UREDNIŠTVO ZARJE ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna !. nadstr.). Uradne uro 7.a stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj m praznikov. Rokopisi se ne vračajo. NetVankirana pisma se ne sprejemajo ). mesečna K 1-80; za Nemčijo ce o eino ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K db Posamezne številke po 8 vin. ZARJA Izhaja vsak dan razen nedelje in prazniko .* .* ob pol 11. dopoldne. *. 1 UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, 11., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečei Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana n: in reklame 40 vin. — l.uj.iaL. niejema upravnistvo. Netrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo — Reklamacije lisla so poštnine proste. ——- 8tev. 451. V Ljubljani, v sredo dne 4. decembra 1912. Leto II. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna.................................K polletna..................................» ‘Jj”” Četrtletna................................* ® ™ mesečna...................................» Za Nemčijo: celoletna . .........................- K 2640 polletna , , . .............................*3-20 četrtletna.............................. » ® ^ mesečna ..................................... 220 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : U p r av-ništvo „ Zarje" v Ljubljani. Preganjanje. V včerajšnji številki nam je državni pravd-nik zaplenil domala ves Bauerjev članek o razmerju Avstrije do Rusije, ki je brez zaprek izžel izpod dunajske cenzure v novemberski številki »Kampfa«. Ljubljanski državni pravdnik Je s svojo konfiskacijo pokazal, da je bolj dunajski kakor Dunaj, da je v sodobni politični literaturi ignorant in da je v avstrijskih postavah nedolžen kakor betlehemski novorojenček. Ali naj se s tako vnebovpijočo nevednostjo prerekamo z umskimi argumenti? Ali naj takemu zavestnemu, samovoljnemu in nasilnemu kršenju postav protipostavljamo pravne razloge? Za umske argumente je ljubljansko državno Pravdništvo nedovzetno in pravne razloge ta lilialka Hochenburgerjeve justične uprave prezira in tepta! Slovenskemu delavstvu hočemo na tem ?>rlmeru pokazati, da odločilni krogi sistema-ično in dosledno podirajo ustavne svoboščine In da njih ravnanje prav močno diši po državnem prevratu. Včerajšnja konfiskacija je le člen v dolgi verigi persekucij, pod katerimi trpi delavsko časopisje. V zadnjem času ne mine te-!den, da bi nam državni pravdnik ne zamašil Ust in enako se godi vsemu socialističnemu Čdsopi&ju v Avstriji. Včerajšnja interpelacija sodr. Adlerja in fov. v poslanski zbornici nam kaže sedanjo konfiskacijsko prakso v Avstriji. Iz interpelacije Izvemo, da je dunajska cenzura v »Arbeiter-Zeitung« zatrla sledeča odstavka, ki ne obsegata druzega nego opravičeno kritiko: »Zakai če se uzakoni načrt »o vojnih dolžnosti«, ki ga je vlada v petek predložila parlamentu, potem so državni osnovni zakoni raz-tigani in razcefrani. In zakon se ne zadovoljuje niti s tem, da bi jih raztrgal le v slučaju vojne. Ako parlament odobri ta zakon, potem velja za vojno in le za vojno režim samovoljnosti.« In prav tako je zapadel zaplembi — kakor navaja omenjena interpelacija — naslednji odstavek : »Toda še nobena država se ni doslej pre-drznila, da bi pognala vse moško prebivalstvo pod prisilno delo in ga postavila pod vojaško sodstvo. Da ne govorimo o nezasllšanosti, da bodo ljudje, ki niso nikdar bili vojaki, podrejeni disciplinarni oblasti vsakega stotnika! Nobena država nima take postave; tedaj bi Izhajala tudi Avstrlia celo v slučaju vojne brez nje! — Celo v slučaju vojne! Ampak ta nečuvenl zakon ne pravi niti, da velja le v slučaju vojne. Če je le en dopolnilni okraj mobiliziran in če je le en polk postavljen na vojno stanje, lehko domobranski minister odredi, da stopi zakon v veljavo! V bodoče nojde brez Čuvaja in brez iz|em nega stanja! Če se bo le del države repenčil, vpokličejo rezerv’«*-' enega regimenta in pravico, da postavijo vse tovarne pod vojno Pravo, da se znebe neprijetnih oseb, df> na tisoče in tisoče ljudi pod vojaško sodstvo! Domobranski minister kraikomalo razveljav državne osnovne postave! Če bi bilo kaj poštenega meščanstva v Avstriji, vihar ^treva bi nastal 7wer tako predrznost!