Za tvojo rek amo novi Telefon 0432/731190 tednik Slovencev videmske pokrajine št. 47 (986) Čedad, Četrtek, 9. decembra 1999 MU. £pv, ČEDAD / CIVIDALE - Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgtJE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy Sa: '""•O '>*/!„„......... SSfinll I Pi... ‘ Deželna vodstva SKGZ in SSO za takojšnjo sprejetje naše zaščite Pot sodelovanje se v nasi manjšini krepi Prejšnji teden so Člani deželnih svetov SKGZ in SSO, zbrani na skupnem sestanku v Devinu, pozitivno ocenili in potrdili izbiro vodstev obeh organizacij, ki sta v zadnjem obdobju ubrali pot sodelovanja in usklajevanja stališč glede finančne pa tudi širše manjšinske politike. Na devinskem sestanku je jasno pršlo do izraza, da ne sme sodelovanje pomeniti poplitvitve, paC pa prispevati k ustvarjanju takih razmer znotraj manjšinske skupnosti, da bodo vsi njeni “stoti cvetovi” lepo cveteli. Obenem je bila jasno izražena Zelja, da bi se začeto sodelovanje še okrepilo, da bi tudi sestajanje obeh deželnih svetov postalo redno in predvsem, da bi se skupaj lotili bistvenih manjšinskih vprašanj zaCenši s šolstvom. Na koncu je bilo sprejetje skupno stališCe o zaščitnem zakonu. Člani deželnih svetov Slovenske kul-turno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, zbrani 2. decembra 1999 na skupnem sestanku v Devinu, izražajo svoje zadovoljstvo nad sprejetjem okvirnega zakona za jezikovne manjšine v Italiji. Z njim italijanska država končno priznava manjšine, ki že stoletja živijo na njenem teritorju in jim zagotavlja nekatere bistvene inštrumente za zaščito in razvoj njihovih jezikovnih in kulturnih tradicij. Gre za pomembno politično in kulturno dejanje, s katerim sedanja levosredinska vlada in večina v Parlamentu bistveno prispevata k uveljavitvi demokracije v italijanski družbi in jo približujeta evropskim standardom na področju manjšinskega varstva. Deželni vodstvi SSO in SKGZ obenem izražata pričakovanje, da bo že v začetku leta 2000 prišlo tudi do odobritve zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Furlaniji-Juljiski krajini. Le tako bo italijanski parlament izpolnil svoje obveznosti do manjšin v Italiji, udejanil besedo in duh svoje Ustave ter spoštoval obveze, ki jih je Italija sprejela s podpisom mednarodnih pogodb. Globalni zaščitni zakon slovenske manjšine je nujen kot odogovor na potrebo in pravico Slovencev v FJK, da ohranijo svojo kulturno in jezikovno podobo ter da kot taki prispevako tudi za naprej k kulturni rasti in splošni blaginji celotne dežele. Obenem prispeva k utrjevanju dobrososedskih odnosov in sodelovanja s sosednjo Slovenijo. Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza vabita vse politične, ekonomske, družbene, kulturne in cerkvene dejavnike v deželi, naj podprejo slovensko narodno skupnost v njenih prizadevanjih za čimprejšnjo dosego zaščitnega zakona. Istočasno pozivata politične sile v parlamentu, naj končno sprejmejo zakonski normativ, ki naj upošteva predloge slovenske narodne skupnosti, naj jo o-bravnava enakopravno in kot celoto na vsem zgodovinskem ozemlju, kjer prebiva, naj ji zagotovi pravico do polnega izražanja v politični, institucionalni, kulturni in ekonomski sferi v smislu ustavnega načela enakih pravic vseh državljanov ter naj upošteva aktivno vlogo manjšine v zaščitnem procesu. Proti Zuanelli in Qualizzi bo marca proces Desetega marca prihodnjega leta se bo v Pordenonu zaCela sodna obravnava v procesu proti trčmunskemu župniku Božu Zuanelli in msgr. Marinu Qualizzi, torej avtorju in piscu uvodne besede h knjigi “Mračna leta Benečije”. Tako je odločil porde-nonski sodnik za predhodne preiskave Rodolfo Piccin, na obravnavi, ki je bila prejšnji Četrtek, 2. decembra. Zuanello dolžijo, da je v knjigi žalil čast, dostojanstvo in spomin generala Luigija Olivierija, polkovnika Alda Speco-gno in občinskega tajnika Renza Marseua, msgr. Marina Qualizzo pa, da ga je nagovarjal glede vsebine. Tožilci so sorodniki omenjene trojice. Odvetnika Terpin in Berdon, ki branita beneška duhovnika, sta ocenila, da je sklep nadaljevati proces nelogičen. Po eni strani je namreč sodnik sprejel dokumentacijo, na podlagi katere je bila knjiga napisana in ki torej govori v prid Zuanelle in Qualizze, poudarjata Berdon in Terpin, po drugi je odločil nadaljevanje sodne obravnave na podlagi obtožnice, ki pravi, da viri ne obstajajo in da niso navedeni. V Četrtek sta obtoženca bila zaslišana, Čeprav jim ni bilo dovoljeno v podrobnosti razčleniti svojih stališč. Na koncu je sodnik odločil, da je treba vprašanje poglobiti. Sodna obravnava bo, kot rečeno, 10 marca 2000. Združenje bodo ustanovili na Stari Gori Najboljši sosedje vse občine ob meji V soboto 18. decembra se bodo sreCali na Stari Gori vsi Zupani italijanskega, slovenskega in avstrijskega obme-njega prostora, zato da ustanovijo združenje “Najboljši sosedje”. Pobuda ima moCno simbolno valenco, saj opozarja na voljo županov obmejnih občin odigrati aktivno vlogo pri zbliževanju ljudi v vsem obmejnem prostoru v smislu ustvarjanja boljših življenjskih pogojev za vse. Tudi izbira Stare gore ni slučajna, saj je svetišče, odkoder se pogled širi po Benečiji, Sloveniji in furlanski ravnini, za vse ljudi tega prostora priljubljena romarska cerkev. Slovečem pa je posebno pri srcu zaradi starogorskega rokopisa, ki je tu nastal in jasno dokazuje, kako je bila tudi Benečija v srednjem veku vključena v proces formiranja slovenskega jezikovnega in kulturnega prostora. Seveda ima združenje “Najboljši sosedje” tudi zelo konkreten in aktualen namen in pomen. Nastaja namreč kot konkreten inštrument “evregije”, ki se bo morala udejaniti s konkretnimi projekti in s sredstvi Evropske Unije (Cilj 2 in Interereg 3). Svečanosti naj bi se udeležili tudi visoki predstavniki oblasti iz Italije in Slovenije. Per l’ospedale barra puntata verso Udine “Il secondo Piano a medio termine prevede una duplice utilizzazione dell’ospedale di Cividale da parte dell’Azienda sanitaria e del S. Maria della Misericordia di Udine”. L’annuncio, dato giovedì 2 dicembre a Cividale dal consigliere regionale Giovanni Castaldo, presidente della commissione sanità, esponente di An, è stato in parte ridimensionato dall’effettivo contenuto del secondo Piano a medio termine che la Giunta regionale deve ratificare, in cui si avverte che spetterà al S. Maria della Misericordia verificare quali eventuali dotazioni e attività aggiuntive potranno essere decentrate da Udine a Cividale. Resta il fatto che l’ospedale cividalese, oltre ad a-ver assicurato il proprio mantenimento, si lascia alle spalle la messa in rete con S. Daniele, che tanti problemi e critiche aveva creato. La Regione, in definitiva, salva la struttura e viene incontro alle richieste degli amministratori locali riguardo il collegamento con Udine, che diventa l’ospedale di riferimento per Medicina, emodialisi, laboratorio ed altre strutture. L’azienda sanitaria del Medio Friuli continuerà invece a garantire le attività distrettuali, ambulatoriali e residenziali. L’arrivo di Castaldo, che si è autodefinito “il padre adottivo” dell’ospedale cividalese, ha creato un po’ di maretta negli ambienti politici locali, tanto che i Democratici di sinistra del Cividalese e delle Valli del Natisone, in una nota, hanno affermato che “finalmente anche Alleanza nazionale è d’accordo che quel che rimane dell’ospedale di Cividale sia inserito nell’Azienda ospedaliera di Udine”, (rn.o.) segue a pagina 2 Natale Božič Nadàl 1999 Rassegna corale natalizia nelle Valli del Natisone PRESTINT - Torreano 11 dicembre - ore 20.30 Chiesa di S. Lorenzo Coro “Chei dal viners" Prestento Coro “Rečan” Liessa (Grimacco) Coro “Nediški puobi" Cicigolis (Pulfero) Coro “Pomlad" Pulfero OBUORCA - Prepono 18 dicembre - ore 20.30 Chiesa di S. Antonio Coro “Matajur" Clenia (S. Pietro al Nat.) Coro “don Luigi Milocco" Torreano Coro “Pod lipo" S. Pietro al Natisone LANDAR - Pulfero 19 dicembre - ore 17.00 Chiesa di S. Silvestro Glasbena šola S. Pietro al Natisone Coro “San Leonardo" S. Leonardo Coro “Tre Valli" Cravero (S. Leonardo) Coro “Beneške korenine” Stregna LIESA - Grimacco 26 dicembre - ore 17.00 Chiesa di S. Maria Assunta Serata conclusiva con tutti i cori Comunità montana Vai del Natisone Gorska skupnost Nediskih dotin Comunità! montane Vakadts dal Nadsone 2 novi mata j ur četrtek, 9. decembra 1999 Sollecitato da una mozione approvata