikdar dvomili v iskrenost, ideale, visoke namene ali v stališče Nehruja kot državnika.« Indijska politika je znana po svojih tihih in skromnih posredovanjih v od- eato prerašča okvire odnosov med obe- takem prijetnem in domačem vzdušju, ščine tista, ki je predložila sprejem nih zapletov. Zato tudi zdaj nismo prima državama in upravičeno priteguje kjer obeh državnikov niso molili Kitajske v OZN, medtem ko so ZDA čakovali od obiska Nehruja v ZDA pozornost sveta nase. Sestanek med obema velikima državnikoma, Eisenhowerjerr. in Nehru-jem, je bil dogovorjen že pred dobrim »uradni obredi« in nepovabljena ušesa, so tudi razgovori lahko potekali iskreneje in plodneje. bile že cd nekdaj tiste, ki temu najodločneje nasprotujejo. Ta razprava je kakšnih hrupnih rezultatov. Takšen sestanek pa vzlic temu ne more pri- bila tem zanimivejša, ker se je kitaj- nesti drugega kot koristno, je zapisal letom. Nehruja so pričakovali v Wa- tovnih problemih, ki pretresajo svet. shingtonu letos julija, toda zaradi te danje Eisenhowerjeve bolezni do obi Govorila pa sta o vseh važnih sve- ski predsednik Cu-En Laj mudil kot neki ameriški časopis Mi pa še lahko Ameriško-indijski odnosi so bih seveda tudi na dnevnem redu, čeprav le-t.i ZDA. Cu-En-Laj je svoj obisk po raz Nehrujev gost v Indiji, tik preden je pristavimo, da četudd bo to »koristno« indijski premier vstopil v letalo za morda prišlo na dan Šele pozneje, to le še bolj poudarja pozitivno vlogo, ki ska ni prišlo. To je bil uradni razlog zdaj niso kočljivi. Vendar je Nehru nih azijskih državah »planiral« tako jo igra zdaj mlada indijska republika za odložitev obiska, dejanski pa je bil nedvomno povedal stvari, ki mu leta, da se Nehru ni hotal pogovarjati žijona srcu v zvezi z ameriško poli- spretno, da se bo vrnil v Indijo takoj za tem, ko bo Nehru prišel s svežimi v pomirjevanju razburkanega mednarodnih dogajanj. morja KRATKO -- TODA ZANIMIVO SEJA UPRAVNEGA ODBORA REPUBLIŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE Kranj, 20. decembra. Danes je bila v Kranju seja Upravnega odbora Trgovinske zbornice LRS-ki je v prvi vrsti razpravljal o pripravah na tržne razmere v prihodnjem letu in razen drugega še o pravilniku za komercialiste. I. A. PREDAVANJA ZA KNJIŽNIČARJE Svet »Svobod« in prosvetnih društev okraja Kranj prireja ob nedeljah dopoldne predavanja za podeželske ljudske knjižničarje. Predavanja so v čitalnici študijske knjižnice v Kranju Predavajo profesorji tukajšnje gimnazije o domači in svetovni književnosti, o knjižničarjevih dolžnostih in tehničnem delu v knjižnici. Knjižničarji se zanimajo za poučna in za knjižničarje koristna predavanja, saj je bil dosedanji obisk prav zadovoljiv. E. PREBIVALCI PRISTAVE PRI TR2ICU SI ŽELIJO TRGOVINE V Pristavi pri Tržiču je iz leta v leto več novih stanovanjskih hiš in v prihodnjem letu bo tudi Podlasca zazidana.. Trgovine so oddaljene, zato bi bilo prav, da trgovska podjetja ali zadruga poskrbijo za otvoritev nove trgovine z živili. V Lešah so uredili v starih, nepri^ mernih prostorih lep trgovski lokal. Blago se odslej ne bo več kvarilo. J. V. TR2ISKA OBČINA BO GRADILA 4-STANOVANJSKO HlSO Po pogodbi med občinskim ljudskim odborom Tržič in podjetjem »Gorenje iz Radovljice, ki je prevzelo gradnjo za 12,194.000 dinarjev, bo nova občinska štiristanovanjska hiša ob Cankarjevi cesti do 15. januarja 1957 pod streho. Prve dni junija se bodo stranke že selile vanjo, četudi temelji še niso izkopani. J. V. VISOKA ZMAGA JESENIŠKIH HOKEJISTOV V sredo popoldne so jeseniški hokejisti odigrali prijateljsko tekmo v počastitev Dneva JLA s Crveno zvezdo iz Beograda. Zmagali so Jeseničani z 9:1 (5:1, 4:0, 0:0). 2 Glas ST. 100/21. DECEMBRA 1956 Gorenjske TURIZEM IN GOSTINSTVO v jeseniški občini Na zadnji seji Sveta za turizem in gostinstvo pri Občinskem ljudskem odboru Jesenice so obravnavali gospodarski položaj turističnih in gostinskih podjetij v občini. Večina turističnih podjetij gornjesavske doline je .izkazovala ob polletju in tudi v drugem delu leta visoko izgubo. Promet r turizmu1, se je v primerjavi s preteklim letom precej zmanjšal, podjetja pa so prišla v težak finančni položaj. Kolektivi so prejemali 60—80% plačo in n»iso mogli kriti družbenih obveznosti. Prvi ukrep za izboljšanje njihovega finančnega položaja je storila občina s spremembo družbenega plana, ko je tem podjetjem zmanjšala obveznosti glede amortizacije, obresti od osnovnih sredstev in sklada za samostojno razpolaganje. Znižanje vplačil v sklade podjetij sicer ni gospodarsko, ker podjetja ne bodo razpolagala s sredstvi za investicije in nabavo osnovnih sredstev, vendar je boljše kot da izkažejo izgubo, ki jo ne bo nihče saniral, ker ni takšnih namenskih sredstev. S spremembo instrumentov v gostinstvu se je obveznost do skladov turističnih podjetiij znižala za okrog 3,550.003 din, kar je vplivalo na zmanjšanje stroškov in s tem izgube. Ob koncu novembra izkazuje večina teh podjetij že dobiček. Tudi Dom v Planici, ki je imel ob polletju 1 milijon dinarjev izgube, izkazuje zdaj nad 100.000 din dobička. Vodstva teh podjetij so rešila problem prometa tudi s tem, da so v ne-sezonskih mesecih pridobila večje število gostov — socialnih zavarovancev, in pri tem v glavnem izkoristila kapacitete. Promet se je povečal in s tem dosegel dohodek, ki je ob znižani obveznosti odpravil izgubo. Podjetja so prišla do 100% plač in uredila svoje obveznosti. Vsekakor ni najboljša rešitev prometa turističnih podjetij v tem, da napolnijo hotele z okrevanci. Vendar je smatrati ta pojav kot prehoden in v tem primeru edino možen, da se čim bolj izkoristijo gostinske kapacitete, Na slabo turistično sezono je vplivalo tudi vreme. Številni zimski gostje — smučarji bi obiskali to dolino ob dobrin snežnih razmerah, ki pa zadnja leta niso bile najugodnejše. Na zmanjšan promet turizma v gornjesavski do-lini vpliva tudi stanje hotelov in drugih turističnih naprav. Hotel »Razor« in »Slavec«, ki ležita v središču Kranjske gore, nudita gostu zelo malo. Zastarele sobe in drugi hotelski objekti ne ustrezajo več turizmu. Zimski turizem bi znatno pospešila dograditev žičnice, vendar gradnja počasi napreduje. Drugi kraji v Sloveniji, ki se v turističnem pogledu glede teh športnih naprav hitreje razvijajo, bodo na ta način odvzeli tej dolini dolgoletno slavo. Nekateri gostinski obrati v občini dosegajo zadosten promet, s katerim V celoti krijejo svojo režijo. Vsi so pavšalno obdavčeni, kar jim zelo olajšuje poslovanje. Nekatera manjša gostišča, ki so prišla pred dvemi leti v socialistični sektor, imajo stalne probleme s poslovanjem. Včasih se njihovo stanje izboljša, tako da so aktivna, nato pa nastane ponovno izguba in s tem problem plač ter drugih obveznosti. Spričo tega je Svet za turizem predlagal občini, naj likvidira gostišča »Pri Markotu«, »Pri Hafnerju«, »Pri Cebularju« in gostišče »Bevšca«!. V splošnem pa je stanje v turizmu in gostinstvu dosti boljše kot je bilo pričakovati po polletnih analizah, ki so kazale, da bodo morali tudi nekatera važna podjetja, kot je Dom v Planici,, iti v likvidacijo. S. V. DELO IZOBRAŽEVALNE SEKCIJE DPI) »SVOBODA" V KRANJSKI GORI Izobraževalna sekcija DPD »Svoboda« Slavka Cerneta v Kranjski gori se je odločila, da bo letos organizirala več predavanj, na katera bo vabila naše priznane strokovnjake, ki naj bi predavali o različnih temah. Tako je v ponedeljek 17. decembra predaval o skrivnostih vsemirja naš znani poljudno - znanstveni pisatelj, planinec in astronom tov. Pavel Kunaver. Predavanje, ki je bilo nadvse zanimivo, je obiskalo okrog 120 ljudi. Predavanja se je zlasti v velikem številu udeležila mladina, vendar bi bilo želeti, da bi jih v prihodnje v večjem številu obiskali tudi odrasli. S. DRUŽBENI PLAN DOSEGAJO LE TISTA PODJETJA, KI IMAJO DOBRO UREJENE GOSPODARSKE RAZMERE SO UGOTOVILI NA OBČNEM ZBOKIT SINDIKALNEGA SVETA BLED Ob 100% udeležbi je bila preteklo soboto redna letna skupščina Občinskega sindikalnega sveta na Bledu. Največ besedi je bilo na skupščini izrečenih o dvigu življenjske ravni delavcev, ki je organsko povezana s povečanjem proizvodnje in storilnosti. Te probleme bodo obravnavali tudi aktivi delavcev v večjih blejskih podjetjih. Del svojega poročila je tovariš predsednik Mohor posver.l domačemu gospodarskemu življenju. Nihanje med letno turistično sezono in mrtvo sezono pozimi je značilen pojav na Bledu. Gostinstvo se zarad' lega beri s težavami, posebno z nameščanjem in odpuščanjem sezonske delovne sile. Gospodarska komisija sveta je ugotovila razen uspehov tudi slabosti v nekaterih kolektivih. Le-te so občutno vplivale na proizvodnost. Nekatera podjetja niso računala na zmanjšanje materialnih stroškov in s tem v zve/.i na znižanje števila zaposlenih. Družbenega plana niso povsod realno sestavili in razpoložljivih kapacitet tudi OSKRBA TRGA s KMETIJSKIMI PRIDKLKI Posestvo Pristava pri Bledu skuša prodati pridelke po ugodnih cenah TODA NA POTI DO KUPCA SE BLAGO VEČKRAT NEUPRAVIČENO PODRAŽI S SEJE ObLO TRZIC TRŽIČ SE BO SIRIL PROTI JUGU NA KRIŠKO IN BISTRIŠKO POLJE O gospodarskem položaju občine in gospodarskih organizacij je na občinski seji pretekli teden poročal predsednik tov. Lovro Cerar, o šolstvu pa tov. Kavar. Najbolj zanimiva je bila razprava o osnutku odloka o zazid-Ijivosti. V tržiški občini primanjkuje stavbišč; vse je namreč v bregovih. Tržiški občani bodo morali zidati hi-še v strnjenih naseljih, ne več raztreseno kot doslej. Dosedanji način zidave je za občino predrag, saj se prej ali slej oglasi lastnik hiše in zahteva vodovod, elektriko, cesto, kanalizacijo itd. Posebna komisija je izjavila, da je za Tržič neizogibno širjenje proti jugu na kriško in bistriško polje. Vasi Breg in Loka bosta ohranili svoj kmečki značaj. Ljudskf odbor je potrdil predlog, da se Delavsko - uslužbenska menza tr-žlške predilnice in tkalnice združi z Dekliškim domom v novo organizacijo z naslovom »Delavski dom BPT«. Odborniki so razpravljali še o gostUni »Pri Slugi«, o Gorenjski oblačilnici. odobrili so dopolnilno dotacijo dijaškemu domu in vrtcu, pekarijo pa oprostili plačila prispevka pri gradnji nove pekarije, ker podjetje nima svojih sredstev. Zdravstvenemu domu je ObLO dal garancijo za nabavo kredita za rentgenski aparat. J. V. ODMEVI NAŠIH ČLANKOV OBRATNO AMBULANTO V „TISKANINI" KAŽE IZPOPOLNITI V 90. številki našega lista smo pisali o ambulanti v tovarni »Tiskanina« Kranj, ki bi jo bilo treba preurediti. Zanimalo nas je, kako je s to zadevo, zato smo se obrnili na predsednico DS Marijo Strajnarjevo. Povedala je, da je pred nedavnim o tem razpravljal delavski svet podjetja. Ker so sredstva za tekoče leto že razdeljena, so člani zadolžili upravni odbor, naj za prihodnje leto pripravi stvarne predloge o višini sredstev, ki naj bi jih porabili za preureditev prostorov, za nabavo nujne opreme in dopolnitev zobne ambulante. Finančne možnosti tovarne trenutno niso velike. V predilnici in tkalnici bodo morali urediti tudi klimatske in sanitarne naprave Tovarna je stara, zato terja veliko popravil in delovni kolektiv bo moral zanje izdati težke milijone. Kljub temu izjavljajo v »Tiskanini«, da bo izpopolnitev ambulante ena izmed njihovih prvih nalog v prihodnjem letu V zadnjem času mnogo govorimo in delamo na tem, kako bi čim bolj pocenili izdelke in kmetijske pridelke. Zal pa je za zdaj še malo takih, ki cene znižujejo ali vs.aj ne zvišujejo. Vsekakor zahteva to mnogo prizadevanj celotnega kolektiva. Poglejmo, kako je s cenami nekaterih pridelkov posestva na Pristavi pri Bledu. Pred leti je bilo posestvo zanemarjeno. Sedaj pa — kljub temu, da je na posestvu zaposlenih skoro polovico manj ljudi kot prej, so postali konkurenčni nekaterim drugim posestvom. »Uspelo nam je, da smo na posestvu zaposlili res pridne ljudi; ljudi, ki jih veseli delo na zemlji, kar je opaziti tudi, če primerjamo, kako je posestvo urejeno sedaj in kako je bilo zanemarjeno pred leti,« pravi upravnik posestva na Pristavi tovariš Martin-čič. »V začetku je bilo težko, kupcev ni bilo, ker le-ti še niso vedeli, da pri nas lahko dobijo vse najnuinejše so*-čivje, zelenjavo in tudi sadje. Sedaj smo si pot do kupcev utrli in lahko rečem, da so nam k temu pripomogle samo zmerne cene.