« r Ta zgled jasno kaže preganjanje, ki ga je deležno delavsko, socialistično časopisje. Zaka je naše časopisje tarča ljutih, besnih napadov? Vojaške predloge v Avstriji, kodifikacija državnega prevrata na Ogrskem kažejo dovoK lasno, da kanijo mogotci obupen naskok na ustavne svoboščine, da hočejo z brutalnostjo in z zvijačo ugrabiti pravice, ki jih je delavstvo s svojo krvjo kupilo. In socialno demokratično Časopisje je edino, ki možato in odločno razkriva te nevarne spletke in kliče ljudstvo na stražo Odtod srd mogotcev zoper neustrašene glasnike ustavne svobode in ljudskih pravic, odtod moščevanja in preganjanja. V teh resnih časih, najresnejših, kar jih pomni živeči rod, je sveta naloga delavstva da se še tesneje oklene svojega časopisja, da Posveti še več pozornosti in še več dela svojemu orožju. Delavci, vstran samozadovoljnost in komodnost: Nabirajte za svojo »Zarjo« naročnike in Poskrbite, da ne bo delavskega doma brez de •avske »Zarje« J Dr. Adler o avstrijski politiki. (Govor v poslanski zbornici dne 28. novembra.) (Konec.) Sedaj pa vstane majhen avstrijski državni pravdnik, tišči roko pred izvirek Donave in reče: Voda se ne sme pretakati. (Veselost in burno pritrjevanje med socialnimi demokrati). To je državni pravdnik, ki je za to tukaj, da je ome-„en; ali Vi vendar niste državni pravdni! ' (Veselost). Vi bi se pač leliko emancipirali od Ho-chenburgerja! Ako bi bili predložili grofu Stiir-gkhu manifest v grškem jeziku, bi ga cenil kot važen dokument. (Veselost). Manifest, porojen iz življenj miljonov, bo vplival na srca in možgane deseterih miljonov, vkljub državnim prav-dnikom in biričem. (Živahno odobravanje med socialnimi demokrati). Čemu se torej vi tako ilamirate, tako kompromitirate, tako razgalite do kosti, da Vas prav od srca pomilujem za to ilamažo in se enačite z najneumnejšim od naših državnih pravdnikov. Vodilni organ vojnih hujskačev je »naznanil«, da bom jaz prečital bazilejski manifest. Publiciteto, ki jo rabimo, si bomo že sami izbrali, e nam ne boste predpisovali Vi. (Živahno odobravanje). Švicarski kantoni nikakor niso pod rdečo upravo, temveč so prav konservativni, zlasti še bazelski kanton. Kantonska vlada ba-zelska je pozdravila kongres s spomenico, ki se e pričela takole: »Neizmerno gorje odvrniti, narode obvarovati silnih žrtev, ki bi jili jim naložila vojna, je Vaš visoki cilj. S svojo manifest. hočete poostriti vest, da ne bo mo"la odločevati sila in strast o usodi Vaših narodov!« To je naziranje zelo konservativnih bazelskih vladnih poglavarjev. Vi pa konfiscirate. Vi dopuščate, da nas Vaše časopisje zmerja in še mislite, da ste res kaj storili, če stoje v Vašem časopisju pustolovska poročila o tem, kar se je godilo v Bazileji in če nam polagate v usta vsemogoče delikte in priskutnosti. V Bazileji ni bil niti eden, ki bi si ne bil zavedal važnosti in resnosti trenotka in odgovornosti tako močno, da so taki nizkotni napadi na poedince globoko pod površjem diskuzij, ki so se vršile tam. (Živahno odobravanje med socialnimi demokrati). Resnost naziranja mož, ki so bili tamkaj — le del te resnosti — bi želel tej zbornici in poslancem (odobravanje pri socialnih demokr l"i), ker tudi Vi imejte občutek, ki smo ga imeli mi tamkaj. Tukaj stojimo za ljudi, ki moraio nastopiti s svojo krvjo, s svojim životom in bodočnostjo svojih družin, z vso svojo eksistenco za to, kar mi storimo. To bi nam moralo biti zapisano v glavi in srcu, ali v vojni hujskariii proti nam varite svojo zanikrno strankarsko brozgo ob velikem, pretečem svetovnem požaru. (Navdušeno pritrjevanje med socialnimi demokrati). Kaj si domišljate, da zamorete ostrašiti nas socialne demokrate? Dobro vemo, da govorite v imenu onih, ki jim ne bo treba