dalla maggioranza della Comunità montana, l’assessore provinciale ai trasporti Lanfranco Sette ha fatto mercoledì 1 dicembre visita a S. Pietro incontrando il direttivo dell’ente ed i sinda-ci delle Valli. Buone le prospettive emerse dalla riunione. Il problema principale, quello di una migliore razionalizzazione dei trasporti nelle frazioni alte (le corriere sono spesso vuote e la proposta iniziale era l’utilizzo degli scuolabus) è legato al prossimo affidamento ad una ditta del servizio di trasporto pubblico. Visto che al momento l’uso degli scuolabus è permesso solo per trasporto scolastico, la soluzione prospettata è quella di un accordo tra Comuni e Provincia per l’acquisto e l’utilizzo, nelle zone di montagna, di pulmini collegati, a valle, con la rete delle auto-corriere. Per quanto riguarda i tragitti e gli orari delle corriere, ha spiegato Sette, sarà possibile apportare Incontro a S. Pietro con l’assessore provinciale Sette Trasporti, pulmini per le frazioni alte L'ass. Lanfranco Sette delle modifiche. Di questi aspetti si parlerà in un apposito incontro con i funzionari locali del trasporto, mentre in Provincia la commissione apposita sta già prendendo in esame i problemi. Infine sono in arrivo nuove pensiline, nelle Valli come in tutto il territorio provinciale, (m.o.) Ospedale, la via d’uscita nel Piano della Regione dalla prima pagina Nella stessa riunione pubblica di Cividale Gino Lizzerò, comandante partigiano e per anni consigliere di amministrazione della struttura ospedaliera, è intervenuto per dire che “la scelta della Regione è un fatto che tutti i cividalesi dovrebbero accettare, perché non è una proposta nuova ma era stata avanzata in passato da più parti”. Dello stesso avviso Giuseppe Marinig, presidente della Comunità montana Valli del Nati- sone: “É quanto chiedevamo da anni, la semplice applicazione della legge. E il minimo che questa maggioranza regionale possa fare, anche se l’ideale sarebbe un ospedale autonomo. Ma per questo non c’è la volontà politica”. Per Marinig la mancata chiusura del’o-spedale “è una vittoria della gente, non tanto dei politici”, riferendosi anche alla bagarre scatenata in Provincia da una recente presa di posizione della minoranza consiliare sulla sanità, (m.o.) Pisrao iz R Stojan SpetiC 't Minuli konec tedna sem se pomudil v Bruslju, da bi preveril roke’ in pogoje podpisa Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih. To je ministrica Katja Bell ilio svečano obljubila parlamentu in namerava čimprej uresničiti. Takoj po odobritvi okvirnega zakona o temeljnem varstvu 12 manjšin smo v ministrstvu za dežele nazdravili uspehu. Katja Bellillo je bila prešerno vesela, da je vljudno odgovarjala celo na očitne provokacije iz naših krajev. Predvsem nam je vsevprek naročala, kaj je treba takoj narediti. Med drugimi tudi to, da je treba okvirni zakon čimprej udejaniti “na terenu”. Zato bo potrebno sodelovanje med oblastjo in predstavništvi manjšin, začenši z njihovo federacijo “Confemi-li”. Dogovorili smo se, da bomo prihodnje dni organizirali srečanje naše delovne skupine s predstavniki Confemi-li, ki jo vodi Albanec Domenico Morelli. Organizacija manjšin je namreč že izoblikovala skupine županov, šolnikov in časnikarjev, ki bodo sledili izvajanju zakona v pokrajinah, vzgoji in občilih. Sicer pa okvirni zakon vsebuje tudi člen, ki govori o sodelovanju krajevnih uprav z manjšinskimi predstavništvi. V pristojnih vladnih uradih je mogoče zaznati pravo navdušenje. Državni uradniki, ki so leta in leta samo pisali poročila o manjšinah, se lahko sedaj spoprimejo s konkretnimi problemi. Dela ne manjka. Najprej bo treba “rezervirati” iz državnega zaklada 20 milijard, koliko jih zakon namenja manjšinam že letos. Da jih bodo prejele, čeprav z zamudo. Povsod delajo sheme, kako se bodo spremenili orga-niki občin in šol, kjer bodo veljali tudi manjšinski jeziki. Problemov tudi ne bo manjkalo, saj ne govorijo povsod “uradnih” jezikov in bo torej problem učbenikov včasih zelo dramatičen. Prej ali slej bodo morali preiti k narodnim jezikom, sicer jim bodo zaprta vrata v svet pisane kulture. Včasih se je treba lotiti tudi tehničnih problemov, ki jim zaostali italijanski birokratski aparat kratkomalo ni kos. Tako sem lahko sam ugotovil, da kvesture nimajo črk s strešicami. Nekoč so jih pisali kar na roko, sedaj pa tega ne smejo, sicer bi optični nadzor dokumentov na letališčih “schengen-ske Evrope” in ZDA lahko posumil, da so dokumenti ponarejeni. Zakon priznava manjšinske črkopise, zato jih bodo morale kvesture spoštovati. Po domače povedano, to pomeni, da bo moral Viminal poslati kvesturam na področju, kjer živijo manjšine, posebne računalniške programe s črkopisom dotične manjšine, vse skupaj pa bo moral posredovati tudi računalniškemu središču v Strassbourgu, ki je “data bank” za vso petnajsterico. Kdo bo prevladal: evropska kultura ali birokratska počasnost? Prej ali slej bomo morali vsi razumeti, da spoštovanje jezikovne različnosti in enakopravnosti niso izjemna koncesija sitne-žem, pač pa kakovost evropskega stila življenja. To sta lepo dokazala prav te dni belgijski prestolonaslednik Philippe in njegova izvoljenka, logopoedistka Mathilde. Obredno formulo poroke sta namreč ponovila v francoščini, flamščini in nemščini, saj so uradni jeziki v Belgiji. Francoski in flamski (nizozemski) sta vsak pogovorni jezik dobre polovice prebivalstva, nemško pa govori le drobcena mejna manjšina. In — Aktualno - Za občino Koper bo šebalotaža Kot je bilo pričakovati, bo za določitev novega župana v Kopru treba počakati še na balotažo v nedeljo, 19. decembra med kandidatoma Združene liste socialnih demokratov in Liberalne demokracije Slovenije. Ob precej nizki udeležbi, sta se prav ti dve stranki najboljše odrezali na koprski volilni preizkušnji in skupaj imata tudi večino v občinskem svetu. V balotažo bosta torej šla Dino Pucer (ZLSD), ki je prejel 36 odstotkov glasov, in Vojko Petrič (LDS), kateremu so volilci namenili 27 odstotkov glasov. V bistvu se ni ponovila slika izpred nekaj let, ko je na listi ZLSD kandidiral Aurelio Juri, kateremu ni bilo treba balotažne preizkušnje, da se je zasidral na čelu koprske občine. Skupna volilna udeležba ni presegla 50%, saj je na volišče šlo 18.878 volilcev, kar v percentuali pomeni 49,2% (16% manj kot leta 1996). V novem 32-članskem občinskem svetu bo sedelo največ predstavnikov levih strank. Združena lista je v Kopru prejela največ glasov in sicer 24,8%, sledi ji liberalna demokracija (19,8%), daleč za njima so krščanski demokrati (5,8%), demokratični upokojenci Desusa (5,4%) in Janševi socialdemokrati (4,9%). V občinskem svetu bodo sedeli tudi trije predstavniki italijanske manjšine, ki so izšli iz ločene volilne preizkušnje. V primerjavi z volitvami izpred treh let, je LDS za 2 mesti povečala svojo prisotnost v svetu, ZLSD za eno, pomladne stranke pa so od 6. izgubili dva svetovalca. V občinskem svetu prvič ne bo predstavnikov Zveze za Primorsko in Jelinčičeve Nacionalne stranke. Od 18. krajevnih list, bodo v občinskem svetu sedeli predstavniki petih. “Slovenska Panorama”, levo usmerjeni ljubljanski tednik, v zadnji številki prinaša nekaj novosti o razvpiti orožarski aferi, to se pravi o morebitnih nepravilnostih pri prodaji orožja nekaterim skupinam iz bivših jugoslovanskih republik, predvsem pa Hrvaški. “V podstrešni sobi na Zupančičevi v Ljubljani so se odvijali orožarski posli. Hrvati, Bosanci in Abdičevi fantje so prihajali s torbami denarja in posli so tekli. Orožje je prišlo v luko Koper, od tam pa večinoma v Kočevsko reko. Očividec teh poslov, ki iz razumljivih razlogov hoče ostati anonimen, nam je povedal, da je sam sodeloval pri štetju več deset milijonov mark”, piše v Panorami. Anonimna priča ugotavlja, da v primeru, če ga bodo poklicali pred kakšno komisijo, ali drugače zasliševali, bo verjetno trajno izgubil spomin za čas, ko so nosilci javnih funkcij “švercali” z orožjem. Po tem pričevanju naj bi “Slovenci krepko pomagali nekdanjim južnim bratom. Tudi pri usposabljanju za vojsko. Usposabljali smo bosanske Hrvate in njihov HOS in leta 1992 tudi Abdičeve teritorialce v Svetem Potoku. To izobraževanje so mastno plačali. Tako mastno, da so si Bosanci premislili in po nesoglasju s Hrvati v BiH, ko so jim ti nekaj pošiljk orožja zaplenili, začeli ubirati druge poti nabave. Fantje, ki so v tej orožarski zgodbi sodelovali, tisti