« Cene pridelkov na Pristavi so nižje kot na nekaterih drugih posestvih. Za primer vzemimo samo maslo. Posestvo prodaja maslo blejskemu trgovskemu podjetju »Koloniale« po 500 dinarjev kilogram. To maslo prodajajo v trgovini okoli 100 dinarjev dražje. Zato ljudje raje hodijo po maslo na Pri'stavo, kjer je cenejše. Trgovsko podjetje »Koloniale« pa je spričo tega zaprosiilo, naj bi v drobni prodaji na posestvu maslo podražili. Kako so se odločili na Pristavi? Tovariš Martin-čič pravi, da nimajo namena ustvarjati na račun zviševanja cen posebnih dobičkov. »Glavno je, da krijemo avoje izdatke. Zato bomo sedaj skušali č.m več masla prodati strankam sami. Ljudje namreč prihajajo k nam že iz raznih krajev, tudi iz drugih republik. Trudili se bomo, da bomo svoje izdelke še naprej prodajali po čim nižjih cenah.« Vsekakor lahko to hotenje samo z veseljem pozdravimo. Toda — ali ne bi lahko tudi nekatera druga podjetja ob skrbnejšem pregledu svojih kalkulacij ugotovila, da se pri njihovih Veličastno praznovanje krajevnega praznika na Dovjem in v Mojstrani 16. decembra 1941 so se prebivalci Dovjega in Mojstrane postavili po robu fašističnemu okupatorju: prekinli so železniške In telefonske zveze, požgali most na Belci, napadli nemško postojanko v Mojstrani itd. Seveda se je okupator krvavo maščeval: čez nekaj tednov so padli prvi talci, množico drugih ljudi pa so nacisti odpeljali v taborišča. Upor je rastel iz dneva v dan do končne zmage. Zato so 16. december po vsej pravici proglasili za krajevni praznik, ki ga vsako leto slovesno praznujejo. Letos je minilo od teh dogodkov 15 let. Praznovanje so združili s proslavo dneva JLA in je bilo zato še posebno skrbno pripravljeno. 15. decembra zvečer so zagoreli kresovi na najbližjih vzpetinah, v Mojstrani pa je zaigrala godba jeseniških železarjev. Dolg sprevod ljudi, v katerem so sodelovale vse množične organizacije, se je pomikal proti Dovjemu. Veličasten je bil pogled na množico bakel, ki so razsvetljevale sprevod in vtisnile dnevu prazničen značaj. Na Dovjem so sprejele povorko rakete in pozdravni streli. Ljudje so se ustavili pred spomenikom padlim žrtvam fašističnega nasilja, ki je bil za to priliko še prav posebno lepo okrašen in razsvetljen. Po končani komemoraciji se je praznovanje nadaljevalo v dvorani, kjer je bila proslava. SKUD »Jaka Rabič je za to priliko pripravil uspelo predstavo »Skupno stanovanje«. Le nekaj morda ni spadalo k temu prazničnemu vzdušju: na predvečer praznika, po končan; komemoraciji in proslavi so vrteli — kavbojski film. . . Dobro bi bilo, če bi tudi kino podjetje upoštevalo razpoloženje in čustva ljudi. n-o-j cenah da še marsikaj popraviti v prid kupcev — delovnih ljudi. Tudi pri prodaji solate je posestvo naletelo na nerazumevanja nekaterih odkupnih trgovskih podjetij. Sedaj dobavlja podjetje solato po 30 dinarjev trgovskemu podjetju »Koloniale« na Bledu, le-to pa jo> prodaja po okoli 40 dinarjev. Med sezono je posestvo prodajalo solato tudi blejskim hotelom. Kljub temu, da so hoteli dobivali s jrosestva solato po zelo nizki ceni, se to ni pokazalo v cenah dnevnih penzionev. Vsem je znano, da je bila letošnja' turistična sezona povsod, prav tako pa tudi na Bledu, bolj borna. Eden izmed glavnih vzrokov temu so bile previsoke cene. Zakaj si ne bi tudi hoteli prizadevali, da bi cene čim bolj znižali, posebno še, če so imeli pri nakupu sočivja in zelenjave take ugodnosti kot na Bledu. Res je, da so imeli še mnogo drugih izdatkov, vendar — treba je pričeti z malim. Danes en dinar, jutri dva, postopoma pa bi se znižanje, pri pravilnem gospodarjenju in prizadevanju vseh že poznalo. Posestvo na Pristavi je hotelo s svojimi pridelki prodreti tudi na jeseniški trg. Toda — jeseniška trgovina jo bila pripravljena odkupovati solato le po 18 do 20 dinarjev, medtem ko jo je hkrati prodajala po približno 40 dinarjev. Torej bi bili potemtakem stroški trgovine večji oziroma vsaj še enkrat tolikšni, kolikor je stala solata sama. Pri takih pogojih pa posestvo ni dalo solate jeseniškemu trgu. Vprašamo se, zakaj vse to? In to ravno na Jesenicah, ki je izrazit delavski kraj! Osamljena prizadevanja enega podjetja ne morejo roditi pravega Ufepeha, če pri tem naletijo na nerazumevanje drugih podjetij za koristi potrošnikov. Lj. ne dovolj izkoristili. Delavski sveti so bili z družbenim planom premalo seznanjeni, kar je tudi slabo vplivalo na proizvodnjo. ObSS je zaradi tega priredil 3-dnevni seminar. Kljub tem slabostim so mnogi kolektivi uspešno dosegali plan. Med njimi so: Tovarna čipk in vezenin Bled, Gozdno gospodarstvo Bled, tovarna »Vintgar« in Ekonomija Bled. Gradbeno podjetje Bled dosega plan le 70%. Vzrok temu so neurejene razmere Tudi delo tamkajšnje sindikalne podružnice u: zadovoljivo. Poslovanje trgovskih podjetij je razmeroma dobro. V obrtništvu je bil proizvodni plan dosežen. Radioservis ga dosega le 70%, »Kreda« Bled 71%, Mestna žaga 80%. Najslabše je v podjetju »Pleskarstvo«. Komisija je ugotovila, da se storilnost s povečanim številom zaposlenih ni sorazmerno povečala. Družbeni plan dosegajo in presegajo le podjetja, ki imajo dobro urejene gospodarske razmere in kjer sodeluje delavski svet z upravo. J. B. Tudi v Podnartu ne morejo prodati mleka Kmetje na območju krajevnega odbora Podnart ne morejo prodati mleka. Kmetijska zadruga ga ne odkupuje, zato ga delno predelujejo doma ali pa z njim hranijo prašiče. Zaradi otežkočene prodaje namenoma ne gojijo krav mlekaric, vendar vseeno želijo oddati dnevno po nekaj sto litrov mleka. Samo vaščani iz Poljšice pri Podnartu so kmetijski zadrugi izrazili željo, da bi ga oddajali dnevno po 100 litrov. V zadrugo bi ga vozili sami, toda kljub temu je zadruga njihovo ponudbo odklonila, češ, da nima za to primernega uslužbenca. To bi se z nekoliko dobre volje dalo urediti in Kmetijska zadruga Podnart bi lahko odkupovala mleka vsaj toliko, da bi zalagala industrijsko Kropo, katere prebivalci dobivajo mleko iz Kranja. Potrošniki plačujejo sedaj liter mleka po 3,3 dinarjev, če pa bi ga prejemali od KZ Podnart, bi se pocenil za pet dinarjev. C. R. Preureditev pokopališč borcev NOB v Tržiču in Kovorju Pokopališča padlih borcev v Tržiču in Kovorju bodo preuredili. Vsak grob bo moral biti vpisan v posebno knjigo, ki bo služila kot zgodovinski dokument. V njej bodo vpisani tudi spomeniki in spominske plošče. Zrtvan. bodo na pokopališču postavali primeren spomenik. Vsa zemljišča, na katerih so grobovi žrtev oziroma spomeniki in plošče, bodo verjetno proglasili za splošno ljudsko premoženje. Sola v bo končno dobila Potreba po prostorih in učilnicah je pereča skoro po vseh vaških oziroma podeželskih šolah. Sola v Predosljah pa je nedvomno ena tistih, ki te prostore najbolj potrebuje, saj imajo'za osem razredov ali 250 otrok le dve učilnici v šoli, ena učilnica pa je v stari mizarski delavnici, ki za učilnico ni primerna. Več let so pripravljali načrt za zgraditev nove šole, vendar se je zadeva zavlekla, tako da je proračunskih sredstev za šolo zmanjkalo. Končno so se odločili, da bodo sestavili dva razreda nad dvorano prosvetnega dom?, v Predosljah. S subvencijo 3 milijonov so načrt pričeli uresničevati v letu 1954. Prvotno zamisel o preureditvi doma so nekoliko spremenili, ker bi šola s tem ne pridobila mnogo. Tako so celotni prosvetni dom še v istem letu delno preuredili, tako da je ob koncu leta 1954 nova stavba že stala pod streho. Toda, ker je zmanjkalo kredita, kljub temu, da so prebivalci sami mnogo prispevali, so prenehali z delom. Šele pred kratkim je Obč. ljudski odbor Kranj H svojega proračuna dodelil okrog 5 milijonov dinarjev za dokončno izgradnjo gornjih prostorov, ki so namenjeni šoli in krajevnemu uradu. Delavci kranjskega gradbenega podjetja že nekaj dni nadaljujejo delo. šola bo v prihodnjem letu dobila 3 nove učilnice tri nove razrede in pisarniške prostore, ki bodo ustrezali vsem higiensko - zdravstvenim predpisom, zaradi česar bo tudi pouk lahko normalno potekal. R. Carman Nabiralna akcija za postavitev spomenika padlim na Jesenicah Odbor za postavitev centralnega spomenika padlim v NOB dn žrtvam fašističnega nasilja na Jesenicah je razposlal podjetjem, ustanovam in organizacijam pozive, v katerih jih naproša, naj po svojih močeh prispevajo za ta spomenik. Doslej se je pozivu odzval Občinski sindikalni svet s 100 tisoč dinarji, rešilna postaja Jesenice z 10.000 dinarji, hidrocentrala Moste s 30.000 dinarji, Elekt.ro Žirovnica s 30 tisoč dinarji, »Ribnik« Jesenice z 10.000 dinarji, Železniško transportno podjetje v Ljubljani s 25.000 dinarji in KZ Kranjska gora s 5000 dinarji. — Tudi uslužbenci jeseniške ljudske knjižnice so nabrali sicer skromno, vendar vzgledno vsoto prostovoljnih prispevkov. Obvestila o prispevkih prihajajo še naprej in pričakovati je, da bodo gradnjo centralnega spomenika podprle vse ustanove in organizacije ter prebivalstvo občine Jesenice. U. PREDLOG ZA RAZPRAVO ALI KAŽE V KRANJU OSNOVATI KLUB GOSPODARSTVENIKOV? Misel o ustanovitvi kluba gospodarstvenikov smo slišali že na novembrski skupni plenarni seji Okrajnega odbora SZDL in OSS. To sugestijo ' je 'kasneje povzela okrajna komisija za organizacijo dela in proizvodnost, ki je razpravljala o zadevi. Klub gospodarstvenikov naj bi združeval v svojih vrstah ekonomiste, inženirje in tehnike, zastopnike zbornic in oblastvenih gospodarskih organizacij, direktorje ter člane organov delavskega samoupravljanja. V okviru kluba naj bi si gospodarstveniki v sproščenih debatah izmenjavali izkušnje, mnenja in stališča glede posameznih ekonomskih vprašanj. Klub naj bi prirejal tudi razna predavanja, kakor na primer o proizvodnosti, organizaciji dela ipd. ter posredoval širokemu krogu gospodarstvenikov najsodobnejše izsledke znanosti in tehnike ter izkušnje na gospodarskem področju. V razpravah o tem, ali naj bi se ustanovil tak klub ali ne, je slišati pritrditvena, pa tudi odklonilna stališča oziroma pomisleke. Nekateri namreč sodijo, da ni potrebno ustanavljati posebnega kluba gospodarstvenikov, ker bi njemu namenjeno vlogo lahko opravljalo kako že obstoječe društvo (na primer društvo ekonomistov). Drugi pa smatrajo, da bi bil to preozek krog, ki bi se ustavljal bolj ali manj le pri strokovni plati problematike ter da bi spričo tega, da skušamo pritegniti k reševanju problemov čimveč neposrednih proizvajalcev, bolj ustrez »1 klub gospodarstvenikov, v katerega bi laže pritegnili tudi člane organov samoupravljanja, zlasti tiste, ki tudi sami želijo, da bi se temelji-tejše seznanjali z ekonomskimi vprašanji. Na ta način bi imel klub širši družbeni značaj dela, ki bi lahko ventiliral in pripomogel do pravilnejše razjasnitve marsikaterega pomembnega vprašanja, ki si ga zdaj ta ali oni gospodarstvenik včasih tolmači tudi pod vplivom nepravilnih teženj. Zagovorniki predloga za ustanovitev kluba gospodarstvenikov zato smatrajo, da bi le-ta lahko nedvomno dokaj prispeval k razvijanju gospodarstva v okraju. Temeljitejša obravnava tega vprašanja naj bi pokazala, kti<> z obeh plati ima bolj prav. z-k ST. 100 / 21. DECEMBRA 1956 ke 3 Pri cjranlcarjlh O, /loste, hoste, nekoč bo zoptt vse tiho po vas vse mirno, le slaveek ho letal pet v ncč neizmerno . . . Tako je zapisal pesnik še takrat, ko so topovske krogle lomile gorske skale, ko je pojila rodno zemljo kri številnih borcev. Znanih in neznanih ... Zapisal jih še takrat, ko smo lahko konec vojne in njenih grozot šele slutili. In čutili smo ta konec. Vroče smo si ga želeli, trepetali smo za vsakega borca, za vsakega človeka. Vedeli smo, da mora biti enkrat konec tega gorja. Vedeli smo tudi, da bo ta konec naznačil začetek nečesa novega, nečesa lepšega. Na dolgotrajnih pohodih, ob priložnostnem počitku pod kako starodavno smreko, na položaju in povsod je Jože sanjal, kako bo takrat, ko bo konec vojne, ko bo spet prišel domov, v domači kraj. Vse bo lepše. Vse bo razkošnejše. — Zal Franceta ne bo več med fanti.. . 