mar-širati. (Živahno odobravanje). In drugič, da je vojno razpoloženje naraščalo v tej meri, kakor se je k sreči zmanjševala vojna nevarnost. (Živahno pritrjevanje). Resno upamo, da ne bo prišlo do vojne s Srbijo ali Rusijo. Zunanji sovražnik, upamo, da je odvrnjen, ali igra mora imeti predmet. Torej je notranji sovražnik! Če že ni mogoče pognati vojaštva na Srbe, tedaj se vsaj lehko napodi policiste na socialne demokrate. Ako nas hočete predstaviti prebivalstvu kot izdajalce, tedaj morate lagati o tem, kar govorimo in pridigujemo in zabraniti, da ljudstvo ne izve resnice. Tako morate n. pr. lagati, da je bil bazilejski kongres velika demonstracija ne le proti Avstriji, temveč v prvi vrsti proti vladarju, potem morate potvarjati in zabraniti, da ne pride naš ukrep med ljudi ,ker bi ljudje potem spoznali, da to ni res. (Pritrjevanje pri socialnih demokratih). Ako govorim o zunanji politiki, tedaj se popolnoma zavedam, kakor tudi vsak mojih strankinih pristašev, da moram to storiti z rezervo in opreznostjo, ravno tako se zavedam dolžnosti, da koristim v tem trenotku le eni stvari, miru, in da ne izpregovorim nobene besede, ki bi škodovala miru. Toliko je zbornica še vredna kakor delegacije, in kar govore grofje, to zmorejo poslanci tudi še. Ako je dovoljeno »Neue Freie Presse« in Reichspošti«, da govorita vsak dan o zunanjem položaju, mora biti to dovoljeno tudi poslancem; ker tako modri, kakor so žurnalisti, morajo biti poslanci že iz uradne obveznosti. (Veselost). Brezdvoinno se je situacija na naše največje veselje zadnje dni nekoliko izboljšala. Tudi tega ne pozabimo, da so se vodilne besede naše zunanje politike v zadnjih tednih močno spremenile. Najprej je prikrevsal stari status quo, nato še drugi status quo, ta namreč, ki so ga ustvarili zgodovinski dogodki na Balkanu, za tem Sand-žak in potem so dejali: Solun. Ni dolgo trajalo, ko so razglasili: Hočemo le zvezo za vse večne čase, vojaško konvencijo ali kaj sličnega, krat-komalo: Ljubijo naj nas. (Veselost). Ali nozabili so, da motijo razmerje med Avstrijo in Srbijo že od vsega začetka srbski prašiči. Potem smo bili za avtonomijo Albanije. Dejali so, da gotove meje ne smemo prekoračiti. Tako ni govorilo ministrstvo za zunanje zadeve, tako niso govorili odgovorni krogi, temveč tako so govorili oni, katerim ni treba nositi nobene odgo vornosti, oni, ki si prisvajajo pravico, da go- vore v imenu vlade, ne da bi bili tudi odgovorni za to. Ti so, ki so prizadjali Avstriji pred vso Evropo poraz za porazom! Končno so dobili Prohazkovo afero. Resna stvar bi bila, ki bi se morala poravnati, če je bil zastopnik Avstrije tam dol oškodovan m užaljen in če avstrijske zastave niso respekti-rali. Ta stvar — to pravijo celo učenjaki mirovne lige — je kakor ustvarjena za haško razsodišče. Gotovo sem zadnji, ki bi omaleževal dejstvo, ako bi bil žaljen avstrijski državljan v inozemstvu. Želel bi le, da bi se porabil del energije, ki vzkipeva v tem slučaju, tudi za varstvo avstrijskih delavcev v Ameriki in na Pruskem. (Živahno pritrjevanje med socialnimi demokrati). Pravijo: Ne smemo pustiti, da bi delali z nami kakor se jim zljubi! Ali kaj so nam pa pravzaprav doslej še storili? Srbskih zmag ni mogel nihče ubraniti. Dokler je pretila vojna nevarnost, se je malo čutilo vojno navdušenje med ljudstvom in od zgoraj dol, skozi gotove prekope, so skušali razliti nekoliko vojnega navdušenja med prebivalstvo. Ali kmalu so segle posledice razvnetja predaleč naokolo in tedaj se je moral vzdigniti stari »Fremdenblatt« in pomirjevalno izjaviti, da zunanji urad ne more slediti impulzom »javnega mnenja« — to je namreč »Reichspost« in »Neue Zeitung« — (viharna veselost med socialnimi demokrati), da nosi vendar nekaj odgovornosti, ki jo ljudske mase ne dele z njim in da ne sme izgubiti izpred oči dejstva, da je treba računati do gotove meje tudi z velikimi evropskimi interesi. V današnjem članku »Fremdenblatta« pa čuti zunanji urad potrebo, da se brani proti očitkom, da se Avstrija