najmogočnejši, so si krepko opomogli. Hiše, gradovi, avtomobili... Tega niso mogli dobiti s pritrgo-vanjem od ust pri borni plači”, (r.p.) I rapporti con la chiesa I rapporti tra stato e chiesa in Slovenia dovrebbero essere regolati da un accordo che è già stato stilato anche se non ancora reso pubblico. E mentre la polemica tra le forze politiche monta, da un’indagine dell’opinione pubblica, condotta per conto del quotidiano Deio, emerge che solo il 17,6% degli interpellati segue con attenzione il contenzioso, il 28% non se ne occupa affatto, saltuariamente segue la vicenda il 54,1% degli interpellati. La stragrande maggio- Alla ricerca dell’oro a Kranjska Gora ranza ritiene inoltre che la condizione della Chiesa in Slovenia sia molto buona (16,6%) o buona (58,6%). La maggioranza degli intervistati (52,2%) considera inoltre che la condizione della Chiesa sia migliore di quella antecedente all’indipendenza della Slovenia. Da Milano a Trieste Inaugurata a Trieste venerdì scorso, alla presenza delle massime autorità cittadine, la filiale della Nuo- va Ljubljanska banka, l’unica in Europa. In realtà sono stati trasferiti gli uffici di Milano nella cittadina giuliana che, come ha detto il direttore generale, della banca Marko Voljč, sta assumendo un ruolo importante nel processo di integrazione di nuovi paesi nell’UE. 80 anni di Università L’Università di Lubiana festeggia i suoi ottant’anni di attività. Non è certo la più antica istituzione uni- versitaria in Europa, però le sue radici affondano nel passato e risalgono a 380 anni fa, alle prime lezioni di livello universitario. Certamente comunque l’università di Lubiana si colloca ai vertici in ambito europeo per quanto riguarda la sua consistenza, sono infatti circa 40 mila gli i-scritti. Cambio al vertice É Uroš Lipušček il nuovo direttore dei programmi informativi ed educativi della RTV slovena. Nominato dal Consiglio dell’ente televisivo di stato, Lipušček prende il posto di Lado Ambrožič. Alla ricerca dell’oro Il prossimo 18 dicembre apriranno a Kranjska Gora la rinnovata casa da gioco della Hit. Si tratta di un complesso turistico ricreativo modernissimo che si estende su una superficie di settemila metri quadrati. La novità più importante però è che è stato rinnova- to anche il gioco. Sul modello di Las Vegas, unica in Europa, la Hit ha impostato il gioco a Kranjska Gora tematicamente. Tutto ruoterà attorno alla storia dell’oro, nascosto nella montagna fantastica e con la presenza quindi di esseri misteriosi. La metà dei visitatori del casinò di Kranjska Gora proviene dall’Austria, il 40% invece dall’Italia. 120 sono i dipendenti fissi, a cui si aggiungeranno in questi giorni 30 lavoratori a tempo determinato o una cinquantina di studenti. Kultura Serafino Loszach ritratto da Miro Janek nel libro “Topolò", Edizioni Di L’utopia di Serafino vola ad Amsterdam Venerdì 10 dicembre, alle 17, verrà inaugurata nel bellissimo palazzo dell’Associazione degli Artisti di Amsterdam la mostra “Same players shoots again”. Si tratta di una collettiva che esplora il lavoro di artisti, provenienti da diverse nazioni, che lavorano o hanno lavorato sul concetto di utopia, inteso anche come luogo fisico e fantastico. Undici sono gli artisti invitati, alcuni notissimi come Ben Judd e Cary Leibowitz, e tra loro il nostro straordinario Serafino Loszach. Di lui nelle ampie sale del palazzo “Arti et amici-tiae” verranno esposti trenta grandi disegni relativi a soggetti architettonici. Il curatore della mostra è Jan van der Ploeg, artista e operatore culturale di Amsterdam, presente da tre edizioni a “Postaja Topolove” della quale è un collaboratore e un vero e proprio ambasciatore nel mondo. Van der Ploeg è rimasto folgora- Tri umetniške razstave sočasno Giannija Osgnach, Claudie Raze in Skočirja Se posebno v zimskem in prebožicnem obdobju se slikarske in na splošno umetniške razstave vrstijo. Tokrat vas želimo opozoriti na tri prijatelje Beneške galerije, ki predstavljajo v različnih krajih. V nedeljo 5. decembra so v Mantovi, v galeriji “Disegno”, odprli razstavo pohištva in designa Giannija Osgnacha, večletnega Člana Društva beneških likovnih umetnikov. Ob tej priložnosti bo na ogled v hotelu Rechigi njegov znameniti “Val”, s katerim se je proslavil tudi v Angliji. Dela Osgnacha so na ogled do 18. decembra. V bližnjem Celovcu v Avstriji razstavlja slike in grafike Claudia Raza. Njena dela so razstavljena v Koroški galeriji likovne umetnosti že od 25. novembra in bojo na ogled do 11. decembra. V galeriji Tolminske muzejske zbirke je že od 26. novembra razstava slik Rudija Skočirja. Razstava bo odprta do 30. januarja 2000. to dall’opera di Serafino, in particolare dalla meticolosità, dalla necessità del suo disegnare, qualità queste che non sarebbero sufficienti se non fossero anche appoggiate da un risultato creativo di eccezionale intensità. Proprio quelle che Jan chiama le “prospettive impossibili” hanno colpito chi ha con l’arte visiva un rapporto lungo e quotidiano. Oltre ai già citati artisti, nella mostra di Amsterdam saranno presenti il neozelandese Julian Dashper, l’australiano Stephen Bram, gli americani Matt Mullican e Paul Morrison, il belga Mathias Hartman e gli olandesi Firma Handing, Koos veeling e del gruppo Nepco. La mostra resterà aperta fino al 9 gennaio con orario dalle 12 alle 18. “Arti et amicitiae” è la più antica associazione di artisti d’Europa e anche la più numerosa (conta più di duemila iscritti tra artisti e amanti dell’arte). Il luogo è uno dei più importanti punti di riferimento per l’arte contempoeranea ad Amsterdam e ospita mostre, convegni, concerti e festival. Quello di venerdì prossimo sarà il terzo episodio di un progetto relativo all’utopia. Venerdì, con il cuore, ad Amsterdam saremo in tanti, (m.m.) I libri d’arte di Cappane Si inaugura venerdì 10, alle 18, nella libreria Martincigh di Udine, in via Val-vason 7, una mostra dell’artista cividalese Loretta Cappanera. Verrà presentata la sua produzione di libri d’arte, già esposta la scorsa estate presso l’antiquario Copetti di Cividale in occasione del Mittelfest. beneška galerija______________________________ ^gjjj San Pietro al Nallsone / Spoter I libri delle edizioni Lipa in vendita con lo sconto del 20% In visione grafiche di Lojze Spacal, Franko Vecchiet, Loretta Dorbolò, Rudi Skočir, Metka Erzar, 2erko, Paolo Petricig, Claudia Raza, Gianni Osgnach Orari; lunedì, mercoledì e venerdì dalle 10.00 alle 12.00 martedì e giovedì dalle 17.00 alle 20.00 Sabato 18 dicembre, alle 19, inaugurazione della mostra di fotografie di Miroslav Janek La ricerca dello Slori sui diplomati della Slavia - 6 Quando le ragazze lasciavano le Valli... L’indagine sui diplomati della Slavia ha fornito un considerevole insieme di contenuti e indicazioni su questa parte della comunità delle valli. Non solo dati su lavoro, su aspettative, su caratteristiche specifiche della comunità delle valli, nia anche approfondimenti sulla problematica linguistica ed etnica, sul riconoscimento o meno delle caratteristiche slovene della comunità di appartenenza. Nella serie di articoli che seguiranno tenterò di illustrare per sommi capi quanto è emerso dall'analisi statistica delle risposte dei 407 diplomati che hanno collaborato attivamente nella compilazione del questionario. Sono stati essi la fonte dei dati che qui verranno e-sposti e commentati, nel tentativo di comprendere un po’ meglio alcuni fenomeni sociali che segnano la complessa realtà della Slavia. Negli articoli pubblicati finora è apparso, in tutta la sua gravità, il fenomeno della contrazione demografica, territorialmente più drammatico man mano che si sale in montagna, strutturalmente più nefasto e scoraggiante nella riduzione delle nascite. Liceo classico e scientifico (n° 16) 16,0% Istituto Magistrale 20,9% Tra le tante questioni rimaste aperte, vorrei evidenziare due fatti che trovo correlati ed a cui non so dare risposte e-saurienti. La prima: la fuga dalle valli da parte delle ragazze, molto maggiore di quella dei maschi - il fenomeno è risultato molto evidente in particolare negli anni ‘70 e ‘80; la seconda; la molla che spinge, sempre le femmine più dei maschi, verso i più alti gradi di istruzione. Nel 1981, nelle fasce d’età tra i 20 ed i 50 anni, a 1744 maschi corrispondevano 1318 femmine. Mancavano 426 (-24,4%) “spose” per il numerosi celibi (56%) di allora. Probabilmente le prospettive di vita nelle valli a molte giovani donne non erano gradite e l’accasarsi in luoghi e contesti sociali più accattivanti era una scelta dettata dalla comune ragione del “trebuhan za kruhan” dell’emigrazione tradizionale. Recentemente le cose sembrano migliorare; lo scarto tra maschi e femmine delle stesse età, nel 1997 era sceso (dal -24,4%) al 9,8% (1470 M. e 1326 F. cioè 144 Diplomati. Distribuzione sebondo l’orientamento scìolastico Isti Tecnico Industriale 14,3% Ist. Tecnico Agrario 9,8% j Ist. / ; / r Professionale di Stato I X / 7,9% Ist Statale d'arte 2,9% Ist Tecnico Commerciale 24,3% Non risposto 2,2% donne in meno), ma, stavolta, a scendere di numero sono stati i maschi (da 1744 a 1470), mentre il numero delle femmine tende addi-ruttura al rialzo (da 1318 a 1326). Contemporaneamente veniamo a sapere che su 974 diplomate comprese nel campione della ricerca (tra i 19 ed i 41 anni d’età) erano diplomate ben 399 (il 41%), mentre lo erano solo 228 i maschi, sul totale di 1015(22,5%). Le giovani generazioni di donne della Slavia hanno ingranato una marcia in più... scappano meno, ma non si accontentano di secondi posti. La loro rimane, comunque, sempre una fuga... in a-vanti, un non volersi fermare, una ricerca di migliora- PROVENIENZA DEI DIPLOMATI INTERVISTATI (n°407) 50 100 150 200 250 300 -, Luogo di nascita fuori c residenza genitori 1 1 1 1 ì i nelle valli ■ Luogo di nascita c residenza genitori nelle valli 1 I i t 1 ! i . . 276 ; Itili! 50 ' ! « filli Luogo di nascita fuori c residenza genitori in 1 I i l 1 i filili 1 27 1 5 t 1 li i 1 il 1 f provincia Luogo di nascita e residenza genitori fuori provincia 1 1 1 ! 1 ! j □ i i ! i ; ti Luogo di nascita c residenza genitori all’estero I l 1 1 1 ì 1 1 i 1 1 ! EO '29 i i i i j 1 1 1 I 1 ! Non risponde d • : ! : ; ' L j ! 1 ! j mento costante e coraggiosa. É un fenomeno questo su cui sarebbe opportuno riflettere e contare, nella prospettiva di una migliore progettazione del futuro delle valli e di un loro più rapido sviluppo. Le donne delle valli sono un enorme potenziale di ricchezza culturale, dì capacità progettuale, di forza vitale che, purtroppo, rimane ancora per lo più non sfruttato. Si è detto che 407 sono stati i diplomati che hanno collaborato direttamente alla ricerca, prestandosi alla compilazione del questionario. Nei due grafici possiamo comprendere come i diplomati si distribuissero per provenienža (326 sul totale, vale a dire oltre l’80% sono nati nella Slavia, considerando che i nati venivano registrati a Udine, Cividale, Palma-nova, nei cui o-spedali venivano ricoverate le partorienti), e quali fossero state le scelte di indirizzo scolastico (l’Istituto Magistrale e gli Istituti tecnici Commerciali sommano insieme il 45,2% dei diplomati. Altri commenti paiono superflui). -6- Riccardo Ruttar Aktualno ZELENI / LISTI Ace Mermolja Cividale, sala Sorrisi mercoledì 15 dicembre ore 20.30 Jugoslavia l’altra voce con Fulvio Grimaldi D viaggio in tre incontri I temi del movimento e della distanza sono al centro di un ciclo di incontri sul tema del viaggio intitolato “Presenze & distanze” che si terrà nei prossimi giorni a Cividale. 11 luogo chiamato ad accogliere l’iniziativa è l’osteria “Ai tre re”, in stretta S. Valentino. Si inizia lunedì 13 dicembre con la Bulgaria visitata da tre poeti (Michele Obit, Luciano Paronetto e Paolo Tomasella) o-spiti di un festival culturale. Nel secondo incontro, mercoledì 15 dicembre, l’esperienza di un viaggio a cavallo fino alla Bielorussia verrà raccontata dai suoi protagonisti, Dario Masarotti e Antonietta Spizzo, di Pre-mariacco. Il ciclo si concluderà mercoledì 22 dicembre con il viaggio in uno dei luoghi più suggestivi del mondo, il Tibet, compiuto da Giuseppe Za-nini, Maria Paola Tur-cutto e dalle loro immancabili biciclette. Gli incontri inizie-ranno alle 20.30. vi objektivnih in jasnih kriterjev predhodno sprejetih. Za vse druge ustanove krajevnega ali področnega značaja (Razstavišča, Trgovinske zbornice itd.) morajo skrbeti krajevne uprave. Vsi razpra-vljalci so se vsekakor izrekli proti razcepitvi dežele Furlanije Julijske krajine, predsednik Melzi pa je tudi dopustil možnost, da pride do oblikovanja nove pokrajine v goratem predelu Furlanije. Melzi, De Anna, Brandolin in Hly razpravljali v Vidmu Tri pokrajine za furlanščino 0 genetski manipulaciji Eden izmed argumentov za proteste v Seattlu je bil genetska manipulacija rastlin, živali in živil. Dejstvo je, da prinaša globalizacija nevarno homogeni-zacijo in manipulacijo prehrane in živilskih izdelkov, o katerih ne vemo, kaj lahko pomenijo za naše zdravje. Primer norih krav je očiten. Pred pojavom bi proizvajalci umetne hrane in rejci trdili, da hrana ni škodljiva, potem pa so znanstveno ugotovili, da določene snovi ubijajo živali in posledično ljudi. Podobno velja za genetsko manipulacijo rastlin. Proizvajalci trdijo, da je trans-genetska koruza zdrava, koliko je to res, pa bomo videli v prihodnje. Do homogenizacije in manipolacije prihaja, ker se svetovna živilska industrija združuje na škodo majhnih pridelovalcev in proizvajalcev. Prehrambene multinacionalke kupujejo farme, tovarne, podjetja, znana imena, zaščiteno poreklo izdelkov itd. Cilj je količinsko velika proizvodnja, ki jo lahko prodajajo na čim večjem tržišču. Hamburger ali transnacionalna pica sta proizvoda, ki ju ponujajo v vseh velemestih in tudi v majhnih središčih širom sveta. Mc’Donalds je ali bo tudi tam, kjer so bile do včeraj pleskavice. Homogenizaci-ja prehrane omogoča oh proivodnji široko, skoraj planetarno, distribucijo, odjemalce različnih ras in kultur ter seveda globalne zaslužke. Sistem uničuje obrt in z njo nešteto vrst hrane, ki pomeni kulturno dediščino in karakteristiko ljudi, krajev in etnij. Gre za bogastvo, ki se izgublja. Z njim pa se pišejo temni časi tudi malemu “živilskemu" gospodarstvu. Mnogokrat so v prid prehrambeni veleindustriji tudi predpisi, ki jih sprejemajo politični forumi. Lobiranje močnih je občuteno. Paradoks so na primer vedno strožje zdravstvene norme, ki v Evropi dosegajo ekstreme, ki dejansko prepovedujejo izdelavo neštetih proizvodov. Pristno mleko, maslo in mnoge vrste sirov bi morali izginiti zaradi prekomernega števila glivic in mikroorganizmov. Paradoksalno pa naj bi bilo zdravo tako pasterizirano mleko, ki ohranja te še barvo, vodo in maščobo. In prav tako paradoksalno naj bi bila zdrava moka iz genetsko spremenjene pšenice. Jasno je, da je taka pšenica odporna na bolezni in bolje raste, ne vemo pa, kaj pomeni za človeka. S tem mislimo predvsem na zdravje, nezanemarljiva pa sta tudi kulturna in gospodarska aspekta. Hrana je del naše kulture in to tako pomemben, da postavljajo vere glede hrane prepovedi in tabuje. Bo vse to izginilo z homo-genizacijo? Obenem je proizvodnja hrane pomemben gospodarski vir. Tudi majhni okoliši lahko proizvajajo značilne izdelke, ki vabijo ljudi. Bomo na kmečkih turizmih odslej pili popolnoma sterilizirano mleko ter jedli meso iz multinacionalnih hlevov in klavnic? Bodo prihajali pršuti iz Argentine, naš gorski sir pa s Holandske? Kaj bo potem z domačim kmetijstvom, živinorejo in obrtno predelavo živil? Lahko si zamišljamo, kaj bo. Zato sta boj v prid krajevnih prehrambenih specifik in kontrola, ki spoštuje najprej etiko in šele nato zaslužek bistveni zahtevi ob koncu tega tisočletja. Na prazniku minatorju so dal medaljo za solidarnost Zveza slovenskih iz- Kakšna naj bo bodoCa ureditev Dežele in kakšno mesto naj ima v njej Furlanija, toCeneje Furlanija v zgodovinskem smislu (Friuli storico). O tej zanimivi temi je pred nekaj dnevi tekla razaprava v škofijski dvorani v Vidmu, glavno besedo pa so imeli tri predsedniki takoimeno-vane zgodovinske Furlanije in sicer Carlo Melzi za Videm, Giorgio Brandolin za Gorico, Elio De Anna za Pordenon, Trst je zastopal pa župan Riccardo Illy. V prvem delu razprave je bilo še največ pričakovanj za izjave Melzija, ki se je tako v predvolilnem Casu, kot v zadnjih javnih nastopih zelo ogreval za seljencev - Slovenci po svetu je lietos kupe s sekcijo bivših minatorjev - rudarjev pripravila poseben praznik za Sveto Barbaro. Poseben je biu, ker je imeu adnega protagonista. Giovanni Banchig, ki sada lepuo živi an uživa njega penzion v Premarjagu, je šele mlad šu iz Podbunie-sca s trebuham za kruham v uveljavitev zgodovinske