15 LET JLA Vasica HUDO, v gorah Sandjaka, se mora zaliva lili prav naši Revoluciji, da je postalo njeno ime pomembno in znano v vsej državi. 22. decembra, pred petnajstimi leti, so se zbrali borci na položni planjavi za vasjo. Tudi vrhovni komandant NOV in POJ, tovariš Tito je bil takrat navzoč... Takrat je bila ustanovljena prva redna enota NOV, ustanovljena je bila I. prolelarska brigada, ki je postala poslej nosilec vsega partizanskega gibanja „Napreji, proleteri", je bilo dostikrat slišati vsa štiri lela krvavega boja za svobodo. „Naprej, proleteri — juriš!" Ta klic je odmeval na strmih pobočjih naših gora in sovražniku je ledene! a kri... „Proleteri gredo", so se pomenkovali ljudje, ko so borci I. proletarske brigade korakali skozi napol požgane in oropane vasi. nagrad, pasto za zobe, kolonsko vođo Avstrijo. Streljali da in britvice za britje. To je skupna last »na miličnike, in ušli . vseh. Prav vseh. Tudi tistih, 'ki morda so,« je dejal, Takoj smo zagrabili orožje in odšli ra položaje. Pregledali smo ves gozd, toda nikjer nikogar. Pozneje smo ugotovili, da se je eden izmed treh ubežnikov ločil od skupine in sam nadaljeval pot. Da bi nam zabrisali sled, je nekdo odvrgel jopič. Prav zato smo ga kmalu zapazili, saj je imel na sebi belo srajco. Približal sem se mu na razdaljo petih metrov in zavpil — Stoj! — Kako sem bil presenečen, ko je razen njega vstal izpod listja še en begunec. Prijeli smo jih . . .« Pozneje sem zvedel še za ta prmer: Ko je rajonski stražar obvestil v odsotnosti komandirja karavle grani- čarje, da je zapazil neznanca, ki je prestopil našo mejo, so prav tako brž stekli na položaj. Stražar jih je tudi opozoril, da ima neznanec nbž pri sebi. Kmalu so ga prijeli. Težava je bila le v tem, da se niso mogli brž sporazumeti. Kasneje jim je le uspelo razumeti ga, ko jum je povedal: »Težko PISE: IZTOK AUSEC je živeti v Avstriji, zato bi rad živel tu, pri vas . . .« Taki so graničarji. Vojaki. Predvsem vojaki, pa tudi ljudje. Ali imajo tudi kaj zasebnega življenja? Ali sme biti v njihovem vsakdanjem napornem življenju, ko nihče Izmed njih ne ve, kdaj bo šel v patrolo, kdaj bo treba na ta aH oni ogled, tudi kak prostorček za čustva? Za tista, navsezadnje, človeška čustva? Brez katerih človek ni več človek? To me je prav res zanimalo . . . V dežju in snegu, pozimi in poleti, v mrazu in vetru, v trdi temi m v z mesečino osvetljenem gozdu. Vsakokrat je drugače. Najbolj neprijetno je bržčas takrat, ko je trda tema dn rahlo rosi iz vodenih oblakov. Takrat ne vidiš prsta pred nosom. Će* ne bi graničarji poznali vsake pedi terena, ki so ga prehodili že neštetokrat, bi se Marko, Dejan, Vaso in mnogi drugi vračali v karavlo z buškami na nosu. Saj ne bi bilo nič čudnega opraskati nos ob kako, kdo ve koliko let staro smreko. V trdi temi. Nič čudnega ne bi bilo ... Tako pa z gotovostjo stopajo drug VSAK DAN, OB VSAKI URI SO GRANIČARJI NA POLOŽAJIH In pomagal bo Minkinrm staršem, da bodo brž popravili požgano hišo. Kdaj pa kdaj bo šel tudi vasovat k njej. Spet bo prijel za plug, toda tokrat bo Jože močneje in globlje zaoral ledino. In rodilo bo bolje, bogateje kot kdaj koli prej . . . Tako je sanjal Jože, tako so na splošno sanjali ljudje. Takrat bo konec trpljenja. Takrat bomo odložili mitraljeze in puške. Takrat. . . Toda hkrati so vsa tudi čutili, da bo treba braniti pridobitve pravičnega boja. In še kako braniti! Tudi Jože je po koncu vojne še naprej nosil vojaško suknjo. Se celo leto dni ga ni bilo domov. Slednjič so ga le zamenjali drugi. Dru (»i Jožeti in Franceti.. . Tako gre od takrat iz leta v leto Tiste, ki so odslužili vojaški rok, za-menjuiejo drugi fantje, ki so prišli na vrsto. Ni več vojne, v hostah je postalo ■tiho. Slišati je le še brnenje žag in trušč sekir gozdarjev, ki podirajo drevesa. Tu pa tam tudi poči puška navdušenega lovca in srnjak ali gams omahne .. . Jože pa gre od časa do časa le še na orožne vaje. Na meji smo bili. Med graničarji. Bil je tako lep dan. Bili smo v eni izmed mnogih vojaških karavl, prebivališč graničarskih eno4. Pred praznikom armade smo jih obiskali. Sicer se pa dan od dneva in noč od noči v življenju graničarjev ne razi kuje mnogo. Njihova vojaška služba je pač nekoliko drugačna kot v drugih vojaških enotah. Vedno so v pripravljenosti . . . Milanu iz Vojnića, to ni sedaj nič več čudnega. Ze dobro leto dni je v kar avli. / »Ze cd takrat, ko sem vstopil v JLA in pozneje, ko sem prišel na mejo, v karavlo, me je močno zanimalo življenje v teh enotah. V mislih sem si predstavljal karavlo popolnoma drugačno kot pa je v resnici. — To je pravo stanovanje!« V delu, počitku in učenju poteka živlienie Milanu in drugim. Tovarištvo? »Brez tovarištva se ne da zamisliti življenja v karavli,« pripoveduj° poročnik Žarko, doma iz okolice Zre-n.jr.nina. »Saj so naše dolžnosti tako tesno povezane z vsakim posameznikom.« • Vem. Vem tudi to, da je današnje tovariševo izšlo iz takratnih težkih dni narodnoosvobodilnega boja. — Tovarištvo . .. Vendar kaj takega nisem pričakoval. Vojaki karavle »K«, kupijo vsak mesec, s prihranki od svojih mesečnih prav ta ali oni mesec niso mogli prispevati v skupno blagajno. In ne samo to. Ko Milan ni poznal dodobra svoje domovine, so mu drugi prijateljsko priskočili na pomoč. Med njimi ni razlike. Vsi so ?no. Eno v družbi, dolžnosti, v veri, da branijo nemoteno delo prav vsakega delavca za strojem, kmeta, inteiigen-ta, eno so v odnosu do kateregakoli sovražnika. — V tem oziru ni razlike niti med Milenkom, niti Radovanom, niti poročnikom Žarkom. Kako bi sicer ujeli sovražnika . .. »...takrat, da,« je pripovedoval Rade, »'bilo je pred mesecem in pol. V sobo je prišel komandir in nam dejal, da je dobil sporočilo o pobegu treh pustolovcev, ki hočejo zbežati v VEDNO V PRIPRAVLJENOSTI PORTRETI Mustafa iz vasi Rovaši »Vojnik Mustafa Talović — selo Rovaši — srez Zvor-nik — Narodna republika Bosna i Hercegovina!« Tako se nama je predstavil na videz nekoliko plahi dvajsetletni mladenič — graničar v obmejni karavli »P«. Tja sva prišla namreč s tovarišem majorjem, da bi kaj TAKO SE JE MUSTAFI ODPIRAL SVET več izvedel o graničarjih — vojakih in graničarjih — ljudeh. »U redu, Mustafa,« je dejal major in mu z lahko kretnjo roke povedal, da je najin obisk tokrat povsem zasebnega značaja. »Kadiš, Mustafa,« sem ga vprašal. Ni vedel, kaj bi. In skora,j prisiliti sem ga moral, da je vzel ponujeno cigareto. Roka se mu je kar nekam čudno tresla, ko sem mu jo prižigal. — Mu je bilo nerodno? Petnajst kilometrov od Zvornr'ka leži prilepljena ob skalnate grebene vasica Rovaši. Šteje le malo hiš. Tam je rasel tudi Mustafa in je ves čas, dokler ni odšel v armado, kmetoval na borni očetovi kmetiji. Tja se namerava tudi vrniti, potem ko bo odložil brzostrelko in sle-kel vojaško suknjo. Teh nekaj drobcev iz svojega življenja mi. Mustafa ni sam povedal. To sem moral bolj sam brati iz njegovih sivih, malce začudenih in od časa do časa nekoliko nezaupljivih, plahih oči. Sem bral prav? Koliko življenjskih povest« je podobnih tej Musta-fovi zgodbi? — Bržkone precej. Sedaj je na meji. Naš vojak na meji. Njegov starešina pravi, da je Mustafa dober vojak, celo boljši od drugih, ki pa so prav tako dobri. Je res, Mustafa? Verjamem mu. Verjamem mu, ker sem videl, da dobijo njegove oči nek poseben blesk takrat, ko gre v patrolo ali zasedo in ko ne ve, kdaj in od kod se bo morda pritihotapil nekdo, ki bi rad kakorkoli že oskrunil to, kar imamo; ali pa rovari 1 proti vsemu tistemu, kar je Mustafa vedno, pripravljen braniti, pa čeprav za ceno lastnega življenja. — In takih ljudi je na žalost še. To ve tudi Mustafa ... — Takrat pa Mustafa ni samo »vojnik iz sela Rovaši« . .. Ko pa se zopet vrne v karavlo, je morda nekoliko bolj nebogljen. Vendar ne več toliko kot je bil še pred kratkim, kajti sedaj je že prebral knjigo »O nastanku človeka«, in skoraj na pamet se je že naučil nekaterih verzov muslimanskih pesmii . .. Se še spominjaš, Mustafa — tega še ni tako dolgo, kako si bil začuden, ko ti je komandir odkrival svet na zemljevidu naše domovine? Se še spomniš, kako si bil presenečen, ko si zvedel, kje je sever, jug — vzhod in zahod? In potem ko si se naučil abecede? — Ko si nerodno pisal s kredo črke na tablo in nato še s svinčnikom v zvezek? Se še spomniš, kako si bil iskreno vesel, ko si prvič zvedel za Mavrovo, Vuhred, Lozni-co...? In ko si s prstom po zemljevidu potoval po novi betonski cesti od Zagreba do Beograda? Se še spomniš? . . . Sedaj, ko to pišem, si verjetno spet na straži ali pa v patroli. In vidim tvoj resen, pazljiv pogled. Vsega tega, kar sem napisal ob razmišljanju o tebi, mi nisi sam povedal. Prav gotovo ti je bilo težko pripovedovati o sebi. — In tudi skromen si preveč! Kje sem torej povzel to tvojo povest? Ce sem se količkaj zmotil, Mustafa, mi oprosti, če pa sem povedal resnico o tebi, o »vojniku, Mustafi«, sem prav zadovoljen. I. A. DVA PRIJATELJA »KUHARSKA« Fantje so se vrnili v karavlo. Cist gorski zrak jih je prevzel. Lačni so. Kuhar Milenko iz Niša, ki se je prav v armadi privadil kuharske umetnosti, jih običajno pričaka že na stopnicah. — Ste lačni, fantje? — Pa še kako! — Eh, take sile pa menda res ni... — Ti že lahko tako govoriš, ko se venomer tiščiš štedilnika. Bi že občutil, kako bi ti krulilo v želodcu, ko bi vsak dan nekaj ur lazil po teh hribih ... — mu odvrnejo malce užaljeni fantje. za drugim, vsakih pet ali šest korakov malce počakajo in prisluhnejo. Ce ni nič sumljivega, gredo naprej. Le srce začne morda močneje biti. — Vendar se kmalu spet umiri. V trdi temi ni prijetno... In vendar poročnik Žarko ne bi zapustil meje. Lahko mu verjamemo, saj je že osem let graničar. »Tako sem se privadil tega življenja,« pravi, »da ga ne bi nikoli zamenjal. Morda prav zaradi tega ne, ker tu ni delovnega časa. — Moram sicer reči, da si včasih zaželim mestnega hrupa, gledališča in kina in sploh razvedrila. No, od časa do časa grem v mesto. Toda kmalu si zaželim spet nazaj, na mejo, v karavlo, med svoje fante.« Bržčas sem ga nekako čudno gledal, ker je svojemu pripovedovanju še dodal: »In če človek razen vsega tega še ve, da je potrebno, da ie nekdo tudi na meji — potem ni težko!