umika. Pravijo, da nestrpno razpoloženje izzivajo provokacije Srbov. Da se objestnost zmagovalcev v Srbiji ravno ne kaže v najlepših oblikah, to mora vsakdo priznati; ali že dolgo je od tega, da nismo imeli užitka in prilike opazovati, kakšno bi bilo razpoloženje na Dunaju, kako bi besnela prevzetnost zmagovalcev na Dunaju. In če bi prišlo do tega — prav zelo zmerni in zavedajoč se svoje Časti, bi gospodje, ki že danes besne, ko ni še o zmagah, niti ne o vojni govora, ne bili. (Veselost). Vznemirjajoči dogodki v Prohazkovi aferi niso bili izzvani v Srbiji, temveč v sled laži našega hrupaželjnega časopisja. (Pritrjevanje med socialnimi demokrati). In kaj je s hujskajočo in zlobno pisavo srbskega šovinističnega čosopisja nasproti Avstro-Ogrski? Srbi na vsezadnje nimajo niti takega tiskovnega zakona kakor mi (živahno odobravanje med socialnimi demokrati); bojim se, da so celo tako necivilizirani, da nimajo niti objektivnega postopanj3’ rnorda so njhovi državni pravdniki na bojišču in ne morejo konfiscirati. (Burna veselost med socialnimi demokrati). To so vzroki, ki morda lehko razjeze, lehko se odgovori na predi zen cKinek s predrznim člankom (veselost med socialnimi demokrati); ali izprati črnilo s krvjo, tega doslej še ni bilo na vsem širnem svetu! Mislim, da na onetn mestu v Avstriji, kjer imajo žal edini pravico napovedati vojno, ne žele vojne. Nočem naslikati posledic vojne; ali vojna bi bila katastrofa, kakršne že ni bilo eno stoletje na svetu. Vprašam torej, zakaj zmerjajo socialne demokrate, ki v trdnem prepričanju najenostavnejšega izpolnjevanja dolžnosti delujejo za mir in jih predstavljajo kot izdajalce domovine. Govore o avtonomiji Albanije in o pravici Albancev za samostojnost in na vsem Balkanu ni žive duše, ki bi se potegovala za to upravičeno zahtevo, razen Albancev in socialnih demokratov v Srbiji, Bolgariji in v Turčiji. Viharno odobravanje med socialnimi demokrati). »Reichspost« govori v blaznosti, ko piše, da hočejo socialni demokratje pomagati Rusiji. (Bučen smeh med socialnimi demokrati). Mi, Rusiji? Mi, ki vidimo v ruskem carizmu največjega, nalstruoenejšega in najnevarnejšega sovražnika človeštva in napredka? (Živahno odobravanje med socialnimi demokrati). Mi, ki smo se v Bazileji zopet slovesno izjavili proti ruskemu carizmu in izgovorili, kar nam polni dušo? Filistri, ki se ob tem razburjajo, ne bodo ranili ruskega carizma. Ati revolucionarni proletarci na Ruskem in Poljskem, ki se že danes boiujejo proti carizmu, so zavezniki človeštva in njega mir. (Pritrjevanje med socialnimi demokrati.) Edini olajševalni razlog za Vaše postopanje je ta, da menite da gre za boj ene stranke z drugo in da se morda ob tej priliki lehko zmakne prokletim socialnim demokratom mandatček. (Smeh med socialnimi demokrati). To je stara, malenkostna čista gesmanitovska politika, ki jo Vi uganjate. Ne bojimo se Vas. Če potegnete v razburjenosti krvnega opoja nekaj dvomljivih plasti tega mesta s seboj, če zberete nekaj nemških in italijanskih dijakov pri spomeniku Deutschmeistrov sredi noči — da je sredi noči, to je olajševalen razlog — nam ne storite s tem prav nič. Poznamo le enega sovražnika, ki je danes močnejši od nas: »Sovražnik, ki ga najbolj črtimo, ki tesno, močno nas oklepa, nerazum je množice!« Vemo, da je ne-razum množice proti nam, a vemo tudi, da postaja vsak dan jasnejše, in da naše delovanje, prinašati luč in resnico, ni brezuspešno, čeprav smo v manjšini. (Viharno odobravanje). Avstrija bi bila lehko razvila prav dobro politiko, ako bi bila razumela postati vzhodna prednja sila, ako bi vravnala položaj Jugoslovanov na jugovzhodu države pri nas in na Ogrskem in če bi Bosno in Hercegovino tako upravljala, da bi se kmetom tam doli godilo če ne že bolje, vsaj ne slabeje kakor v Srbiji, in če bi Avstrija razumela, da se s Tiszo sicer lehko živi, a da se ne more z njim delati ljudske politike in da gospod Čuvaj ni sredstvo za velikopotezno in pametno politiko na Balkanu. (Pritrjevanje