Furlanije. Naj pojasni, kako to razume sta ga v prvi vrsti vprašala Brandolin in De Anna. Melzi je seveda podčrtal zgodovinsko in kulturno valenco tega projekta, ko je bilo treba ga toCneje opredeliti je bil nekoliko v zadregi in je nakazal le možnost združevanja moCi pri reševanju skupnih problemov na primer na področju infrastruktur. Se najbolj jasno je povedal, kaj naj to pomeni tr-žaki župan Illy, ki je izhajal iz komaj sprejetega zaščitnega zakona za jezikovne manjšine. Izhajajoč iz naCela subsidiarnosti in potrebe, da se oblikuje institucionalno telo za ovrednotenje furlanskega jezika in kulture je predlagal prostovoljno združitev pokrajin in občin, ki naj zasledujejo skupne cilje. Kar se pa tiče širše bo-doCe ureditve dežele so razpravljala postavili na zatožno klop Deželo in njeno sedanjo večino. Giorgio Brandolin je najprej podčrtal, da so Pokrajine institucionalni subjekti, z ustavno “moCjo” in kot take jih mora dežela vzeti vpoštev in se z njimi dogovarjati ne pa jih jemati kot katerokoli združenje ali krajevno organizacijo. Drugi aspekt, ki ga je predsednik goriške pokrajine poudaril je nujnost, da se najprej opredelijo pristojnosti in funkcije pokrajin ter da se tudi v naši deželi aplicirajo določila zakona Bassanini. Se bolj jasen je bil predlog tržaškega župana Illy, ki je spregovoril o skupni platformi krajevnih uprav predstavljeni Deželi. V njej je prva in najmočnejša zahteva po koreniti spremembi sistema financiranja v deželi. Sredstva iz deželne blagajne se morajo stekati samo v blagajne pokrajin in občin na osno- Belgijo. An sevieda je an on šu kopat karbon pod zemljo. Kadar se je zgodila tista garda nasreca v Marci-nelle, ki se jo šele vsi zmi-slejo, Giovanni je biu adan od tistih, ki je naredu vse kar je ntogu za pomagat tistim nasrečnim dielucam pod zemljo pa tudi njih družinam. Tele njega solidarnosti se je Zveza slovenskih izseljencev zmislila an ga počastila s kratko svečanostjo na špietarski občini. Tu so mu dali medaljo, lepe besiede mu je poviedu špietarski podžupan Pino Bla-setig, Sigurno pa je biu Gio- vanni Banchig narbuj veseu za besiede, ki mu jih je napisu predsednik republike Ciampi. DrugaCe je bila Sveta Barbara ku vsake lieto. No malo žalstna, zak je nimar parložnost za zmislit na tiste, ki jih ni vic, pa tudi veseu praznik, kjer se sreCajo rudarji an njih družine, ki so se varnil damu al pa žive šele v Belgiji, odkoder parhajajo s koriero. Vse se je začelo zjutra z mašo v Spietre, potle so se zbral pred spomenikam an popudan pa živahen praznik v Galjane. Kronaka jih prave... Stierji parjatelji so sediel na sredi vasi o treh popu-noči. Adan je pieu na vas glas an ti drugi trije so pa mučal. Vasnjani so bli že vajeni poslušat piet vsako vičer tistega moža, pa obedan ni proteštavu, ker so ga lepuo poznal. Adno vičer je paršu spat v tisto vas an furešt, ki je imeu kambro blizu placa, kjer so se z-bieral tisti štierji parjatelji. Ob treh popunoči adan od njih, ku v-sako vičer, je začeu piet na vas glas, an sevieda, je zbudiu te fureštega. Tele zadnji, vas arz-skačen, je skoču von s pastieje an šu dol na plac gledat, kaj je zan človek, ki pieje ob tisti uri. Se je parblizu jezno h tistemu pieucu an mu jau: - Ka’ imate za ’no karjančo piet ob treh popunoči v teli veliki tami? - Oh, muoj dragi gaspuod - je odguo-riu tisti, ki jo je takuo pieu - za me je zmieram tarna, ob treh popunoči al ob treh popudan za me je vsedno, ker sem sliep! - Ce vi ste sliep -je jaju jezno te furešt - zaki tist parja-tel, ki sedi na desnim kraju vam na povie, de so tri popunoči? - Zatuo, ki na čuje de piejem, ker je ziuh! - je spet od-guoriu pievac. - Naj vam povie pa tist parjatel, ki sedi na vaši čeparni roki - je potardiu te furešt. - Tudi tist mi na more poviedat, ker je mutast! - Alora, naj vam povie, de so tri po punoči pa tist mla-denč, ki sedi na vre-dič! - je zaueku te furešt. - Oh ja, muoj dragi gaspuod, ka’ mi more poviedat: tist buogi saromak, nie migu srečan, ku mi drugi trije! On jet sliep, zjuh an muta-i st!!! Po štupienjah od tata Paola Cristian Osgnach se je vešuolu na Isef Vse mame an tata se troštajo, de njih otroc se lepuo vešuolajo, de bojo lepuo “par kaj”... Kajšan krat mame an tata se tudi troštajo, de njih otroc bojo hodili le po tisti pot, ki so jo oni prehodil, de bojo le tiste dielo dielal, sevieda, če je dobro an lepuo dielo. Cristian Osgnach iz Klenja je naredu, kar je njega tata Paolo o-pravu “kako” lieto od tega: vešuolu se je na Isef (Istituto superiore di fisica) v Milane. Zgodilo seje v saboto 20. novemberja an so mu dal zaries vesoko oceno, voto: 110. Diplomska naloga, “tesi” je bla “Un peso, due misure?” Za se veselit z njim so tisti dan šli v Milan tudi tata Paolo an mama Liliana, druga Zlahta an parjatelji (videmo jih na fotografiji tle na varh). Paolo an Liliana moreta bit vesela, saj tudi njih hči Monica se je malo cajta od tega lepuo vešuolala na Univerzi. Lahko bi jal: “Barki an lepi, ku mama!” An tata? Ben, barki ku tata. (Maja, Paolo, si liep an ti, nu! Naj bo!) Cristianu čestitamo an mu Zelino, de bi mu šlo vse gladko, ku v Suoli, tudi na dielu an v življenju. S troštam vsieh nas, de na bo muoru zapustit naše lepe kraje. strice an tetè, an kužine... Oh, kuo me imajo vsi radi. Anta sam Ze ušafu an ’no parjateljco, ki lohni an dan bo tudi moja muroza (takuo se troštajo naše mame!). Je Greta an se je rodila ne dva miesca pred mano. Me je paršla gledat, so nas diel kupe za fotografijo na-rest, an srna bla takuo mier- kjer imamo Zlahto. An seda vas pozdravim, zak sam nomalo trudan, se “poku-mram” nomalo takuo mama me hitro prime v naruoče an se borna spet objemala! Jan, de bi se ti niniar takuo dobro godlo, ku seda, ti Zeljo vsi tisti, ki te poznamo, tudi gor v Suoli, kjer se vsi troštajo, de toja mama se preča vame! Klaša 1921 go par svetim Stuoblanke Kar smo imiel šestdeset liet Kuo je lepuo, kar nas mame varjejo Jan je tele dni dopunu tri miesce življenja Oh kuo imam rad mojo mamo Claudio! An kar se takuo objemamo, srna pru an liep par! Tata Luca je nomalo ljubosumen, gelo-Zast... an ima raZon, saj moja mama je pru liepa! Ben, kajšan krat se an zgodi, de se skregamo zak sam ja an bardak puobič, pa kajšan krat imam nieke “zmote” an znam pru lepuo arjut! Tekrat me mama skrega, pa mi hitro parskočejo na po-muoč tata, noni Lucia an Andrea, Claudia an Eligio an de bi Ziviel tle blizu, bi me “branil” tudi biznoni Amelia, Vincenzo, Albi, Irene an Gioia, brez štiet na obadva, de smo hitro zaspala! Počakita nomalo, de zrasemo še nomalo, anta bota vidli, kake vam jih bomo uganjal! Ben, al sta zastopil, duo smo? Ist san parvi otrok od Claudie Salamant iz Spietra, ki uči na dvojezični Suoli v Spietre, an od Luca Boscutti, ki je pa iz Čedada. Greta je pa od Moniche Dorbolò - Kopitarjove iz Laz an od Fabia Martinig -Agotove družine iz Cepleši-šča. Vsi Zivmo tle v Ceda-de, pa na bo teZkuo nas srečat po Nediških dolinah, “Šestdeset liet imamo. A se vam na zdi, de smo luštni fanti an mlade punčke?!” Takuo je napisano zad za fotografijo, ki nam jo je pošju naš parjateu Mario Zuodar iz Pacuha, ki pa Živi v Vidmu. Zad za fotografijo je tudi napisano: ”Pri svetim Stuoblanke, 1981”. Tuole pride reč, de fotografija ima 18 liet, an tisti, ki tekrat so praznoval šestdeset liet, donas jih imajo nomalo vič. Na Žalost, kajšan nie vič med nam, premlad nas je za nimar zapustu. Te drugi, ki imamo še srečo jih srečevat na naši pot muormo reč, de se pru dobro darZe an se na pru vide, de lieta tečejo napri. Ben, če nam je paršla fotografija od lieta 1981, seda čakamo pa tisto, ki jo nardijo, kar bojo praznoval vsi kupe, srečni an veseli ... kako lieto vič. Taspriet je napisano "Ricordo M. Cel - 14.IX.'941”, pride reč, de fotografija je bla nareta 58 liet od tegà. Nam kaže vasnjane iz Kodermacev, ki so šli na ruo-manje gor h Mariji Cel. An liep spomin za vse vasnjane, naj žive v vasi al pa kiek drugod, je an koščic njih zgodovine an lohni na nji je tudi kajšan od njih družine. novi matajur Četrtek, 9. decembra 1999 6 Gli autori moderni di testi di tradizioni narrative e toponomastica La produzione letteraria nel dialetto del Natisone Minimatajur Nel campo delle monografie illustrative della storia e della vita di un paese, costituisce un ottimo esempio il bel volume “Topolò / Topolove - Pripoved o koreninah beneške vasi / Racconto sulle origini di un paese delle Valli del Natisone” realizzato