« Potlej sva se razumela... Razumela sva se sicer že velik« prej. Morda že takrat, ko se nisva niti poznala. Najbrž sta se razumela tudi s tistim kmetom, tam iz Bosne, ki je pred dnevi prišel obiskat sina v karavlo. Ko je pregledoval album s slikami, v katerega nalepi vsak vojak pred odhodom domov, za spomin, svojo sliko, je vzhičen in nemalo začuden vzkliknil: »Glej no, v tej karavli je služil tudi Enver iz naše vasi! — Kdo bi si mislil. . .« Morda bo kdaj tudi ta album slik vseh tistih fantov iz Bosne, Makedonije, Srbije in drugod, ki so opravljali svojo državljansko dolžnost na meji, v karavl; »iv«, postal neKoc delček zgodovine o življenju naše armade. .. NA PRVOMAJSKIH VOJAŠKIH PARADAH SODELUJEJO TUDI GRANIČARJI mrtvit ST. 100 / 21. DECEMBRA 195« KULTURNI TEDNIK PREŠERNOVO GLEDALIŠČE NAJMLAJŠIM ZA DEDKA MRAZA Fran Milčinski: »MOGOČNI PRSTAN« V počastitev 60-letnice skladateljev D. Bučarja in K. Pahorja Na neplodni ledini slovenske mla-«ftinske dramaturgije predstavlja Fran iMilfrinSki - humorist, satirik, pisec in mladinski dramaturg — eno najpomembnejših mest v letopisih naše mladinske tigre. Dramska zvrst, ki vse do Milčinskega pri nas nima strnjene tradicije, zaživi prav z njim in Pavlom Golio svoje trajno življenje. Ob teh dveh najpomembnejših piscih »a mladino so se skušali na tem področju uveljaviti še Spicar, Gorinšek in Brenkova. V zadnjem času pa lahko dodamo še dve imeni, ki si od njih lahko še kaj obetamo: Miloš Mi-Jceln in Saša Skufca. Spričo revščine v slovenski mladinski igri so dramaturgi naših gledališč vsako leto posebej v zadregi z otroškim programom. Z otroškim, sem dejal, mislil pa sem na vse, ki radi vsaj včasih postanemo kak trenutek otroci In se malo pokratkočasimo in pozabimo na množico vsakovrstnih težav, kri mam jih prinašata vsakdan in stvarnost, ki jo živimo... Pravijo, da je dobra pravljica tista, ki vsem nekaj pove, tudi odraslim., dn to povsem drži, zakaj pravljica je svet čiste poezije; te smo vča-jsih še bolj potrebni odrasli državljani kot otroci, ki žive v njej in iz nje. Tista krilatica, kii je tako pogosta v gledališki praksi — »za otroke bo že dobro«, se razblini, brž ko pride pravljični svet na odru v stik c otrokovim sanjskim svetom. Tu pa •e zgodi tisto, kar velja za vsako dramsko delo, za pravljico pa že mnogo bolj: da lepo napisano Se ni gledališko učinkovito. Fran Milčinski, najvnetejši pobornik *a mladega, pozabljenega človeka, tistega, ki ga je meščanska družba zanemarila, se je kot dober poznavalec mladinske in otroške duševnosti znal približati otroku, mladoletniku, tako v prozi (Ptički brez gnezda) kot v pripovedni iin odrski pravljici, saj je napisal v letih od 1906 pa tja do leta 1932 šestero odrskih pravljic za mladino in si s tem pridobil sloves prvega slovenskega mladinskega dramatika. Značilna poteza vsega gledališkega dela je v navezanosti na domačo pravljično in folklorno tradicijo; z ostro- umjem satirika in humorista je enal ustvariti zabaven podton in družbeno kritične naglase, obarvane z utrinki ironije in dobrodušnosti. Prav tak pa je tudi njegov »Mogočni prstan«. Ljudsko izročilo, ki mu je že Matij* Valjavec dal pesniško obliko s pesmijo »Pastirček«, je Milčinski uporabil in dodobra presnoval: iz idilične pravljice je napravil duhovito satiro, ki ima le pod videzom pravljične zunanjosti pravljični značaj. Privoščil si je družbo naše povojne malomestne in kraljevske gospode, ter vseh tistih pojavov kakor so: prezirljiv in lažen odnos te naše gospode do preprostega ljudstva, hinavščina, podkupljivost, korupcija in »agrarna omejenost« naše dvorske kamarile, ki se je na račun ljudske zaostalosti redila »za kralja in domovino«. Monarhije že davno ni več, pastir Stanko — simbolična podoba vladarja iz ljudstva, se je polastil mogočnega prstana — oblasti! Ostalo pa je še mnogo nagnusnega, ogabnega in podedovanega iz preživelih monarhič-nih časov — ostalo je v človeku in družbi, ki si sicer prizadeva vrniti mogočni prstan ljudskim množicam in ustvariti novo podobo človeške osebnosti! Zato je Mogočni prstan še vedno živ, ne glede na njegove oblikovne in dramaturške slabosti, živ zaradi velike sanje o miru, lepoti, ljubezni in dobroti. Novoletno darilo za dedka Mraza so pripravili: režiser Vladimir Stigli c, scenograf Vlado Rijavec, koreografka —- Lidija Lipovieva, scensko glasbo je oskrbel Marjan Vodopivec. — Sodeluje celoten ansambel Prešernovega gledališča, zunanji sodelavci dn seve -otroci. Uprizoritev je namenjena mladinskim abonmajem. Odraslemu občinstvu bomo radi ustregli s posebnima predstavami. Rado Jan Prešernov pevski zbor iz Kranja je prvi izmed zborov v Sloveniji, ki je pretekli teden počastil 60-letnico dveh še živečih komponistov s stilnim koncertom v dvorani Prešernovega gledališča. Prvi del koncerta je bil posvečen skladatelju Danilu Bučarju, drugi pa Karlu Pahorju. Nastopili so moški, ženski in mešani zbor. Dirigent Peter Lipar je vodil pevce z zanosom in dosegel zlasti pri ženskem in mešanem zboru velik uspeh, dočim je bilo pri moškem zboru opaziti pomanjkanje zlitosti, tako v nastavku kot v podajanju. Zaradi neenotnega glasovnega materiala (premoč basov) moški zbor ni imel tistega bleska in ubranosti, ki ga poznamo iz let, ko je pobiral lavorike — najboljšega zbora v Sloveniji. Med odmorom so pozdravili navzoča jubilanta: predsednik zbora tovariš Resman, dirigent tovariš Lipar in predsednik Svobode tovariš Stok, de- KAMNIKU SE OBETA ŽIVAMO KELTIMO ŽIVLJENJE Kulturna dejavnost bo v letošnji sezoni v Kamniku živahnejša kot lani. V okviru izobraževalne sekcije je bilo dozdaj že 5 predavanj. V minulem mesecu so predavali ravnatelj gimnazije Avguštin Lah o Egiptu, ljudski poslanec A. Petelin o vtisih iz Amerike in šol. upravitelj Franc Pavec o svoji poti po Bližnjem Vzhodu. Dramska sekciia »So^darnosti« je za to sezono sestavila okvirni program, ki bo vsaj v glavnem izvršen. Najprej so bili uprizorjeni Cankarjevi »Hlapoi« v režiji tov. Franca Lazarja iz Domžal kot gosta. V programu je še eno delo, ki bo prišlo na oder v januarju, in pa mladinska igra »Sneguljčica«. V okviru občinskega sveta »Svobod« namerava sekcija pripraviti režiserski tečaj, katerega naj bi obiskovalo po nekaj članov »Svobod« in prosvetnih društev na področju občine. Tečaj bodo vodili strokovni ljudje iin en režiser, ki bi z udeleženci tečaja pripravil uprizoritev tretje igre v bodoči sezoni. Režiserski tečaj bi bil zelo potreben za dramsko sekcijo »Solidarnosti«, še bolj pa za podeželska društva, kjer je pomanjkanje režiserjev še ob-čutnejše. Program je sestavljen na podlagi dosedanijh izkušenj v okviru zmogljivosti. Mladi oder pa je svoj program celo nekoliko razširil. Vodstvo sekcije je prevzela tov. Marija Grzinčič. Večino prireditev bo pripravila gimnazijska mladina. Prof. Vidičeva pripravlja za novoletno jelko »Teto Pehto«, ki bo mimo lutkovnega gledališča dzpolndla program prireditev za vse šole r okolišu. Prof. Zvone Verstovšek bo postavil na oder Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, za zaključek šolskega leta pa bo na programu krajša veseloigra. Poleg dramskega dela sta prosvetno delo poživila še folklorna skupina in tamburaški orkester, ki trenutno vključujeta le gimnazijsko mladino, vedar bosta lahko svojo dejavnost razširili tudi na ostalo mladino. Z. Cankarjev »Kralj na Betajnovi« v uprizoritvi »Svobode« Kranjska gora DPD »Svoboda« »Slavko Cerne« v Kranjski gori je pred kratkim uprizorilo Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. Delo je režiral Janez Svolj-iak, kd je hkrati tudi sam nastopil v vlogi Maksa Krnca. Bernota je pri prvih dveh predstavah upodobil kot gost Marijan Stare, ki se mu je v primeri z nekaterimi drugimi igralci odVčno poznala igralska rutina. Zelo dober je bil ženski kvartet- Francka (Francka Prisiovljeva) - 'Hana (Vida Dorničeva) - Nina (Justi Pristovljeva) - Lužarica (Mara Lupšetova). Koristno bi bilo, če bi društvo poskrbelo za osn. iijfrnVfco ,<7.obra.zbo nekaterih Itffralk. Miloš Sodja, ki je upodobil župnika, s; je sicer prizadeval, c'.a bi bil kos svoji nalogi, vendar Kantona, ki ga je predstavil Janko Mark:lj, ni povsem zmogel. Ob Marklju. ki je brez dvoma močna igralska osebnost, se je precej nebogljeno poSuii! tudi sodnik so se občutno skrčile. Tudi mbjek-tivnih napak in težav je precej. Programska politika Prešernovega zbora se md zdti pravilna. Prav je, da so prešli cd nenaČrtnih k stilnim koncertom, ker le s temi poslušalce kulturno vzgajajo. Kaj sodim 0 zmogljivosti in kvaliteti zbora, ni težko povedati, kajti rast in delo zbora spremljam že vrsto let. Priznati moram, da sem zelo vesel vidnega vzpona ženskega zbora. Mirno lahko trdim, da je to eden izmed najboljših, ki jih trenutno premore Slovenija. Je glasovno dzenaČen, discipliniran, mehak v pianissiimih in fort-'strnih, in bogat v vseh barvnih odtenkih. Tudi o mešanem zboru nimam posebnih pomislekov. 2al pa moški zbor ni več na višini. Temu je delom« kriv neustrezni prostor, kjer pevci vadijo, zato je nevarnost, da bo zbor v taksnih okoliščinah odpovedal. Dirigent in pevci v takem neakustičnem prostoru ne morejo kontrolirati glasov. In rezultat...? Naveličanost, nedisciplina in pomanjkanje samokritike. Jut si v takih pogojih zbora ne bi upal voditi, kajti odgovornost pred publiko Je le prevelika — in kar je glavno: ali naj zaradi nerazumevanja nekaterih trpi težko pridobljeni ugled zbora...? Razen teh težav bi. še omenil: tenorje bi bilo treba okrepiti z mladimi sočnimi glasovi; na vsak način pa je treba preizkusiti vsakega posameznika, če repertoar ozirama koncertni program notalno obvlada. Samo na ta način bo mogoče rešiti kvaliteto.« »Drži, istih misli sem,« se je oglasil skladatelj Pahor. »Dodal bi še tole. Dokler kriza moškega zbora ne bo rešena, dotlej bi bilo treba posvetiti vsm pozornost mešanemu zboru. Kritični poslušalci naj spremljajo delo zbora; čimprej naj se jim dodeli ustrezni prostor, pa bo zbor spet zablestel kot nekoč.« 8. D. ZAVESA SE BO POSLEJ POGOSTEJE DVIGALA Prosvetno družštvo v Smarci je imelo pred kratkim svoj redni letni občni zbor. V pretekli sezoni so pripravili precej prireditev — poučnih in zabavnih. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imelo društvo od teh prireditev tudi lepe dohodke. Predsednik dramatske sekcije je poudaril, da je ljudi, ki imajo veselje in smisel za oder, v Šmarci dovolj, zlasti v vrstah mladine, samo do sedaj m bilo nobenega, ki bi jih za to vzpodbujal. Po njegovem mnenju je glavna ovira pri njihovem delu ta, da jim manjka sposobnega režiserja. Ta problem bo v bližnji bodočnosti rešen, ker bodo enega izmed članov društva poslali na režiserski tečaj v Kamniku. Upajmo, da se bo potem pogosteje dvigala zavesa na odru v Smarci, kar je želja vseh okoliških prebivalcev. Drugi problem društva je knjižnica, ki vsled majhnega števila knjig, s katerimi razpolaga, ne more ustreči željam svojiih bralcev. Zato je nujno, da se knjiižnica čim prej obogati z novimi knjigami. Med drugim namerava društvo v bodočo prirejati tudi literarne večere. Je-ma „MATIČEK SE ŽENI* V PREDDVORU V soboto, 15. devembra so imeli v Preddvoru prisrčno slovesnost. Domače Prosvetno društvo je zaigralo za praznovanje 200-letniee Linhartovega rojstva komedijo »Veseli dan ali Matiček se ženi«. V nedeljo, 16. decembra so komedijo ponovili. Glas o kvalitetni predstavi se je hitro razširil po okolici in ljudje so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Tudi na tej predstavi so ljudje z odobravanjem in pohvalami spremljali igro. S komedijo bodo igralci gostovali po bližnjih odrih, pa tudi doma jo bodo verjetno še zaigrali. -r- ST. 100 / 21. DECEMBRA 1956 D R t ZIU $ K I— )ooooooooo 00°oooPOMEHKI 1111111« iiililllllilN.liillHliliNi. Ali je vaš otrok duševno dovolj razvit? i prei^tei V naslednjrih Trstioah priobčujemo nekaj vprašanj, s katerimi si pomagamo pri določanju inteligenčno stopnje 8-letnega otroka. Povzemamo jih iz testov znanega zdravnika dr. Alfreda Bine ta. Podjobfnosl »Zdaj ti bom pokazal dva predmeta, ki sta si med seboj podobna. Povej mi, v čem sta sd slična? Na primer: drva in premog — jabolko in breskva — železo in srebro — ladja in avtomobil?