med socialnimi demokrati). Ne bodo nam mogli očitati, da slabimo v tem trenotku avstrijsko stališče ali da želimo, da bi stala Avstrija slabotna pred svetom. Da, Avstrija ima izvrstne topove, izvrstne puške, najbrže tudi izvrstne konje, izvrstno kri, pogum, čile, zdrave ljudi. Avstrija ima moč, da onesreči ne le svojih ljudstev, temveč ves svet; ali če ima moč: ali jo pa mora res izrabiti? In če že nihče drugi ne govori, tedaj moramo mi, ki nas bodo porabili za hrano kanonov, imeti pravico, da rečemo: ne maramo v klavnico, vojna ni dobra stvar, ne l^rni Avstrijci, temveč mi vsi, združena internacionalna hrana za kanone? (Viharno odobravanje med socialnimi demokrati). Upam, da ne pride do vojne, ker ne vidiml nobenih gospodarskih interesov, ki bi opravičili razrušitev naših kulturnih pridobitev, ki so pičle dovelj, ki pa so zgrajene z živci in s krvjo vseh preteklih rodov in ker si ne morem predstavljati, da bi izenačilo vse to razdejanje kateri si bodi gospodarski interesi, ki bi jih meli na Balkanu. Naš zunanji urad in vsak, ki oficiahio govori, pravi: Hočemo mir. Socialni demokratje ga tudi hočejo. Zakaj torej boj proti nam? Ali mar motimo mirovno delo? Ali danes utajiti vse, jutri rožljati s sabljo in razglašati naredbe, ki morajo razburjati, to je bedasto. Prenričan' sem, da nima ne naš zunanji urad. ne odgovorni krogi ničesar opraviti z borzo. Ali od tega cincanja ima dobiček le borza, ki se igra brezvestno z živci prebivalstva. Tudi proti temu protestirajo socialni demokratje. Kar danes razburja ljudstvo, to se lehko in? se tudi mora poravnati brez vojne. Zav^evanje je zločin. Avstrijski socialni demokratje so za mir in proti vojnim hujskačem in prezirajo obrekovanja, ki jih lučajo proti socialnim demokratom. (Navdušeno pritrjevanje med socialnih mi demokrati). Nove vojaške predloge. ZAKON O PODPORAH V SLUČAJU MOB1-LIZAC1JE. Po novi predlogi imajo pravico do podpore žena in zakonski otroci vpoklicanega, dalje pa tudi starši, bratje in sestre, nezakonskas mati in nezakonski otroci, ako imajo v monarhiji domovinsko pravico. Vsi pa le tedaj, ako so podpore res potrebne, t. j. ako so bili docela! ali saj pretežno vzdržani od vpoklicanega. Vsak od opravičencev sme zahtevati od države takozvano »vzdrževalno podporo«, ki se določi po normah, veljavnih za vojaške pohode v mirnem času. Otroci pod 8 let stari dobe le polovico. Kdor mora plačevati stanovanje, dobi tudi podporo za stanarino, ki_pa ne sme nikdar presegati polovice vzdrževalne podpore. — Cela rodbina skupaj ne sme dobiti več podpore, kakor je vpoklicani povprečno zaslužil. Pravico do podpore imajo sorodniki tako dolgo, dokler je njihov vzdrževatelj v aktivni vojaški službi. Ako dezertira, ugasne ta pravica ravno tako, če je obsojen na težko ječo. Ako pade v boju ali umre na dobljenih ranah, teče podpora Šest mesecev po smrti. Podpore niso podvržene eksekuciji in so izvzete iz pravnega prometa; (ne dajo se zastaviti, odstopiti itd.). Zahtevek po podpori se mora javiti na občini in to najkasneje 2 meseca po zopetnem izpustu iz aktivne službe ali 6 mesecev po smrti vpoklicanega. O zahtevku sklepa posebna komisija, ki jo bo uredila posebna vladna odredba. Proti odlokom komisije, v kateri je tudi zastopnik deželnega odbora in v avtonomnih mestih tudi magistrata ni priziva. Podpora se izplačuje osebam, ki jih določi komisija sporazumno s podpiranci in sicer v polmesečnih obrokih 1. in 16. vsakega meseca. Postava stopi v veljavo takoj, ko se objavi. ZAKON O NABORU KONJ. Za časa splošne ali delne mobilizacije so vsi posestniki konj, oslov, mul in vozov zavezani, prepustiti živino državni upravi. Izvzeti so pred vsem konji in vozovi, ki so neobhodno potrebni v poštni, policijski, sanitetni, gasilni službi, konji, ki so že dalj časa v podzemskih jamah, konji, ki še niso 4 leta stari ter doječe in noseče kobile. Izvzeti so nadalje tudi konji, ki se rabijo v dirkah (!) ne pa tudi konji, ki so neobhodno potrebni v kmetijstvu, obrti itd. Priprave