dal Circolo Culturale ReCan a cura di Renzo Rudi, autori Mario Gariup, Renzo Gariup e Renzo Rudi (Lipa, 1994). Illustra la storia, la vita sociale, la popolazione, il territorio e l’insediamento con alcuni ricordi personali di Topolò. Il libro è scritto in sloveno e in italiano, con un’ampia documentazione storica, onomastica e toponomastica. Di grande interesse è la ricostruzione genealogica e abitativa dei nuclei famigliati dal 1600 in poi, e significativa è la documentazione scritta in dialetto di lettere, ricevute e scongiuri degli abitanti del paese. Le monografie dei paesi hanno un precedente nell’ “Atlante toponomastico e ricerca storica del Comune di S. Pietro al Natisone” che ho curato con la collaborazione di Natale Zuanella (Lipa, 1990). Scritto in italia- no riporta documenti storici inediti, schede delle frazioni e mappe toponomastiche realizzate grazie ad un gruppo di informatori. Ho introdotto l’appoggio grafico delle mappe nella toponomastica sulla base dei primi ‘esperimenti’ che ho realizzato nel 1975 in un fascicolo di proposte didattiche. Proseguendo nella rapida escursione sulle pubblicazioni in dialetto ‘ne-diško’ trovo il libro “Pe-gliano - Ofijan e la chiesa di San Nicolò” di Giorgio Banchig (Amministrazione Comunale di Pulfero, 1998). Il testo è in italiano, ma dedica diverse pagine alla trascrizione di alcune prediche in dialetto sloveno tratte dal ricco archivio parrocchiale di Antro. lì solo don Antonio Cosmacini (1861- 1932) lasciò ben 150 prediche insieme a varie lezioni di catechismo. Nel libro troviamo brevi indicazioni per la lettura dello sloveno e una ricerca toponomastica e onomastica del paese. Passiamo ora ad alcune moderne pubblicazioni di carattere religioso. Pasquale Gujon, scrittore in lingua italiana e in dialetto ‘ne-diško’ ha ripreso, nel libretto “Naše domače beneške molitve” (Cooperativa Dom, 1989), un estratto delle preghiere del “Katoliški katekizem” «già in u-so nella nostra diocesi da oltre 100 anni e approvato da tre vescovi»: si tratta del catechismo di Pietro Po-drecca stampato nel 1852 e riveduto nei 1869, poi nel 1911 e nel 1928, riveduto da Ivan Trinko. Il colorito dialettale lascia ampio spazio, in questo lavoro, alla lingua standard. Un’interessante pubblicazione di carattere religioso è il “Vangel Svetegha Mateuža” di Giuseppe Ja-culin (Arti Grafiche Friulane, 1998). È una versione in dialetto ‘nediško’ del Vangelo di San Matteo: «Tel vangel je obarnjen po slovjensko, kje izik ki ga ghuare slovjenj ot nediških dolin». L’impegno posto nella traduzione di un Vangelo non è poca cosa e del risultato va tenuto conto. Risul- Rojstvo Jezusa Jezus sej rodiu tu Be-tlemu tu Judeji, ob cajtu kraja Erodeza. So paršli u Jeruzalem ot Jutroveg-ha modri, an so uprašal: “Kje sej rodiu judouski kraj? Smo videl njegha zvezdo na jutrovin, an smo paršli gha častit”. Kar Erodez je ču tele be-sjede sej ustrašu, an vas Jeruzalem z njin. Je zbrau te velike duhovnike an pismamike judi an jih je uprašu kje bi sej biu nieu rodit Kristus. Oni so mu odghuaril: “Tu Betlemu, tu Judeji, zak takua je pisano ot preroka: An ti Betlem, zemja judova, nies zarjes narbuj majhano mjesto tu Judeji: zak ot tebe pride poghlavar ki bo pasu moje judi, Izraela”. Alora Erodez je skriuš poklicu te modre, an sej stuoru lepua povjedat u kerin cajtu jin sej parka-zala zvezda, an jih je po-šju ču Betlem an jin je jau: “Pujta an lepuo po- prašajta ot otroka, an kar gha uša-fata, mi povesta de gha puoi-den častit an ist”. Kar so Cul kraja so šli. An eko zvezda, ki so jo videl na jutrovin, je šla pred njin do-kjer nje paršla an se usta-vla nad prestoran kjer je blua djete. Kar so zag-hledal zvezdo so de dost razveselil. So stopil tu hišo, so videl djete z Marijo njegha materjo, so pokleknil pred anj an so gha počastil. Potle so od-parli njih tesore an so mu ufral zlatua, vjeruh an miro. Rasvjetljeni tu sne de naj se na uračajo do Erodeza, po drughi pot so se uarnil ču njih daZele. (da Vangel Svetegha Mateuža di G. Jaculin) wmmmM hH ta che il libro è a disposizione dei fedeli, e la traduzione vernacolare è ben accolta da tutti. Mantengo le mie divergenze sull’uso di un’ortografia troppo disinvolta, su alcune originalità morfologiche e su un lessico piuttosto elastico, osservazioni che non toccano l’interesse di quest’opera di Jaculin, di cui pure ho criticato un libro qualche anno fa. L’ispirazione religiosa, ma con notevoli apporti di cultura popolare, è presente nel libretto “Devetica božična po vaseh lieške fare” (Lieška fara - Kulturno društvo ReCan, 1995). Il libretto, modestamente confezionato in fotocopie, è la traccia dell’annuale rievocazione della novena di Natale, che il ReCan organizza nei vari paesi. Il testo, accurato e preciso, è in dialetto, con preghiere e canti natalizi tradizionali anche in sloveno ed italiano, “Adeste fideles” in latino: il fatto che il testo sia entrato nell’uso comune aggiunge ulteriore pregio alla pubblicazione. Abbiamo ancora “Sada te povien” di Ilde Chiabu-dini e Raffaella Jussa, con presentazione di Milko Matičetov (Kulturno društvo Studenci, 1995). In una ricca veste tipografica il libro raccoglie le trascrizioni di 22 fiabe registrate — di varia provenienza gran parte locali — in stretto vernacolo della valle del Natisone, di Ilde Chiabudini. È u-na trascrizione testuale (con testo italiano a fronte), realizzata in una buona ortografia slovena, di Raffaella Jussa, autrice della ricerca folklorica, in cui sono presenti gli intercalari personali, gli incisi e le ripetizioni proprie della narrazione orale. Il libro si pone come pubblicazione etnografica (trascrizione testuale), ma anche di narrativa per ragazzi (soggetto e veste divulgativa). Nei libri per ragazzi preferisco una scelta più decisa: nel caso di un libro per ragazzi l’attenzione agli aspetti tipografici è d’obbligo. Lo stesso discorso vale anche per “Pravce mojga tat an moje mame” di Ada Tomasetig (EST / Centro Studi Nediža, 1981). In questo caso la raccolta comprende 30 fiabe, tutte appartenenti alla narrativa famigliare, scritte dall’autrice nella parlata di Sor-zento. L’ortografia, slovena, è molto buona e, salvo modesti ritocchi, raccomandabile. Come libro per bambini, la pubblicazione ha u-na veste tipografica troppo modesta e con caratteri troppo piccoli. Si è rivelata invece utilissima per ricreare un vitale circuito narrativo e per gli insegnanti in cerca di raccolte di materiale folklorico «da utilizzare nell’attività didattica». Infatti il volumetto è risultato fonte di sviluppi in varie pubblicazioni per ragazzi. (Scritture, 26) Paolo Petricig Koticza clan liwci jazek Matej Šekli Karjè čas to nan se nareja, da ko dan človek, ka an stuj'i wkrej od naše duiine, pride nas nalest, ni vimò drét, da kaku ba meli ga saludàt. Mamo mu ričet: somò karjè vèsali, da parha-jaš pogostin gore na Ravanci, gore w Reziji alibòj somò karjè vèsali, da parhajaš pogostin gorè na Ravanco, gore w Rezijo? Ci provawamò barat največ te starajše jiidi, ni čejo drèt nan ričet, da to se radè ròdi: somò karjè vèsali, da parhajaš pogostin gorè na Ravanco, gorè w Rezijo anu da se na radè wmej: somò karjè vèsali, da parhajaš pogostin gorè na Ravanci, gorè w Reziji. To jè jošt ričet po ni driigi poti: jzdè na Ravanci, jzdè w Reziji živi' karjè judi. Kadà se dopara jzdè na Ravanci, jzdè w Reziji ziz -i ta-na kunce anu kadà gorè na Ravanco, gorè w Rezijo ziz -o ta-na kunce? Pošpe-gnimò, da koj di od jsogà ta rozajanska gramatika. Tej njan wzè vimò, biside Ravanca anu Rezija so dvi Zènski bisidi, ka ni se rivawajo na -a. Vidimò pa, da ta-prid njima so prepozicjuni na nu w, ka ni nan dijo, da se rumuni od noga mèsta. Ziz jsèmi prepozicjuni se mòrè rumunet od mèsta po dvi poti. Vidimò, da koj za dvi to so. 1. Karjè judi živi jzdè na Ravanci, jzdè w Reziji. Biside jzdè na Ravanci, jzdè w Reziji ziz -i ta-na kunce stujijo wkop ziz verbinon živi. Verbo živi nan pravi, da jiidi so ta-na nin mè-stè. Verbinavi, ka ni dijo »bet ta-na nin mèstè« (»stato in luogo«), so bet, stat, Zivèt, laZàt, spat, ... Ziz njimi riSpundawamò na ba-ranjè kè? (»dove?«, »in quale luogo?«). Kè živi' karjè judi? - Karjè judi Zivi jzdè na Ravanci, jzdè w Reziji. 