« Ce otrok pravilno odgovori na vsa štiri postavljena vprašanja, potem smo z njim lahko zadovoljni, ker je za svoja leta dovolj razvit. Odgovori naj bodo enostavni. Na primer: »Oboje, drva in premog uporabljamo za ogrevanje. Jabolka in breskve rastejo na drevesu in jih jemo; jabolka in breskve so sadje, itd.« Kako ravnamo z opranim in zlikanim perilom Presoja Na papir nacrtamo krog, ki je na spodnji strani odprt in rečemo otroku: »To jo okroglo polje, spodaj so vrata. Ti si izgubil svojo žogo na tem polju. Kje je, no veš točno. Vzemi papir in nariši pot, katero si boš izbral pri iskanju, da boš žogo zagotovo našel. Prični pri vhodu v krog.« Ako nas otrok ne razume, potem ničesar ne poskuša ali pa kvečjemu črta s svinčnikom na slepo srečo. Ako to njegovo risanje pokaže nek sistem, potem je odgovor zadovoljiv, četudi ta njegov načrt ni dosti vreden. Otrok v 12. letu pa že mora napraviti nek plan, tako da nariše spirale, koncentrične kroge ali vzporednice in tako preišče vso polje. Včasih občutimo, da ima perilo, ki ga vzamemo iz omare, neprijeten duh po zatohlem. To preprečimo, če ga znamo tudi pravilno spraviti. Ko dajemo perilo v omare, mora biti popolnoma suho. Najbolje je, če ga pustimo potem, ko smo ga zlikali, še neka>1 časa t« svežem zraku, da še popolnoma shladi. Zlagamo ga tako, da je vsaka vrsta perila na posebnem kupu. Tako si bomo ohranile pri iskanju mnogo jeze zlasti tedaj, če se mudi. Preganjeni rob mora biti vedno spredaj, ker se penilo tako lepše zlaga in daje vtis urejenosti, ki si jo vsaka dobra gospodinja želi. Perila, ki bo dalje časa ležalo v omari, ne poškrobimo in tudi ne poplavimo, to napravimo vedno le pred uporabo. Kaj pa z umazanim perilom? V stanovanju je treba najti ne preveč viden kotiček, kamor namestimo zaboj ali kaj podobnega za umazano perilo. Umazano perilo naj bo vedno skupaj, da ga ne iščemo skupaj šele pred pra- KOZMETIKA MASLO, OLIVNO OLJE IN JAJCE ZA NEGO KOŽE Maslo je zelo dobro za masažo vseh slojev kože. Daje ji žametni videz, posebno pa je priporočljivo še za mazanje usten. Ce suhe ustnice namažemo z rdečilom, se ne svetijo. Ako želite to doseči, potem donite na konico jezika nekoliko masla, pustite da se stopi in nato obližite ustnice. Sele potem se našminkajte. Enkrat tedensko namažite obraz z olivnim oljem. Po 20 minutah ga iz-mijto s toplo vodo. Koži na obrazu boste na ta način vrnili prirodno svežino in odstranili gube. Olivno olje uporabljajte tudd pri kopanju. Žlico olja zli j te v kopalno kad in koža bo po kopanju -postala gladka in svetla. Za neodporno kožo uporabljajte jajce. Za suho dodajte rumenjaku nekaj kapljic limoninega soka ali olivnega olja ter tako dobljeno kozmetično masko denite na lice. Z obraza jo iz-mijte s toplo vodo, še preden se osuši Za mastno kožo uporabite beljak, ki ga pomešajte s 100 g moke, žlico medu. To mešanico denite na lice za 15 minut. Za tem izmijte oblogo a toplo vodo. Koža bo gladka in dobro nahranjena. prašičkov je za kar Čedno Credico Dosti dela bo, preden bodo godni za zakol Ali ste že naročeni na knjižne zbirke „PreSernove družbe"? njem. To prvič ni lepo, drugič pa tudi praktično ni, ker se pri večji družini tudi lahko zgodi, da kakšen kos perila pri pranju celo pozabimo. V vreče ali kovčke, ki se tesno zapirajo, umazanega perila ne smemo spravljati. Od likanja zažgano perilo moramo takoj izprati z mrzlo vodo in še mokro položiti na sonce. Zasmojeno mesto tudi izgine, če perilo speremo z vodo, ki smo ji dodali nekaj boraksa. Močno ožgane madeže namažemo z ne preveč močno raztopino klora in jih dobro splaknemo z mrzlo vodo. Definicij;! Ze zelo majhen otrok je sposoben pojasniti besede, ki jih pozna iz vsakdanje uporabe. Na primer: na vprašanje, kaj je to stol, bo odgovoril: na njem lahko sedim itd. V osmem letu mora vedeti že več. Predmet mora znati opisati, vedeti za njegov sestav in ga klasificirati (oseba, drevo, žival itd.). »Kaj je to žoga, krompir, tobak, vojak?« Pomanjkljivi odgovori bi bili na primer sledeči: »Zoga nam služi za igranje, vojak je za vojsko«. Za- KADAR POVABIMO ZNANCE dovolj!v odgovor pa bi bil na primer: vojak je človek, ki gre v vojsko. Dovolj je razvit tudd otrok, ki pravilno odgovori na dve od petih sličnih vprašanj. Štetje Otrok mora šteti od 20 nazaj do 1 štirideset sekund. Napraviti sme samo ena napako. Napake, .ki jih popravi, se ne štejejo. Razumevanje 1. »Kaj moraš napraviti, ako razbiješ nek predmet, ki ni tvoj?« 2. »Kaj boš storil, ako opaziš na poti v šolo, da si prepozen?« Odgovora bosta dobra, če vsebujeta eno od sledečih misli: 1. Opravičil se bom, stvar bom nadomestil, popravil razbiti predmet itd.« 2. »Pohitel bom, opravičil se bom itd.« I )enar »Naštej ves denar, ki ga poznaš!« Pri tem vprašanju zberemo na mizi kovance po 50 para, 1 dinar, 2 dinarja, 5 dinarjev in papirnati denar do 100 dinarjev. Otrok naj ga zloži po vrednosti. Po končanem osmem letu mora to nalogo rešiti brez napake. ZA NOVOLETNI PLES Z novim letom bo spet nastopila sezona plesov in zabav. Svetla, široka obleka, kot jo vidite na sliki, se bo lepo podala marsikateri mladi plesalki. Recepti Postrezi tako, da bo gostom čimbolj ugodno Novo leto se bliža in marsikatera gospodinja bo pripravila prijetno silvestrovanje kar doma. Morda se bo domenila za skupen večer tudi s sorodniki ali znanci in za vse skupaj pripravila skromno in okusno večerjo. Navzoči bodo seveda tudi otroci. Da bo pri mizi gostom in domačim čimbolj udobno, preberite tudi naslednja navodila, ki vam bodo v pomoč pri streženju: Vsak predmet, ki ga hočemo vzeti z mize ali postaviti na mizo, primemo z desno roko, ker je desnica spretnej-ša dn ker strežemo z desne strani. Ta- SKROMNO IN LJUBKO Športna bluza z dolgimi rokavi, krojena iz vzorčastega blaga. koj nato pa predenemo predmet v levico in ga odnesemo; vse nosimo v levi roki, ker mora biti desnica prosta za druga opravila (za odpiranje vrat, prestavljanje krožnikov, jedilnega orodja iin kozarcev). Pladenj, na katerem nosimo strežno orodje, naj počiva na levi dlani; jedi ponujamo z leve gostove strani. Kar hočemo ponuditi, si postavimo na levo dlan. Ped sklede in plošče podložimo zložen prt, da nas ne peče in da ga imamo pri rokah, če je treba kaj pobrisati; na mizo prinesemo in odnesemo z njo vse z desne strani gosta; predenj denemo na primer druge krožnike, jedilno orodje, kozarec itd. Prav tako odnašamo krožnike in orodje po uporabi z desne strani. Vse predmete, ki jih želimo odnesti, naložimo na pladenj, ki ga imamo v levi roki, ali pa kar na levo roko samo, kar pa terja že precej spretnosti; jedilno orodje primemo vedno v sredi ali na spodnjem koncu. Zelo ne-higienlčno je, če primemo žlico tam, kjer se nosi v usta, vilice za roglje ali nož za rezilo. Nikoli ne prinesemo in ne odnesemo orodja kar v roki, temveč vedno na pladnju ali na krožniku. Med obedom položimo pred gosta najprej čisto jedilno orodje, nato pa šele krožnik; pri pogrinjanju mize ravnamo prav narobe. Pri velikih obedih aH večerjah ne devljemo h krožniku več kot dvoje vrst jedilnega orodja naenkrat, temveč ga po potrebi zamenjamo med obedom; kozarec postavimo na mizo z desno roko in z desne strani gosta, ker stoje kozarci na njegovi desni strani. Kakor jedilno orodje, prinašamo in odnašamo tudi kozarce le na pladnju ali na krožniku. Ko jih postavljamo na mizo in pobiramo z nje, jih prijemamo tako, da se jdh roka s prsti čim manj dotika. Kozarce brez držaja prijemamo v sredini s palcem in kazalcem, kozarce z ročem pa tako, da obrnemo dlan navzgor in primemo kozarec tik pod čašo s kazalcem in sredincem; lahko pa ga primemo tudi za roč; jedi se ne dotikamo z rokami, zato moramo paziti, da prijemamo krožnike ali sklede le ob robu zgoraj, da se nam prsti ne omočijo z jedjo. Kruh prinesemo' vedno v košarici, pogrnjeni 8 prtiičkom ali servieto iz papirja, ali pa na krožniku; na mizo prinesemo in z mize odnesemo vse na pladnju ali na servirnem krožniku. To so osnovna pravila, vendar se ravnamo pri serviranju še po nekaterih smernicah, ki veljajo povsod. Z jedjo in pijačo ne postrežemo prej, dokler ni na mizi vse, kar gost potrebuje. Ce strežemo z obedom, ki sestoji iz več jedil, pospravimo za vsako jedjo šele, ko vsi nehajo jesti; nato pripravimo mizo za naslednjo jed ali pa prinesemo naslednjo jed na mizo. V vsakdanjem življenju pospravimo' na primer krožnike za juho hkrati z jušnim loncem ali skledo, nato šele pride na vrsto druga jed. Ce serviramo jed okoli mize, jo prinesemo na velikem krožniku ali v skledi z jemal-nim orodjem, ki ga obrnemo tako, da je za gosta najbolj priročno. Jed ponudimo z leve strani in z levo roko. Ce pa postavimo jed na mizo, storimo to z desnico in z desne strani. Porova juha 8 dkg masti,- 6 dkg moke, 4 dkg slanine, kostna juha aH voda, zelen pe-teršilj; 50 dkg pora, slan krop; pol kg" krompirja, 1 klobasa. Iz masti in moke napravimo pre-žganje, mu pridenemo na kocke zrezano slanino in, ko ta zarumeni, še sesekljan por zrežemo na široke rezance in skuhamo v slanem kropu; posebej skuhamo tudi na kocke zrezan krompir. Por in krompir pridenemo prežganju z vodo vred. Juho izboljšamo s kuhano in zrezano klobaso. Juho napravimo lahko tudi tako, da prepražimo na masti najprej na rezance zrezan por, potem slanino in nazadnje moko. METKINI STARŠI SO ZAČUDENI Metka ni edinka. Ima še sestrico Tinko, ki ima »komaj« pet let, medlem ko je sama že pogumno prestopila prag prvega razreda osnovne šole. Kljub temu, da se je, odkar hodi v šolo, zelo »zresnila«, se še prav rada poigra z otroki na dvorišču. Od časa do časa sicer karajoče pogleda Janka, Matevža, Min-ko, Toneta, Polonco, Tinko in druge ter jim da vedeti, da so v primeri z njo še vedno pravi smrkavčfci. Ves prosti čas, takrat, ko ne piše šolskih nalog ali pa ne bere na glas pred mamico, ji mineva v igri . . . Le dvakrat na teden, popoldne, Metke ni bilo med otroci. V začetku njena druščina tega niti ni opazila, toda ko je to postalo nekak reden pojav, so jo jeli spraševati, kam hodi. »Metka, se ne boš danes igrala z nami, kaj?«, jo je ves žalosten pobaral Matevžek, ki je nekako čutil, da je njen miljenček. »Kam pa greš, Metka?« »K zobozdravniku,« je vedno odgovarjala. »Skoda«, je venomer ponavljal Matevžek, »škoda«, so dejali otroci in se naprej igrali. Tisti, ki so že vedeU, kaj je zobozdravnik, so še pomilovalno zrl! za njo. Toda kmalu se je izvedelo, da Metka ne hodi k zobozdravniku, marveč k verouku. Janko, ki je bil od vseh otrok nekoliko bolj »razgledan« dn za katerega je imela mamica že pripravljene irhaste hlače, ki jih bo začel guliti v šolskih klopeh, vpraša Metko tisto .popoldne, ko se je spet odpravljala k »zobozdravniku«: »Metka, saj ne greš res k zabozdravniku, ampak k verouku! — Zakaj nam tega nisi povedala?