se vrše že v mirovnem času. Vsako drugo leto je v posameznih okrajih vojaški nabor za konje in vozivo, ki jih morajo na poziv oblasti lastniki pripeljati na določeni kraj. Tu odloči posebna komisija, sestavljena! po vzorcu vojaške naborne komisije, katera živina in katero vozivo je pripravno za vojaške namene. Konje ali vozove precenijo cenitelji, ki jih določil politična oblast. Proti odlokom komisije in ceniteljev ni priziva. Izrnt J potrjenih konj in vozov odloči vojaški zastopnik potrebno števlo, ki pridejo v slučahi mobilizacije prvi na vrsto. Lastnik odbranega objekta dobi potem »evidenčni list« in je odslej glede na odbranega konja, na odbrani voz vezati na podobne predpise kakor vojaki. Vsako izpremem-bo (prodajo, pogin, oddajo v najem itd.) mora tekom 14 dni naznaniti občinskemu uradu. Vojno ministrstvo ima celo pravico za določene kraje in gotov čas prepovedati vsako izpre-membo posesti. Evidenčni list obsega popis konja oziroma voza, ime lastnika, ceno in kraj, kamor je treba v slučaju mobilizacije konja ali voz postaviti. Ako izda vojaška oblast tozadevni oklic, so vsi posestniki takih konj in vozov obvezani postaviti te nemudoma in na lastne stroške na kraj, določen v evidenčnem listu. Tudi ta postava stopi v veljavo takoj, ko bo objavljena. ______ ___________________________ Vojna besnost. Iz Soluna poročajo, da prihajajo dan za rd«em strahotna poročila iz okolice, ki navdajajo vsakogar z grozo. Kakor bi živeli v najtemnejših časih srednjega veka ali pa kakor bi slišali o vseh strahotah tridesetletne vojne, tako pretresajo ta poročila Človeka. Balkanska bojišča so prepojena s krvjo, grom topov je potihnil, bajoneti ne sekajo več smrtonosnih ran, a zdaj slede požigi, umori, opustošenja, o kakršnih pripoveduje zgodovina izza časov turških vojn. Turška armada če se je sme še tako imenovati, je razkropljena in se pomika po zadnjih porazih pri Bitolju, Banici proti Kastoriji in Ko-rici ter hoče najbrže v Epir. Približno 10 do 12 tisoč mož, pod poveljstvom Zeki paše, tvori še celoto, vse drugo bega brez cilja po gorovju v strah in grozo prebivalstva. Že čez 200 vasi, ki so jih razsute turške čete na svojem umikanja prehodile, so požgane in nepopisne so grozite, ki so se dogajale tam. Vasi so turške in krščanske. Za košček kruha ubijejo človeka, živino, ki je ne morejo vzeti s seboj, pobijejo ali pa zapalijo hleve in staje, da vse pogori. Vse naokolo leže trupla, ne prizanašajo ne ženam, ne dekletom, ne otrokom, ne starčkom in bolnikom. Turki kličejo kristjanom, da naj si le obdrže Macedonijo, a ostal ne bo kamen na kamnu, dedščina naj bodo ožgane razvaline, širna polja, pokrita s trupli. Zmagovalec ne bo imel veselja, ko bo nastopal dedščino. Ali tudi zmagaki nimajo Čiste vesti, tudi ti so zakrivili strašne zločine. Svojo maščevalnost so si ohladili ^ požiganjem in z umori. Njihov pohod do Egejskega morja j,e zaznamovan s sto in sto trupli, s požganimi domovi. Ako je le deseti del vseh dohajajočih vesti o bolgarskih krutostih resnica, tedaj je tudi bolgarska soldateska dokazala, da ne zaostaja v krvoločnosti za Turki. Turki ropajo, more in požigajo iz obupa, ker vidijo, da je njihova poltisočletna posest izcrub-Itena, Bolgari iz maščevalnosti, iz prešerne smelosti zmagaloev. Vojno slavo bolgarske armade bo onečaščala temna pega: mesarsko klanje bolgarskih vojakov in bolgarskih tol d no Macedoniji na nedolžnih ljudeh. Tudi Grki so gospodarili grozno po osvojenem ozemlju, a vendar jih Bolgari prekašajo. Očividci poročajo stvari, da se človeku ježe lasje. In koga zadene krivda? Ali ne one, ki so lahkomiselno izzvali balkansko vojno in one, ki bi jo lehko preprečili, a so *-aie gledali mirno, la se je pričelo mesarsko klanje po balkanskih poljanah. Rusija je ščuvala, ostale velevlasti so željno pričakovale, da se je pričel krvavi ples, od katerega si morda lehko uplenijo tudi kaj. Liubl‘ana in Kranjsko. — Lojalitetna izjava. Na snočnji občinski seji je župan dr. Tavčar predlagal: Včeraj, dne 