2. An parhaja pogostin gorè na Ravanco, gorè w Rezijo. Biside gorè na Ravanco, gorè w Rezijo ziz -o ta-na kunce so ta-par ver-binu parhaja. Verbo parhaja nan raCè, da dan Clovèk gre ta-na nò mé-stu. Verbinavi, ka ni dijo »tet ta-na nò mèstu« (»moto a luogo«), so tet, prit, hudet, parhajat, du-hajat, nistet, piilit, pajat, parpajàt, litat, listet, bižat, wbiZat, wlèst, ... Ni riSpundawajo na baranjé kan? (»dove?«, »verso dove?«). Kan an parhaja pogostin? - An parhaja pogostin gorè na Ravanco, gorè w Rezijo. Nàs somò vidali, da kaku te Zènske biside na -a (Ravanca, Rezija) ni se pridiwajo ta-na kunce, ko ni stujijo po prepozicjuni w alibòj na, ko ni rumunijo od mèsta - anu jsò po dvi poti. Za rispundàt na baranjè kè? za »bet ta-na nin mèstè« ni majo ta-na kunce -i (Kè ni so? - Ni so ta-na Ravanci, tu-w Reziji.). Za rišpundat na baranjè kan? za »tet ta-na nò mèstu« ni se rivawajo na -o (Kan ni grejo? - Ni grejo gorè na Ravanco, gorè w Rezijo.). Za napisat jsò somò doparali librine, ka an jè je napisal profasòr Han E... IL COLMO!!! Qual è il colmo... ... per un cacciatore? Spararle grosse ... per uno specchio? Non avere i riflessi pronti. ... per un calzolaio? Tirare le cuoia. ... per uno struzzo? Mettere la testa a posto. ... per un autista che si sposa? Innestare la marcia nuziale. ... per un tennista? Non afferrare la battuta. ... per un editore? Prendere una testata. Dal "Šolski Matajur", classe 5‘- della scuola bilingue di S. Pietro Sport novi mata jur Četrtek, 9. decembra 1999 7 Risultati Vertikal Val Torre - Il Gabbiano Agli Amici - Alla Leggenda n.p. 3-0 1. Categoria Edil Tomat - Psm sedie 0-2 Gemonese - Valnatisone 2-1 Pasian di Prato - Fantoni n.p. 3. Categoria Calcetto Savognese - Fortissimi 1-0 Paluzza - Merenderos 7-2 Juniores Merenderos - Diavoli volanti 9-5 Valnatisone - Buttrio 2-0 Edil Tomat - Bronx Team n.p. Allievi Carosello pub - Paradiso dei golosi n.p. TreStelle/B - Valnatisone Giovanissimi 3-1 Prossimo turno Union ’ 91 - Audace 1-4 1. Categoria Esordienti Valnatisone -Flaibano Gaglianese - Audace 2-0 3. Categoria Pulcini Assosangiorgina - Savognese Audace/A - Gaglianese/A 5-1 Juniores Audace/B - Gaglianese/B 1-5 Chiavris - Valnatisone Amatori Allievi Warriors - Reai Filpa 0-2 Valnatisone - Buonacquisto Valli Natisone - Pers/S. Eliseo 0-0 Giovanissimi Poi. Valnatisone - Ai Frati 2-1 Audace - Serenissima Esordienti Audace - Donatello (ree.) Pulcini Ancona/A - Audace/A Ancona/B - Audace/B Amatori Reai Filpa - Coopca Tolmezzo Dinamo korda - Valli Natisone Poi. Valnatisone - Bar S. Giacomo Vertikal - Birr. da Marco Alla leggenda -Osteria della salute Bicinicco - Psm sedie Goricizza - Fantoni Val Torre Calcetto Rivignano - Merenderos Bronx Team - Bottega Longobarda Climatest - Paradiso dei golosi Classifiche 1. Categoria Gemonese* 28; Palazzolo 26; Union No-garedo* 23; Trivignano' 19;Reanese* 16; Valnatisone* 15; Lumignacco", Tarcenti- na’ 14; Ancona*, Maranese*, Riviera* 13; Gonars 12; Flaibano** 10; Muzzanese* 9; Tavagnacco**, Bearzicolugna* 6. 3. Categoria Buttrio 21*; Libero Atletico Rizzi 18, Moi-macco, Cormor 14; Stella Azzurra* 10; Nimis*, Gaglianese, Savorgnanese 9; Savognese* 7; Chiavris", Assosangior-gina* 6; Buonacquisto, Fortissimi 4. JUNIORES Com. Faedis*, Cussignacco’, Nimis 18; Centro Sedia,Com. Tavagnacco* 16; Pa-gnacco*, Buttrio 15; Serenissima*, Rea-nese, Chiavris 10; Torreanese 9; Valna-tisone*8; Azzurra 6; S. Gottardo 4. Allievi Gaglianese 18; Torreanese* 16; Union '91* 15; Savorgnanese* 14; Valnatisone* 13; Azzurra’ 7; Serenissima* 4; Centro sedia* 3; Buonacquisto* 1. Tre stelle/B (3) fuori classifica Giovanissimi Manzanese 19; Centro Sedia 18; Com. Faedis 17; Gaglianese 16; Savorgnane- se 14; Audace 10; Fortissimi 9; Com. Tavagnacco 8; Serenissima 7; Buttrio, Reanese 5; Moimacco 2. Union ’91 (16) e Lib. AH. Rizzi/B ( 7) fuori classifica. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa* 14;Termokey 12; Warriors 11; Coopca Tolmezzo 10; Mereto di Capitolo* 9; S. Daniele*, Bar Corrado, Faga-gna 8; Anni '80* 7; Turkey pub 6; Edil To-mat"4; Racchiuso 3. Amatori (1. Categoria) Al sole due 13; Valli del Natisone, Coop Premariacco, Dinamo korda 12; Dream team** 10; Tramonti* 9; Susans, Pers/S. Eliseo 8; Rojalese 7; Amaro 6; Treppo Grande* 4; Ss 463 Maiano 3. Amatori (2. Categoria) Bar S. Giacomo*, Birreria da Marco 14; Il Gabbiano, Osteria della salute 12; Gun-ners ’95 11; All'Ancona, Agli amici 10; Poi. Valnatisone, Sedilis 7; Vertikal Val Torre* 4; Alla leggenda 3; Ai frati 2. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornale alla settimana precedente. ' Una partila in meno; " Due parlile in meno Un gol di Saccavini permette alla squadra gialloblu di cancellare lo zero dalla casella delle vittorie Tretji letošnji veleslalom v francoskem Serre Chevalierju je v soboto minil v znamenju Avstrijk, ki so zabeležile dvojno zmago. Prvič v karieri se je veleslalomske zmage veselila Michaela Dorf-meister, drugo mesto pa je zasedla Anita Wachter. Za presenečenje je poskrbela Italijanka Sil- Slovenija brez točk ke Bachmann, ki je s tretjim mestom prvič stopila na zmagovalne stopničke. Slovenke se drugič v letošnji sezoni niso dokopale do toCk. Po prvi vožnji je sicer kazalo na solidno uvrstitev Spele Pretnar, ki je dosegla 15. Cas, toda je v drugi vo- žnji je odstopila. V prvem nastopu je odstopila tudi Tina Maze, medtem ko so bile Mojca Suhadolc (33. mesto), Urška Hrovat (36.), Spela Bračun (43.) in NataSa Bokal (48.) za finale prepočasne. Uvrstitve Slovenk ne morejo zadovoljiti trenerjev, ki so od tekme na progi Lue Al-phand veliko priCakova- Le Valli del Natisone ora anche a canestro Una nuova società sportiva è nata nelle Valli del Natisone lo scorso giugno su iniziativa di un gruppo di amici: la società Basket Valli Padur est, che sta giocando nel campionato amatoriale UISP di pallacanestro. Alla presidenza del neocostituito sodalizio (nel quale riveste anche il ruolo di mister e di giocatore) è stato eletto Francesco Bellana. La squadra, che si allena e disputa le gare casalinghe sul parket della palestra di Merso di Sopra, è composta dai seguenti atleti: Andrea Agliata, Andrea Battistig, Michele Becia, Francesco Bellana, Andrea Birtig, Lorenzo Chic- chio, Lorenzo Iussig, Christian Iveta, Pierluigi Leban, Matteo Strazzolini e Tiziano Michielin. Il battesimo sul campo, il giorno di S. Martino a Tolmezzo, si è concluso con la vittoria dei camici per 80 a 35. Nella successiva gara interna la Basket Valli è stata costretta alla resa dagli o-spiti udinesi della L.S.C. con il risultato di 49-85. Nelle file valligiane in evidenza Matteo Strazzolini, che ha realizzato sedici punti. L’ultima esibizione a Spi-limbergo è finita con il risultato di 71 a 42 per i mosaicisti nei confronti della squadra valligiana, che è alla ricerca del primo successo. La Savognese trova la prima perla Per la Valnatisone un altro ko - Bene gli Juniores ed i Giovanissimi - Il Reai conferma il primo posto La Valnatisone è ritornata dalla trasferta di Ge-mona lasciando sul campo tre punti che all’inizio della ripresa sembravano a portata di mano. La capolista infatti, dopo aver rimontato il gol di Alessandro Ber-gnach, ha giocato per tutta la ripresa in dieci uomini a causa dell’espulsione del proprio portiere. Tra i pali dei giallorossi andava un’attaccante che nell’arco della ripresa non è stato praticamente impegnato. La Gemonese ha segnato il gol vincente alla mezz’ora sfiorando in due occasioni la terza segnatura. Il cammino della Valnatisone si fa sempre più difficile, gli azzurri rischiano seriamente di venire riassorbiti nel vortice della coda. Le prossime due gare contro la Muzzanese ed il Flaibano saranno determinanti per il futuro dei valligiani. La Savognese ha battuto i Fortissimi collezionando il suo primo successo. Domenica, a Merso di Sopra, per far tornare il sorriso al presidente Fedele Cantoni è bastato il gol di Saccavini realizzato nel secondo tempo. La squadra Juniores della Valnatisone, ex “ce- nerentola”, ha inanellato contro il Buttrio la terza vittoria consecutiva grazie alla doppietta di Maurizio Suber. Gli Allievi hanno disputato una prova incolore sul campo della Tre Stelle/B, rimediando una sconfitta. Per gli azzurri la rete della bandiera è stata realizzata da Alessandro Corredig su punizione. Buona prova dei Giovanissimi dell’Audace che si sono imposti a Percoto. I ragazzi, allenati da Luciano Bellida, nel primo tempo hanno realizzato il poker grazie alla tripletta di Raffaele Iussig ed al gol di A-lex Faracchio. Nella ripresa La Polisportiva