« »Ni res, ni res, k zobozdravniku grem,« je zaihtela Metka, bolj zaradi užaljenosti, ker jo je Janko ujel na laži kot pa zaradi morebitnega sramu. — Saj se ne bi imela tudi česa sramovati! Metkini starši so sklenili, da bo Metka hodila tudi k verouku. Menijo, da je pač tako' prav. In Metka hodi k verouku. Dvakrat na teden ... Hudo ji je bilo, ko je sedaj Janko pred vsemi povedal, da jih je nalagala. Toda ona ni kriva, saj sta ji mamica in očka rekla, naj otrokom ne pove resnice. »Pa kaj zato, če hodim k verouku in ne k zobozdravniku«, je robato odgovorila začudenim otrokom, »saj so mi doma rekli, naj tako povem . . .« Metka je rasla. Končala je osnovno šolo, nato gimnazijo in se vpisala slednjič še na univerzo. Hodila je na predavanja. Vendar so starši čedalje bolj opažali, da je začela odhajati zdoma tudi zvečer, takrat ko' prav gotovo ni bilo več predavanj. To jih je čudilo. In začeli so dvomiti. Poizvedovali so dn dognali, da hodi Metka v kino, na promenado, na sestanke s Francetom. In to skoraj vedno takrat, ko bi morala, vsaj po njenih besedah, sedeti v predavalnici. Oče in mati sta se kajpada resno pogovorila z Metko. Zasačila sta jo pač na laži. »Metka, Metka, tega od tebe nisva pričakovala,« je dejala mati, materinsko giinjena. »Mama,« je zahiipala Metka in se milo razjokala. Potem je nastala tista mučna tišina... Starša sta zdaj zmajevala z glavami, zdaj gledala svojo hčer in se močno čudila, kako to, da je njihova Metka dvolična ... I. A. Krompirjevi hlebčki 2 kg krompirja, 5 žlic moke, sol, mast za pečenje. Opran in olupi j en krompir zribamo nas trgalniku, odcedimo nekoliko soka, dodamo moko in sol in vse dobro premešamo. V ponvi za cvrenje razbelimo 2 žlic: masti, z veliko žlico napolnimo ponev s kupčki testa, ki ga opečemo z obeh strani; hlebčke serviramo še tople * solato. Kruhov narastek Četrt kg črnega kruha, 10 dkg sladkorja, pol litra mleka, 1 jajce, četrt jabolk, cimet, 2 dkg margarine. Kruh zrežemo na kocke in ga polijemo z oslajenim mlekom. Vzamemo polovico mleka in polovico sladkorja. V omaščen pekač polagamo vrsto namočenega kruha, nato naribanih jabolk, potresemo s sladkorjem, zmeša-nim s cimetom in vse pokapamo z margarino. Tako nadaljujemo. Na vrhu naj bo kruh. Drugo polovico mleka razžvrkljamo z jajcem in zalijemo po narastku. Narastek pečemo 1 uro. Dušena kokoš z žličniki 1 mlada kokoš, 4 dkg maščobe, jušna zelenjava, sol, nekaj zrn popra, liter vode. Omaka: 3 osmimke 1 kokošje juhe. 2 žlici paradižnikove mezge, pol žlice moke, 1 rumenjak, sol, poper, malo" muškatnega oreščka, 3 dkg surovega masla. Zličniki: četrt litra juhe ali vode. 3 dkg maščobe, sol, 13 dkg moke, 2 jajci, kokošja jetra. Osnaženo kokoš zrežemo na dele, ki jih na vročii> masti opečemo po vseh straneh, nato pa jim dodamo na debelo zrezano jušno zelenjavo, jo maio popražimo', zalijemo z vodo, solimo m popramo. Posodo pokrijemo in meso počasii dušimo. Omaka: Ko je kokoš mehka, jo poberemo iz posode, juho precedimo, jo odmerimo tri osminke litra in jo ponovno pristavimo k ognju. Primešamo ji paradižnik, z moko razmešan rumenjak, dišave, nazadnje še surovo maslo. Po potrebi dosoHmo. Zličniki: Juho ali vodo z maščobo, soljo zavremo, odstavimo, vmešamo moko in tako dolgo mešamo na ognju, da se testo loči od posode. Ko se testo prav malo ohladi, mu primešamo jajci in zmleta surova jetra. Z žlico izoblikujemo žličnike in jih skuhamo v vreli slani vodi. Meso zložimo na pogreto ploščo ali v plitvo skledo, naokrog nalložimo žličnike in prilijemo omaki. Ce imamo žličnikov in omake več kot za eno posodo, oboje serviramo še posebej. Zraven ponudimo solato. ST. 100 / 21. DECEMBRA 1956 Gorenjski obveščevalec Cenjene bralce obveščamo, da zr. objavo v novoletni številki »Glasu Gorenjske« sprejemamo obvestila in podobno večjega formata do 25. decembra zjutraj, male oglase pa do 27. decembra zjutraj. Prodam kanarčke - harcerje. Koz-jek, Zlato poljje, novi bloki MLO, Kranj. Prodam stroj za izdelovanje strešne cementne opeke folc s 390 modeli v odličnem stanju. Mavčiče 52. Iščem upokojenko ali tovarniško delavko, ki bi po službi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. Sprejmem samostojno kuharico k štirim odraslim osebam, ki so ves dan odsotne. Plača po dogovoru. Stanovanje preskrbljeno. Naslov v upravi lista. Na zagrebški veterinarski fakulteti je diplomiral Zeleznik Zoran. — Čestita KAD. Taborniki! Oglejte si na občnem zboru Rodu stražnih ognjev, ki bo v nedeljo 23. t. m. v Kranju poskusne posnetke z letošnjega taborjenja v Fazani in naročite zase slike, ki jih potem prejmete v 10 dneh. — Zapozneli fotograf - amater. Stavbni les prodam. — Poizvedbe: Preddvor 14. Veterinarju Janezu Mehletu iz Tupalič — iskren© čestitajo k diplomi. — Domači. Prodam aH zamenjam za vola dva konja po štiri leta stara - lepa. Poiz-ve se na oglasnem oddelku. KINO »STORŽlC« KRANJ 21. decembra, ob 16. in 18. uri, ameriški barvni film »RDEČE PODVEZE« — predstava ob 20. uri odpade. 22. decembra, ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni film »RDEČE PODVEZE« in ob 22. uri premiera ameriškega barvnega filma »PEKEL POD NIČLO«. 23. decembra, ob 9.30 in 14. uri ameriški film »BLAGO KALIFE« ter ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni film »RDEČE PODVEZE« — zadnjikrat. KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 22. decembra, ameriški film »BLAGO KALIFE«, ob 17. in 19. uri. 23. decembra, ameriški barvni film »PEKEL POD NIČLO« ob 15., 17. in 19. uri. KINO »SVOBODA« STRAZlSCE 23. decembra, ameriški film »BLAGO KALIFE«, ob 19. uri. KINO NAKLO 22. decembra, ameriški barvni film »PEKEL POD NlCLO« ob 19. uri. 23. decembra, ameriški barvni film »NOCOJ BOMO PELI« ob 16. in 19. uri. KINO »RADIO« JESENICE 21. decembra, ameriški barvni film »SASKACEVAN« ob 18. in 20. uri.. 22. in 23. decembra, ameriški film »MARIJA VALEVSKA«, v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo ob 10. uri dopoldne matineja mladinskega filma. KINO »PLAVŽ« JESENICE 21. decembra, ameriški barvni film »ČLOVEK IZ ALANA« ob 18. dn 20. uri. 22. in 23. decembra, ameriški barvni film »SASKACEVAN«, v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo dopoldne ob 10.30 uri matineja mladinskega filma. KINO ŽIROVNICA 23. decembra, ameriški barvni film »NEUMNE MISLI«. KINO DOVJE MOJSTRANA 22. in 23. decembra, ameriški falm »POŠTNA POSTAJA«. KINO RADOVLJICA Od 21. do 23. decembra, francoski barvni film »RDEČE IN CRNO — I. DEL«. — V petek in soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. uri. Od 21. do 23. decembra, italijanski film »KRUH, LJUBEZEN IN FANTAZIJA«. V glavni vlogi Gina Loilobri-gida. KINO »KRVAVC« CERKLJE 22. in 2?. decembra, mehiški film »EN DAN ŽIVLJENJA«, v soboto ob 19.30 uri in v nedeljo ob 15. in 19. uri. »PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ Sobota, 22. decembra ob 16. uri — izven — premiera — Fr. Milčinski: »MOGOČNI PRSTAN« — pravljica. Nedelja, 23. decembra ob 10. uri dopoldne — matineja — Fr. Milčinski: »MOGOČNI PRSTAN«; ob 16. uri popoldne — Sofoklej: »KRALJ EDIP« — izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE V soboto, 22. decembra ob 20. uri — akademija v čast Dneva JLA. V nedeljo, 23. decembra ob 19.30 uri — Andre Roussin: »OTROCI PRIHAJAJO«. Okrajni zavod za socialno zavarovanje Kranj, Golniška cesta štev. 7 RAZPISUJE 1. uslužbensko mesto kontrolorja bolnikov na podruž. OZSZ Jesenice; 2. uslužbensko mesto arhivar — vložišče v pokojninskem oddelku na OZSZ Kranj. Pogoji: 1. nižja srednja šola ali njej enaka in praksa, starost 30 do 40 let, s šoferskim izpitom za motorno kolo. 2. 6 razr. srednje šole ali vsaj 4 razr. srednje šole, zdrav, mesto je vezano tudi z nadurnim delom. Prednost imajo reflektanti s prakso v sodni administraciji ali na pošti. Stanovanj ni na razpolago. Plača po uredbi o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov in ustanov. OBVESTILO Društvo stenografov in strojepiscev v Kranju vabi vse člane in prijatelje stenografije in strojepisja na svoj ustanovni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 30. decembra 1956 ob 9. uri dopoldne v poslopju I. gimnazije Kranj. Dnevni red je izobešen na glavnih vratih I. gimnazije. RAZPISI Upravni odbor Kmetijske zadruge v Gorenji vasi, pošta Gorenja vas, razpisuje mesto trgovskega poslovodje. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z opisom dosedanjega poslovanja poslati na Upravni odbor Kmetijske zadruge Gorenja vas. »Avtopromet« Kranj - Huje št. 51 prodaja v torek, dne 25. decembra 1956 ob 10. uri dop. na Hujah 51, Kranj sledeča osnovna sredstva oziroma dele teh sredstev in sicer: 1. Osebni voz in prtljažnik, 5 sedežev, znamke »Hansa-Borgvvard«. 2. Prikolica, kamionska, z gumami in platišči, kompletna, v voznem stanju, 2-osna, 3-tonska. 3. Kabina, prva prema, 2 diferenciala, za 5-tonski kamion, diesel, z zračnimi zavorami — za ispravnost garantiramo. 4. Spodnji ustroj kamiona diesel, 4 tone, dobro ohranjen. 5. Diferencial, del prve preme, za kamion Ford v8, kompl., 3 tonski. 6. Diferencial znamke kamiona »If«, 4 tone. 7. Glava za diferencial kamiona zn. »Chevrolet«. 8. Menjalnik 3-tonskega kamiona: zn. »Klockner-Deutz«. 9. Blok osebnega avtomobila znamke »Opel-Kadet«. 10. Blok osebnega avtomobila znamke »Mercedes 220«. 11. Motorna gred oseb. avtomobila znamke »Mercedes 220«. 12. Prva osovina kamiona, 5 ton, diesel, komplet. 13. Prednja osovina 1,5-tonskega kamiona zn. »Opel«, z vzmetmi, komplet. 14. Razni nadomestni deli. Ogled posameznih delov oziroma sredstev vsak dan, razen nedelje, od 6. do 14. ure. (jtrenjske bodice (TO POT BOHINJSKE) Vrlim Bohinjcem v vednost, da sem se prejšnji teden kljub slabim cestam srečno prlcijazil iz Bohinjske Bistrice v Kranj. Ne zamerite mi, če bom v današnjih bodicah ponovil tisto, kar sem že zadnjič stresel na ustnem časopisu. Da pa ne bo preveč dolgočasno, bom seveda nekaj dodal. • Veste, ko sem jo minuli petek prisekal v Bistrico, mi je nekaj udarilo v nos, skratka, smrdelo je. Nekaj časa sem vohljal .po zraku, nato pa vprašal starčka, ki je ta čas prišvedral mimo, kaj tako smrdi. Pa me je oča-nec pri priči takole potolažil: »No, nič posebnega ni. Mi Bohinjci simo že tega duha navajeni. Veste — sir se je osmradil. Menda ga ima KZ Bohinjska Bistrica na zalogi 2500 ali 3000 kg. Tepca, ki bi ga odkupil po tej ceni, pa tudi ne morejo dobiti. Kdo je kriv in kdo bo odgovarjal za škodo, se še ne ve. . .« 3000 kg sira naposled tudi niso mač-kine solze! • Ker me je usoda tega sira na moč zanimala, sem sklenil stopiti na Občinski ljudski odbor. »Povejte mi, prosim, kje je občina?« sem vprašal žensko, ki je nesla zvrhan cekar čudno pokvečenih žemelj (pravijo, da jih peče pek — kubist). »Kar tod nagliho stopite, potlej pa še enkrat vprašajte ...« »Hvala, bom že na tablo pogledal,« sem se zahvalil. Babše pa v smeh, da me je kar po hrbtišču zazeblo. »Pravite, da .boste na tablo pogledali. Sakrament! Potlej boste pa dolgo gledali in čakali!« »Zakaj naj bi pa čakal? Pogledal bom in videl.« »Sem res firbčna, kaj utegnete videti. Kvečjemu to, da je občina brez table. Ce ste pa taka trma, da boste čakali, da bo občina dobila tablo, boste pa še prekleto dolgo čakali. Veste, že 17 mesecev so brez napisa.« • Kljub temu, da je občina v ilegali, sem jo našel. Tam sem tudi vse obšnofal in končno ugotovil, da so na občini salamen-sko nobel, saj imajo celo telefon na stranišču. Pravzaprav aparata nisem videl, pač pa telefonski imenik . . . • Malo kasneje sem se na lastna ušesa prepričal, da so na svetu še vedno šparovni ljudje. No, tole poslušajte, potlej pa povejte, če ni res! Nakupovalec medzadružnega lesnega podjetja »Jelka« ne prevaža lesa, ki ga nakupi v okolici Bohinja, s kamioni domačega podjetja, temveč se poslužuje kamionov LIP »Tomaž Godec«, ki so mnogo cenejši. Da ne bi kamioni podjetja »Jelka« počivali, pa ta čas opravljajo prevozne usluge drugim, ki lahko globlje sežejo v mošnjiček. — Vsekakor pameten in varčen nakupovalec! • Ko sem v mraku taval po kota-njasti občinski cesti proti kulturnemu domu, sem naletel na gručo razposajenih otrok. Ker se mi je zdelo njihovo veselje kar pretirano, sem jih vprašal, česa so tako veseli. Pa so ml povedali, da ni vode. Zvečer jo odpro, zjutraj pa zapro. »Vrabca, kaj se pa potlej veselite. To je vendar sitno in žalostno hkrati«, sem nergal. »Pa je le fletno, ko se nam zjutraj ni treba umivat«, so se opravičeval1'. »Posebno zdaj, ko je zjurtraj mraz.« • Ko je pritisnila noč, sem zaman pričakoval, da se bodo prižgale ulične svetlljke. Tema kot v rogu. Previdno sem se premikal korak za korakom. Pred menoj na cesti je nekaj zaropotalo. »Aha, tamle je hiša in pred vrati človek«', sem si mislil dn se namenil proti svetlobi, ki je prodirala skozi zastrta okna. Prišel sem do hiše. Spet je nekaj zaropotalo. »Dober večer«; sem pozdravil človeka, ki je stal pred menoj v temi. »Tema pa taka, da nosu ne vidiš pred seboj.« Pa je »človek« pred menoj tako fle-tno zahrzal in udaril s kopitom ob cesto, da sem kar poskočil. — Uboga konjska para, ki je čakala pred hišo voznika, se je očividno razveselila v dolgočasni temi moje bližine in si mislila: »Glej, sorodno dušo!« • Pozneje so mi povedali, da lifrajo vso elektriko v okolico jezera, kjer je ponoči lepo razsvetljeno, ker se menda boje, da se ne bi tamkaj zaredili raubšici. Nekaterim iz Bohinjske Bistrice pa tema le prav hodi. Vsak pošten zaljubljenec, ki se količkaj za-stopi na ta kšeft, sili tja, kjer je temno. — Ce bom še kdaj iskal ljubavnih avantur, vem, kje bom našel pravo mesto . . . • Za zaključek vam bom pa še povedal, kako je naš fotoreporter zadnjič nasankal, ko je iskal sankališče v Bistrici. Nekdo mu je dejal: »Pojdi tu naravnost, pa na levo, pa na desno, da prideš do konca, potlej pa zavij na levo...« Človeku bi se zmešalo. Ker je fotoreporter »Glasu Gorenjske« tudi človek, je zmedel pot in toliko časa bezljal po gmajni in iskal sankališče, dokler ni pribrenčal do neke domačije. Tu se je pa srečal s psom — čuvajem, ki mu je z zadnje plati od-šavsni čeden košček mesa. »Saj za tisti košček mesa mi ni«, je pozneje tožil,' »ampak hlačam bi pa mrcina pasja le lahko prizanesla. Glej, cel kos mi jdh je utrgal!« »Glej ga, nekam pa mora tudi pes zaviti meso. Kam pa drugam, če ne v fliko«, sem ga potolažil. Zdaj pa, dragi Bohinjci, srečno! Ce bo šlo vse po sreči, va3 pozimi obi-ščem, toda le tedaj, če boste pridno odkidali kupe snega s cest v vasi. Vas pozdravlja VAS BODICAR V kolikor ne bo reflektantov v državnem ali zadružnem sektorju, se bodo ta sredstva prodala tudi privatnikom, t. j. na dan prodaje pol ure po brezuspešni licitaciji. Plačljivo z bariraniim čekom ali z gotovino. »Avtopromet« Kranj Huje št. 51 V KAMNIKU Živilski trg v Kamniku je bil tudi v torek živahen. Gospodinje so posebno iskale orehe, ki jih pa prodajalci prav malo prineso na trg. Letos je bila zanje letina odlična in jeseni so bili po 130 do 150 din kg ali 50 do 60 din liter, kolikor jih je kdo hotel. Naravnost iz sušilnice so jih ljudje prinašali na trg. Človek bi misiil, da bo trgovska mreža organizirala odkup na mestu in založila trgovine z domačim blagom. Pa ni bilo tako. Tudi zadruge niso organizirale odkupa. Pač pa je_ trgovska mreža nabavila orehe od drugod po 240 din in še draže za kilogram, jedrca pa po 840 din kg. Seveda so šla slabo v prodajo, ker znajo naše gospodinje točno računati, da iz 3 kg orehov natolčejo 1 kg jedrc in da je to še vedno samo 450 din kg, če ne računamo dela. Po vsem tem bi v trgovini orehova jedrca iz domačega vira ne smela biti dražja od 600 din kilogram. Zdaj je zadruga organizirala odkup orehov, ki jih plačuje po 170 din kg. Odkupila jih je precejšnjo količino, saj jih je v vsej okolici še vedno dovolj, razen v višjih predelih Tuhinjske doline, kjer je orehe prizadela slana. Tudi trgovine so uvidele, da s takimi cenami ne gre, pa so odkupile domače orehe in jih pomešale z uvoženimi, pri čemer so znižale ceno na nekaj nad 700 din kg. Pri večji elastičnosti trgovske mreže bi kamniške gospodinje lahko kupovale v trgovinah orehova jedrca še za 100 din ceneje. Ker je zdaj organiziran odkup orehov (v glavnem za izvoz), jih prodajalci lahko oddajo zadrugi neomejene količine ne da bi jdm bilo treba prezebati na trgu. Ce jih kdo prinese, so pa po 70 din liter ali 180 din kg. Ostalega blaga pa je bilo dovolj naprodaj po cenah, ki so več ali manj ustaljene. Jajc je sbilo dovolj, najvišja cena pa je bila 27 din za komad. Tudi lepa jabolka so prodajali po 30 din kg, V KRANJU Lepo vreme, ki je že nekaj dn< naklonjeno, je bržkone privabilo na ponedeljkov živilski trg v Kranju rekordno število branjevk. Raznovrstnega blaga je bilo precej, dasiravno v manjših količinah. Prevladovala je po vrtnina, cene pa so se gibale takole: kisla repa 28 din kilogram, kislo zelje 56 din kg, zelje v glavah ?0 din, »pest« motovilca in r-pinače 25 dinarjev, korenček 40 din kilogram, rdeča pesa 40 din; cena jajcem je poskočila na 27 dinarjev. Tudi lepih zimskih jabolk je bilo precej naprodaj, le cena jim je tokrat poskočila že na 40 din za kg, medtem ko so bile hruške še vedno 25 do 30 dinarjev, orehi slabe kakovosti pa po 80 dinarjev liter. Dve branjevki sta imeli naprodaj tudi kokoši. Gospodinje pa so nerade segale po njih, kajti 500 dinarjev je le nekoliko preveč za kokoš, ki ne tehta niti 2kg. V LOKI V soboto je bilo na loškem trgu kar precej drobnih pridelkov. Pogrešali smo cvetačo, endivijo, medtem ko je bil motovileč naprodaj po 30 dinarjev merica. Ostale cene: krompir 14 din kilogram, zelje v glavah 20—30 din kg, kislo zelje 50 din, cela repa 3—6 din komad, kisla repa merica 25 din, por 7—15 din komad, suhi fižol 80 din liter, jabolka 35 din kg, korenje 15 din kilogram, rdeča pesa 35 din kg, črna redkev 5 din komad, špinača 25 din merica, čebula 100 din kg, česen 7 do 12 din glavica, celi orehi 200 din kg, jajca 23 din komad, sladka smetana 150 din liter, sirček 12 din komad in zavitek peteršilja 10 din. V TR2IČU Javna tržnica v Tržiču je z živili trajno slabo založena. Kmetovalci prinašajo samo manjše množine sadja 'n drugih .poljskih pridelkov ter nekaj kokošje krme. Jabolka so bila po 35 do 40 din kg, hruške 50 din, kislo zelje 50 din, korenje 15 din, rdeča pesa 36 din kg, črna redkev 5 din komad, čebula 100 din kg, suhd fižžol 80 din liter, glavica česna 8*12 din, orehi celi 200 din kg, jajčka po 26 din komad. Krompirja dn solate ni na trgu. V ŠKOFJI LOKI Rojstva: Zdenka Vilic iz Stare Loke 56 je rodila hčerko Ireno. Umrli: Franc Ran t, roj. 10. 9. 1902, umrl 12. decembra v Škofjd Loki, Sp. trg 5; Janez Krek, roj. 17. 12. 1907, umrl 12. decembra v Gođešdču št. 14. SPORT Težave Radovliičanov Preteklo nedeljo je bil v Radovljici občni zbor celotnega športnega društva »Prešeren«. Glavni problem društva so finančne težave, v katere je zabredlo društvo še posebno v preteklem letu. Društvo vključuje plavalni, nogometni, odbojkarski, smučarski, namizno-teniški ter kegljaški klub, od katerih so v letošnjem letu najbolj napredovali plavalci, smučarji in namiznotte-rjiški Igralci}. Ce pomislimo, da je imelo radovljiško društvo, ki vključuje malo manj kot 600 aktivnih članov, skupnih dohodkov le nekaj več kot 500.000, potem je jasno, da uspehi in napredek niso taki kot bi bilo pričakovati. Žalostno je tudi, da so vse prošnje radovljiških športnikov naletele pri odgovornih organih na gluha ušesa. Tako je nastalo vprašanje nadaljnjega obstoja kluba. Plavalni klub se je hotel odcepiti od matičnega društva, da bi morda na ta način prišel do večjih možnosti za svoj razvoj. Kegl jači so letos dosegli svoj največji uspeh z osvojitvijo drugega mesta na kegljaškem prvenstvu na Bledu, vendar pa tudi oni zaradi pomanjkanja kegljišča nimajo možnosti razvoja. Pri odibojkarj.ih je opaziti precejšnjo neresnost, kar velja posebno še za člansko in mladinsko ekipo, medtem ko so se odbojkarice, ki so šele letos začele tekmovati v prvenstvenem tekmovanju, solidno uvrstile. Nogometaši so nastopali v gorenjskem prvenstvu in osvojili mesto v sredini tabele. Položaj radovljiških športnikov je kritičen. Zato bi bilo treba pomagata društvu. M. ŠPORTNE PRIREDITVE V POČASTITEV JLA V PODNARTU V počastitev Dneva JLA je bil v Podnartu v nedeljo dopoldne šahovski dvoboj med domačim^moštvom in šahisti iz Javornika. Rezultat je hil neodločen 7:7. R. C. MARTELANCEVA ZMAGALA V KRANJU V soboto in nedeljo je bilo v Kranju izbirno tekmovanje najboljših tekmovalcev Slovenije za določitev ženske reprezentance LRS, ki bo v nedeljo, 23. decembra nastopila v Kranju proti reprezentanci Hrvatske. Presenetljivo je na tem tekmovanju zmagala Kranj čanka Martelančeva pred Klemenčičevo in svetovno prvakinjo Erjavčevo. Tudi peto mesto Ca-deževe (Triglav) pomeni lep uspeh. Ta^ ko se tudi v ženski konkurenci keg-ljači Triglava vedno bolj uveljavljajo. KEGLJANJE V RADOVLJICI V nedeljo je bila v počastitev Dneva JLA odigrana prijateljska kegl jaška tekma med oficirji garnizona Radovljica in URO J Jesenice. Zmagalo je moštvo JLA s 35 keglji razlike. Kot najboljše sta se izkazala major Trbo-jevič iz Radovljice in Tomo Rebolj z Jesenic. Včeraj pa je bila kegljaška tekma med JLA in UROJ Radovljica. Zmagal je garnizon Radovljica s 76 keglji razlike. S. J. PRAZNOVANJE OBLETNICE JLA NA BLEDU V počastitev dneva JLA je ZROJ skupaj z društvom Partizan Bled izvedlo v nedeljo patruljni tek s streljanjem. Ekipe so prehodile blizu 14 km dolgo progo z Bleda skozi Selo, Kupljenik, Bohinjsko Belo in nazaj na Bled. Istočasno sta se pred domom Partizan pomerili športni skupini garni-zije Bohinjska Bela in domačega Partizana v odbojki in nogometu. Uspeh patruljnega teka je bil dober. Vse skupine so dosegle cilj v razmeroma kratkem času. Najboljši čas je dosegla trojka LM Vila Bled v času 1.05 — 25, in si priborila prehodni pokal. Drugo mesto so osvojili člani NK Bled s časom 1,06 — 35, tretje pa ZROJ Bled v času 1,07 — 52. J. B. PATROLNI MARŠ V ŠKOFJI LOKI V počastitev občinskega praznika in Dneva JLA je bilo preteklo nedeljo v Škof j i Loki tekmovanje v patrol-nem maršu. Marš je bil sestavljen iz krosa (1 km), streljanja na 100 m na šolsko tarčo in samega marša na okoli 14 km za člane in 9 km za mladince po znanih partizanskih kursirskih poteh in hribih okoli Škofje Loke. Višinska razlika je bila 500 m. Sodelovalo je 8 članskih in 4 mladinske ekipe. Pri članih je zmagala ekipa SD »Ločan« II (Oblak, Bernard, Veber), ki je nabrala 405 točk, sledi Strelska družina (330 točk), JLA II (325 točk) itd. A. C. ŠAH V počastitev Dneva JLA so v Radovljici odigrali na 10 deskah šahovski dvoboj UROJ in JLA. Rezultat: 5,5 : 4,5 v korist JLA. Po končanem dvoboju so igrali še simultanko na 27 deskah. Igral je mojster Lešnik. Dobil je 22 partij, 4 remi, eno pa je izgubil proti Slavkotu Maliju. S. J. ŠT. 100 / 21. DECEMBRA 1956 znanost in tehnika > zanimivosti film Banane v ledeni deželi Za Islandijo — ali po naše ledeno deželo — se v zadnjem času svetovna javnost precej zanima. Ne samo zaradi njenega vztrajnega boja za politično neodvisnost in tudi ne samo zaradi književnika Harolda Laxnessa, ki je dobil Nobelovo nagrado, ampak tudi zaradi naglega gospodarskega razvoja dežele. Otok meri 132,455 kvadratnih kilometrov in ima okrog 140.000 prebivalcev. Če ne bi bilo Zalivskega toka, velikega toplega morskega toka, ki teže od obal Srednje Amerike mimo Islanda proti Severnemu tečaju, bi bil ta otok pokrit z ledeno skorjo, kakor Groenlandija. Obdelovalnih površin Ima malo, na njih rodi le krompir. Pod gorami se razprostirajo veliki pašniki. Najbolj pa je na Islandiji razvito ribištvo, ki je zelo moderno opremljeno. Ribiči nalovijo na leto skoraj pol milijona ton rib, večji del slanikov. Razvita je tudi industrija ribjega olja in ribje moke. Dežela ima ngodno pogoje za razvoj industrije aluminija, ker ima bogate zaloge boksita in vodnih sil. Glavno mesto republike Island — Reikjavik, šteje 65.000 prebivalcev. Ker jo podnebje neugodno — poleti po cele Ameriški vojaki na tujem Po vseh državah, kjer so nastanjene ameriške oborožene sile, se vedno pogosteje čuje geslo »Ami, go home!