Valnatisone ha colto un pari nella gara interna con i Frati. I ducali, in vantaggio grazie al rigore trasformato da Si-stu, si sono fatti sorprendere su azione conseguente a calcio d’angolo a cinque minuti dal termine. Ancora una sconfitta per la Locanda alla Leggenda che, pur giocando bene, non è riuscita a portare a casa un punticino. Gli Over 35 della Psm sedie di Cividale continuano a dominare il girone B espugnando, a Feletto, il campo di una diretta concorrente alla vittoria finale, l'Edil Toniat. Al secondo minuto, con un gol di Luigi Gosgnach, i ragazzi allenati da Giancarlo Scoyni sono passati a condurre, ribadendo la loro indiscussa superiorità ancora con Gosgnach al secondo minuto della ripresa. Nel campionato di Eccellenza di calcetto i Merenderos venerdì scorso hanno battuto i Diavoli volanti e sabato hanno perso il recupero giocato a Paluz-za. i valligiani hanno controllato il gioco disturbato dalla pioggia e dal forte vento che soffiava a loro sfavore, subendo solo il gol della bandiera dei locali. La formazione della Savognese che domenica ha ottenuto la sua prima vittoria. In alto Irhad Tiro dei Giovanissimi Gli Esordienti, irriconoscibili, hanno perso il derby a Gagliano. I Pulcini/A hanno battuto la Gaglianese con il poker realizzato da Giovanni Tropina ed il gol di Matteo Specogna, mentre la squadra B ha perso. Il gol dei valligiani è stato realizzato da Luca Zufferli. Per sabato 18 dicembre, al termine della gara dei Pulcini, alle 17.30, l’Audace organizza nella sala del circolo assistenziale di Merso di sopra la tradizionale festa natalizia alla quale sono invitati a partecipare i genitori ed i ragazzi delle categorie Giovanissimi, Esordienti e Pulcini. Tra gli amatori il Reai Filpa di Pulfero, grazie alle reti di Cendou e Liberale, ha espugnato il campo dei Warriors confermando il proprio ruolo di capolista. In Prima categoria pareggio casalingo a reti inviolate per la Valli del Natisone. 8 novi mata jur četrtek, 9. decembra 1999 Kronaka SPETER Spietar - Mojmag Rodin se je Pietro Lietos bo Božič še buj liep ku ponavadi za mlado družino, ki živi v Mojma-ge, pa tudi za vso njih žla-hto an parjatelje, posebno za Renata Qualizza an njega ženo Cecilio iz Špi-etra. Zaki posebno za nje? Ma zak njih hčeri Paoli an zetu Massimu Sclausero iz Mojmaga se jim je rodiu parvi otrok an takuo sta Renato an Cecilia ratala nona adnega liepega pu-občja, ki se kliče Pietro an ki seje rodiu v nediejo 21. novemberja. Pietro bo živeu z mamo an s tatam v Mojmage, pa smo Sigurni de noni iz Spietra ga bojo pogostu vozili tle h nam an nono Renato mu store spznat vse naše gore še priet, ko bo mlali Pietro znu hodit! Puobčju želmo vse nar-buojše na telim svietu. Ahtuca Nona Emma ima 101 lieti Mama, nona an bižnona Emma je parvi dan dičem-berja dopunla 101 liet! Tie-la je zahvalit Boga, ki ji je dau muoč an zdravje za učakat tarkaj liet, takuo v špietarskem rikoverje, kjer lepuo an mierno živi, so tisti dan zmolil sveto mašo an potlè se kupe z njo veselil vsi tisti, ki jo imajo radi. Emma se je rodila v Jakopinovi družini v Ahtuci, za neviesto je šla v Cebajo-vo hišo. Nje mož se je klicu Antonio. Imiela sta pet otruok, dva sta na žalost že umarla. Ostal so Giovanni, Maria an Pia, ki sta mami Emmi šenkala pet navuo-du: Michele, Patrizia, Daniela an Nives. Potlè Emma je ratala še bižnona od Enrica. Vsi jo imajo radi, kot jo imajo radi vasnjani, an vsi ji Zeljo še puno puno zdravja an miernega življenja, de bi učakala še 102 liet an potlè še 103 an takuo napri. GRMEK mum Topoluove Zapustila nas je Toninca Juljova V liepi staruosti, 93 liet, nas je zapustila Antonia Filipig - Toninca Juljova po domače iz naše vasi. Toninca ni imiela lahkega življenja, tudi zak nie imiela pravega zdravja. Puno liet je živiela v Kozci, v družini Dortih, ki je lepuo skarbiela za njo. Zadnje lieta pa jih je pre-živiela v špietarskem rikoverje. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v pandiejak 6. di-čemberja zjutra v Topolu-ovem. Naj v mieru počiva. Liesa - Gor. Miersa Žalostna novica Za venčno nas je v če-dajskem Spitale zapustila Elia Rucchin, uduova Ci-bau. Rodila seje v Garmikù, potlè se je poročila v po- dutanski kamun. Kupe z možam an z otruok je živiela v Gorenji Miersi. Potlè je ostala uduova, otroc so se oženil an tele zadnje lieta nie bla tudi pravega zdravja takuo je šla živet na Liesa h hčeri Anni, h zetu Ginu Uogrinknemu iz Velikega Garmikà an na-vuodi Martini. Glih telo potietje so ji bli napravli pravi senjam za nje 78. rojstni dan. Je mierno živiela v to-pluoti družine, pa ji je ni-mar manjku sin Gianni, ki nas je premlad na hitro za-pustu kako lieto od tega. Elia je z nje smartjo v žalost pustila hči Anno, sina Giorgia, ki živi z njega družino v Alessandriji, zeta Gina, nevieste Angelo (tudi ona Uogrinkna) an Lucio Pasterkovo iz Pod-sriednjega, navuode Martino an Cristino an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivala v podutanskem britofu, kjer je biu nje pogreb v to-rak 7. dičemberja popu-dan. Mauro, diakono v Bruxelles Je nimar manj gaspuo-du nuncu povsierode takuo je nimar vič takih laiku, ki skarbjo za cierku an za viersko življenje faranu. Med njimi so tudi diakoni. Med tele tle je od sa-bote 30. otuberja tudi Mauro Beuzer. Živi v Belgiji, blizu glavnega miesta Bruxelles an tisti dan ga je škof tistega miesta po-svetiu za diakona. Mauro ima njega kor-nine v srienjskim kamune, njega mama je Maria Qualizza - Tamažacuova, njega tata je biu pa Giovanni Beuzer - Cviču al pa Tenderinkin iz Srie-dnjega. Mauro ima njega lepo družino, njega Zena je Giovanna Duriavig, hči od Gina Drejčjovega iz Do- novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Folostavek in lisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine Mauro Cviču na te pravi roki an škof iz Bruxelles lenjega Tarbjà an Irme Balentove iz Klinca, ki žive v Sriednjem, an dvie lepe hčerkice, ki se kličejo Christine an Caroline. Vsi kupe hodejo zlo pogostu na dopuste, na ferje tle h r nam takuo, de so zlo poznani. Mauro sevieda, bo le napri skarbeu za njega družino, pa od seda napri bo pomagu tudi gaspuo-dam, ki opravljajo njih službo gor v Belgiji, v kraju kjer on živi. Za njega kuražno odločitev, dečižjon, mu čestitajo vsi parjatelji, ki jih ima tle doma, posebno v srienjskim kamune. i>] Včlanjen v USPI/Associato alPUSPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Se2ana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Se2ana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 20% VENDESI a Osgnetto di San Leonardo ampia casa con annessa stalla, da ristrutturare. Per ulteriori informazioni telefonare ore pasti al numero 0432/723062 Rai - Radio Trst A NEDIŠKI ZVON vsako soboto ob 14.10 ponovitev v nedeljo ob 10.30 Sodelujejo: Liviana Gariup, Michele Coren, Loretta Primosig, Riccardo Ruttar, Bepo Qualizza an Giorgio Banchig VENDO auto Opel Astra station wagon 1800 anno 1996 in ottimo stato. Prezzo interessante. Telefonare allo 0432/723436, dopo le ore 20. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 11. DO 17. DICEMBERJA Podboniesac tel. 726150 Skrutove tel. 723008 Pnemarjag Rezija Čedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če riceta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laura Kras: vsriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laura Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj: v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laura Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 vsriedo od 17.00do 18.00 doh. Daniela M a ri n ig h Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 an od 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon vsriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 17.30.18.25.19.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji...............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES- INAC 730153 ENEL................167-845097 ACI Cedad...............731762 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,,732231 Dreka...................721021 Grmek...................725006 Srednje.................724094 Sv. Lenart..............723028 Speter..................727272 Sovodnje................714007 Podbonesec 726017 Tavorjana...............712028 Prapotno................713003 Tipana..................788020 Bardo...................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281