« — »Amerikanci, pojdite domov!« V zadnjem času je vprašanje odhoda ameriških oboroženih sil iz tujih držav zlasti aktualno na Islandu, na Japonskem in v Zahodni Nemčiji. ZDA v resnici vzdržujejo v tujih deželah visoko število svojih oboroženih sil. Kopna • vojska ima v Zahodni Nemčiji 5 divizij, na Islandu 5000 mož, na Japonskem eno divizijo, na Koreji dve diviziji, na otoku Ok:mawa v Tihem oceanu 5000 mož, na Havajskem otočju eno divizijo, na Aljaski eno divizijo in na Karibskih otokih eno divrizijo — skupaj skoraj pol milijona mož. Ameriških mornarjev je zunaj domovine v stalnih oporiščih 36.000, na ameriških ladjah, ki stalno križa-rijo ob kitajski obalii v Sredozemskem morju, pa 372.000. Letalcev pa je v Evropi, na Japonskem, na Islandu, Aljaski, Greenlandu in v Tihem oceanu skupno skoraj 300.000. Torej imajo Združene države v tujih državah po vsem svetu več kot en milijon svojih vojakov. tedne dežuje, pozimi pa se sonce skoraj nikdar ne pokaže — se odvija življenje prebivalcev večinoma v hišah. Toda hiše je treba ogrevati. Kako in s čim — ko nimajo niti premoga niti nafte niti drv. Za ogrevanje Isladci izkoriščajo tople vrelce. Vročo vodo, ki priteka iz teh vrelcev, vodijo po velikih cevovodih do mesta, tam pa jo po omrežja, podobnem vodovodnemu, razdelijo po hišah. V glavnem mesta republike ogrevajo na ta način nad 3000 hiš. Z vodo iz toplih vrelcev pa ogrevajo tudi umetne vrtove. Zgradili so ogromne steklene grede, ki imajo ob stenah cevi, v katerih se pretaka vroča voda. Na ta način so dosegli, da v teh velikih umetnih vrtovih rastejo sredi ledu in noči banane in grozdje! Voda iz toplih vrelcev je skrajno pametno izkoriščena. Cista vroča vođa teče naprej v radiatorje, naprave za ogrevanje stanovanj. Tam se od 80 stopinj Celzija shladi na 40 stopinj, nato pa odteka v vodovodno omrežje, ki jo še enkrat dovede v hiše, kjer jo zdaj uporabljajo za pranje in kopanje. Razen tega se odteka tudi v kopališče, v zimski bazen. Tako lahko najdete v hišah po tri vodovodne pipe: ena daje običajno hladno vodo, iz druge priteka topla, iz tretje pa vrela voda. Voda iz islandskih toplih vrelcev ima pomembno vrednost — je mehka in zato zelo pripravna za pranje. Njena pomanjkljivost pa je v tem, da zaradi mineralnih primesi ni dobra za kuho, čeprav ni škodljiva zdravju. Vendar je važno predvsem to, da daje svojo toploto za ogrevanje hiš, za velike umetne vrtove in zimska kopališča. Premogovniki na dnu morja Bliizu škotske obale so geologi začeli kakih 1600 metrov od kopnega preiskovati morsko dno, ker menijo, da bodo tam našli nadaljevanje premogovne žile iz bližnjega rudnika na kopnem. Vrtalni stolp za nov podmorski rudnik, ki z vsemi napravami vred tehta 5000 ton, so že sestavljenega privlekli z obale. Se poprej je bilo treba pripraviti temelje: v morsko dno — voda je tam NAVODILA ZA OBVAROVANJE PRED STRELO Ameriški National Burean of Standarda priporoča: med nevihtami najdemo najboljše zavetje pred strelo v trdni hiši, po možnosti daleč od dimnikov, peči, ognjišč in kovinskih predmetov. Ce nas nevihta zaloti na prostem, bomo v avtomobilu precej varni. Na prostem stoječa poslopja ali drevesa niso varna, gozd z mnogimi drevesi pa je prilično varno zatočišče pred strelo. Priporočljivo je o-gibati se žičnih ograj in vrhov golih gričev. Običajno najvarnejše zavetje pred strelo so velika poslopja, opremljena z dobrimi strelovodi. globoka le nekaj nad 20 metrov — so zatbili vrsto jeklenih pilotov. Menijo, da bodo z vrtalnim stolpom prodrli v globino 600 metrov. Drugi vrtalni stolp nameravajo postaviti §e dalje, 5 kilometrov od obale, premog pa bi kopali ali tako, da bi pod zemljo podaljšali rove iz kopenskih rudnikov do podmorskih ležišč, ali pa bi zgradili rudniški jašek kar na vodi. Ze postavljeni vrtalni stolp ima 15 metrov nad morsko gladino ploščad z vrtalnimi napravami, grajen pa je take, da uspešno kljubuje tudi viharjem, ki divjajo s hitrostjo 130 kilometrov na uro in dvigajo valove visoke do 10 metrov. Trideset let ni spal V mestu Manila na Filipinih živi 40-letni Fabiano Geonzon, ki ni spal polnih 30 let. Kot otrok je imel glavobol, ki je postajal hujši in hujši, od 6. leta dalje pa tako močan, da možakar ni mogel več spati. Zdravniki, ki so ga pregledali, pravijo, da je telo samo našlo druge načine za počitek. Zdaj mu je glavobol prenehal. Fibia-no je poročen in njegova žena pričakuje desetega otroka. Seveda, če mož sploh ne spi.. . Dva vojna zločinca? Cele napadalcev se umikajo iz Egipla. Kaj bodo Združeni narodi storili zdaj? Bodo napadalce kaznovali? Celo v samem angleškem parlamentu so se čuli glasovi, ki to Predsed. angleške vlade Sir Anthonv Eden je z napadom na Egipt skuhal zares vročo juho. Ali jo bo moral tudi pojesti? Naša zgornja slika kaže spretno fotomonta-žo: Eden v jetni-Ški obleki nemškega nacističnega generala in vojnega zločinca Hermanna Goeringa in Goe-ring v ječi. Ali ga res čaka ta usoda? zahtevajo! Nihče drugi kot bivši kronski tožilec Sir Frank Soskice je, ko je kritiziral angleški napad na Egipt, izjavil, da so bili vodje nacistične Nemčije po drugi svetovni vojni obsojeni zalo, ker je Nemčija brez vojne napovedi začenjala vojaške operacije. Tako pravijo pravniki. Kaj pa pravi svelovna javnost? „Po-rog svobodi" imenujejo časopisi iz rac 1 s ko -a ngl eš ko-fr a niski napad na Egipt in zahtevajo, naj krivec tega napada, britanske, francoske in izraelske politične in vojaške funkcionarje, postavijo pred mednarodno sodišče prav tako, kot so postavili Goeringa, Hessa, Keilela, Jodla in dru-£e naciste; ZBRAL IN PRIREDIL —fi- ZGCOOVINSKI IN DRUGI PABERKI Z GORENJSKE BOHINJSKI KOT, del slovenske Švice, je zgodovinsko pomemben zaradi železarstva, ki sega nazaj v prazgodovinsko in rimsko dobo. Stara Fužina, ki ima slikovito lego na skrajni vzhodni obali Bohinjskega jezera, je dobila ime .po fužinarstvu. Se danes so v teh krajih vidni ostanki utrjenih topilnic. Po Valvasorjevem poročilu so topili na Starem kladivu (tako se je Stara Fužina takrat tudi imenovala) mnogo železa in so iz njega izdelovali tudi žeblje. Fužine so bile last Ortenburžanov, pozneje Celjanov in nazadnje Habsburžanov. Leta 1868 je kupila Kranjska industrijska družba vse bohinjske fužine in 1891 je ugasnila zadnja peč. Poleg železarstva so se Bohinjci bavili STARA GORENJSKA KUHINJA V STARI FUŽINI V BOHINJU predvsem z živinorejo, saj so jim pripadale vse glavne planine pod Triglavskim pogorjem. (V Starti Fužini jo najstarejša sirarna v Bohinju, ustanovljena 1837.) V Stari Fužini sta bila vsako leto dva velika sejma 'in sicer t lopi znamenite cerkvice sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru. (Cerkvica spada med arhitektonsko in pokrajinsko najučinkovitejše cerkve na Slovenskem. Prvotno cerkev so postavili najbrž Ortenburžani. Sedanja stavba je zgrajena 1475 v preprosti gotski obliki. Znamenita je zla1-sti po svojih fresfkah, ki jih je v glavnem izdelal Jernej iz Loke. Freska sv. Barbare spominja na nekdanje rudokope in fužine, sv. Lenarta na živinorejce in sv. Volbenka na pastirje drvarje in čolnarje. Zanimiva je zlasti slika, na kateri je hudobec upodobljen popolnoma bel. Na deski, za oltarjem je tudi lastnoročni podpis pesnika Valentina Vodnika, ki je od 1793 do 1796 služboval kot duhovnik v vasi Goreljek na Pokljuki.) Na te sejme so prihajali predvsem Italijani kupovat živino in železno rudo ter razpečavat svoje sukno in vino. Ko je 1461 Friderik III. prepovedal te sejme, so nosili Bohinjci sami preko Bače v Italijo železne kepe, gonili živino in drobnico, pozneje nosili v dežah maslo, tovorili škafe ih drugo robo. O kupčevanju Bohinjcev z Italijani priča tudi ohranjena kuhinja na Stari Fužini. V ostalih krajih na Gorenjskem so gospodinje pristavljale železne lonce z burkljami k ognju v peči (po kmečkih domovih vidimo to še dandanes), tu pa visi kotel na ognjišču nad ognjem prav tako, kot vidimo to še zdaj po nekaterih starih primorskih domovih, ki so ta način kuhanja prevzeli od Italijanov. Ljubezen med štorkljami Ljubezen je štorkljam močno prirojena. Znani so primeri, ko so se štorklje spustile v boj z mnogokrat močnejšimi sovražniki, da bi ohranile »zakonskega tovariša« aLi mladiča. Tudi ljubosumnost je pri štorkljah pogost Naravno gnojilo V Združenih državah so začeli gnojiti zemljo t nekaterih parkih na poseben način: »troj, podoben veliki kosilnici, pobira pp travi odpadlo listje, ga zmelje v prah in ga takoj »opet raztrosi. Vodovodne cevi iz plastične snovi Na otoku Syltu v Nemčiji so položili v zemljo vodovodno napeljavo ii polietilena. Cevi so odporne zoper vročino in mraz. Avtomobili modela 1956 Iz središča ameriške avtomobilske industrije Detroita poročajo, da bodo avtomobili modela 1957 že na zunaj precej drugačni od letošnjih. Bodo daljši in nižji, barve pa ne bodo tako kričeče in mešane kot so bile pri letošnjih modelih. Novi avtomobili bodo za nekaj odstotkov dražji. Avtomobilska industrija se kljuib višjim stroškom za surovine boji preveč povišati cene, da se ne bi ponovilo, kar se je zgodilo v začetku letošnjega leta, ko je ostalo neprodanih mnogo avtomobilov. pojav. Ko so neki štorklji podtaknil* kokošja jajca in so se izvalili pigčanei namesto štorkijie, je bil samec prepričan, da ga je samica prevarala — napadel jo je in ubil. NajnovejSi primer ljubezni med štorkljami poročajo iz Sumje pri Sisku. Na eni izmed kmečkih hiš je ostal par štorkelj do nastopa najhujših mrzlih dni. Ko je nastopil hud mraz, bi štorklji skoraj zmrznili na strehi. Zato so kmetje splezali na streho in odnesli ptici v topel hlev. Nekaj dni pozneje sta si štorklji že opomogli in se udomačili. Zlvino-zdravnik je ugotovil, da ima samica zlomljeno perut in da zaradi tega ni mogla jeseni odleteti v južne kraje. Zvesti samec ni zapustil svoje tova-rišice in je ostal pri njej, da hi jo branil pred zimskim mrazom. Ali trda hrana škoduje zobem? Nekateri zdravniki menijo, da trda hrana, zlasti sladkor, zobem močno škoduje. Dva ameriška znanstvenika pa sta v zadnjem času ugotovila ravno nasprotno. Dolgo vrsto' let sta se ukvarjala s proučevanjem vzrokov gnitja zob. Nedavno sta se napotila v Mehiko, Guatemalo in Peru, kjer sta svoje raziskave nadaljevala na terenu. V teh deželah sta naletela na cela plemena, katerih pripadniki imajo zelo dobre zobe, čeprav je v njihovi hrani mnogo ogljikovih hidratov. Po njunem mnenju je trda hrana za zobe mnogo boljša od mehke. 8 6188 ŠT. 100 / 21. DECEMBRA 1956 Gorenjske