2. decembra, se Je pričelo petinšestdeseto leto vladanja našega presvitlega cesarja. V teli viharnih časih polagam važnost na to, da se spominjamo z neomajano zvestobo in vdano pokorščino tega za Avstrijo in posebno tudi za nas Slovence prepomnljivega dogodka! Pri tem izražamo željo, da bi nam prevzvišena oseba cesarja, ki je bit vsekdar zaščitnik miru, bila ohranjena do skrajnih mej človeškega življenja! Fran Josipu I. slava! — Topot so magistratni liberalci prehiteli deželne katoličane. — Žrtve kapitalistične brezobzirnosti. Iz Novega mesta smo prejeli: Upali smo, da nam železniško podjetje Samohrd prihrani večne kritike o njegovem izkoriščnju zaposlenega 'delavstva. A kakor iz najnovejšega slučaja, ki bi bil kmalu zahteval več človeških žrtev, uvidimo, bo treba tej češki gospodi še nadalje in bolje stopati na prste. Poročali mo že, da je to podjetje -med Novim mestom in Kan-'dijo sredi Krke postavilo takozvani kason v isviho zgradbe srednjega opornika za železnici most. Kason stoji na svojem mestu in je že začetkom pretečenega tedna bil toliko urejen, fda se je pričelo delo na dnu Krke pod kaso-nom. To delo opravlja od 10—16 delavcev, ki se vsakih šest ur menjajo. Dela se noč in fdan. Da zamorejo delavci pod kasononi delati in da se vodi zabrani dohod, to se oskrbuje Po posebnem stroju, ki dovaža zrak po ceveh V spodnje dele kasona. Da si tvrdka prihrani na delavskih močeh, je delo pri stroju tako uredila, da mora strojnik skozi 18 ur nepretrgoma opravljati posel pri stroju. Ta posel Sicer ni težaven, ampak je odgovoren in kaka Odgovornost je to, je pokazal slučaj v nedeljo fejutraj. Ali podjetje tudi še s tem izkoriščanjem delavske moči ni bilo zadovoljno. V po-fcmeh vsem obstoječim obrtnim predpisom je >odjetje strojnika sililo, da gre, če pri stroju rima posebnega dela, še v predor delati. Temu >e je strojnik vendar uprl. Prišla Je noč od pobote na nedeljo. Tam, kjer stroj stoji (blizo Krke) je svet močvirnat, vsled »zvorne« uprave slavne mestne občine je tam toliko blata in luž, da se konji ki dovažalo tusemkaj materijah do trebuha vdirajo v blatu. Poi je tako izvožena, da se že sploh ne oozna. Imajo tik poti nagrmadenega polno kamenja, toda brezbrižnost podjetja in »vzor« mestne uprave pusti to kamenje raje tam ležati, kakor da bi dalo razgaženo oziroma razvoženo pot vsaj za silo posipati. V tem močvirju tik Krke je postavljena na vse strani odprta baraka, pod katero se nahaja omenjeni stroj. V teh škandaloznih okoliščinah naj človek opravlja tako odgovorno službo. Na eni strani se peče od stroja, a od drugih strani ga preletava mraz. Ali je čudno potem, da se je reveža pri stroju proti jutru oprijela utrujenost in ga zazibala v spanje? Stroj pa je ravno tako brezobziren do človeka trpina kot je to češko podjetje. Dokler je brez vodilne roke šlo ie šlo, potem pa je moral stroj priti iz nereda. In v tem hipu je na življenje onih trpinov globoko pod vodo sredi Krke prežala mrzla kruta smrt. Ker je zmanjkalo zraka v kasonu, ie namesto zraka pričela voda prodirati v kason, kjer je delalo kakih 12 delavcev. Da niso te nevarnosti še ob pravem trenotku opazili in naglo pobegnili iz kasona, bi jih bila voda vse skupaj potopila oziroma zadušila. Kdo bi bil za te človeške i žrtve odgovoren? Mar obrtna oblast, ki ima : pred nosom te in druge škandale pa jih ne vidi, ker jih noče videti. Da jih nočejo videti tudi druge javne in državne oblasti, to se najbolje vidi po tem. koliko časa stoji najbolj obljudena državna cesta na kolodvor več kot na polovico aprta, ker se podjetju Samohrd kar nič ne mudi, da napravi vhode predora pod cesto. Gospoda po Novem mestu veseljači, delavec pa naj za par krone tvega življenja in naj trpi ves javni promet. — Obrekovalci zoper »Konsuinno društvo za Ljubljano in okolico zopet na delu. Nedavno je klerikalni »Slovenec« z veliko slastjo poročal o neki ovadbi, ki je bila menda vložena na mestni magistrat in na c. kr. deželno sodnijo zoper vse odbornike »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico«. Dolgo časa o tej ovadbi ni nikdo ničesar vedel razven gg. pri »Slovencu«. Sredi novembra pa res dobe nekateri člani načelstva »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico« povabilo na državno pravdništvo Tam se jim prebere ovadba, glupa kot ie more biti plod klerikalne fantazije. Zagrešil da jo je neki subjekt ki je študiral svoj čas daljšo dobo visoko šolo v Gradiški zaradi resnicoljubnosti. Odborniki so naproti tej ovadbi povedali to. kar je bilo povedati. da Je v glavnem zlagana, izmišljena in zlobna. Nekateri bivši člani so pomagali ova-dilcem no — vse zaman! Končno je dobil odbornik s. Svetlin povabilo k okrajni sodniji v Ljubljano, da se zagovarja zaradi prestopka po § 11. odd. 2. in 3. — na sodniji so mu povedali da se ga dolži, da Je enkrat rekel neki prodajalki, da je vino, ki ga mu je pokazala, teran. Sodrug Svetlin je to zadevo pojasnil, da ie v istrski teran, ki se mu je zdel pretrpek, ukazal vliti 20 litrov pristne rebule, kar ie smatral za pravilno -Dostopanje, ako pravi bivša, prodajalka, da ji le rekel, da je sedaj »teran« — na to se pač ne spominja, mogoče pa je, da ji je dejal, da je sedaj vino tako kot »teran«. Ker je soobtožena bivša prodajalka trdila, da ji je rekel »to je teran«, je smatral sodnik za dokazano, da se je »vino, ki ni teran, prodajalo kot teran« ter je obsodil s. Svetlina za visoko kazen —- 5 kron (reci: pet kron). To se je zgodilo seve že pred desetimi dnevi. — Včerajšnji »Slovenec« pa to deset dni staro vest prinaša »med najnovej-šinri noticami«. Seveda brez laži ta pobožni list izhajati ne more; laže da je s. Svetlin predsednik »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico« ter da je sodrug Anton Kristan za nekaj časa demisijoniral kot direktor konsumnega društva. — Interesantno je: zakaj se »Slovenec« tako rad zaletuje v to našo lepo procvetajoče zadružno podjetje. Klerikalci imajo tudi svoje konsumno društvo v Ljubljani. ki je že doživelo obilo polomov in ne more nikamor naprej— zato pa bi radi z obrekovanji in lažmi škodovali naši zadrugi. Raje naj vse kazni, kar jih ie že doletelo, objavijo — če ne bomo prišli mi z njimi na dan. Potem se bo kmalu videlo: kal in kako je. Nas ni treba biti sram tega, kajti, kdor je bral grozilne in umazane vesti o »strašni ovadbi«, tedaj je pač pričakoval nekaj strašnega — izlegla pa se je mala miška, ki sedaj straši po »Slovencu«. — »Slobodna Riječ« prinaša v št. 274 od minule sobote obširno poročilo o predavanju s. Antona Kristana, ki ga je v četrtek imel v Zagrebu. Poročilo pravi: »spretnom govorničkom vještinom uspis je drug Anton Kristan, da nas kroz čitav sat i po zadrži u napetoj pomnji sa svojim zabavnim i nadasve poučnim izvodima o konzumnoju i produktivnom pokretu proletariata«. — Konzumno zadružništvo na Hrvat-skem je še slabo, vendar upa »Slobodna Riječ«, da se bo povzdignilo ter sledilo zgledom po drugih krajih. — Kaj vse je za ljudstvo dobro. V »Zarji« št. 449 je bilo v notici pod gorenjim zaglavjem očitano M. K. v Zeleni jami, da je kupil krvo-močno kravo. Prepričali smo se, da je bila naša informacija neresnična in da je očitek neosno-van. — Umrli so v Ljubljani: Jurij Strauda-cher, bivši urar, 89 let. — Antonija Hribar, metteurjeva soproga, 46 let. — Anton Skubic, delavec, 55 let. — Ivana Černe, občinska ubega, 24 let. — Ivan Šimenc, čevljar. 49 let, — Ivan Urh, zidarjev sin, 18 mesecev. — Marija Ambrožič, mestna uboga, 55 let. — Josip Jurčič, pekovski pomočnik, 18 let. — Fran Teran, sin mitnišksga paznika, 1 leto. —Terezija Jučina, delavčeva vdova, 78 let. — Marija Zore, krojačeva žena, 33 let, — Marko Domjanovič, krošnjar, 48 let — S trebuhom za kruhom. V ponedeljek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 80 Hrvatov, nazaj jih je prišlo pa 20. Mesečni shod podružnice mizapev se vrši v nedeljo dne 8. decembra ob 9. uri dopoldne v gostilni pri »Levu« z običajnim dnevnim redom. Primadona slovenskega gledališča gdč. Eliška Orlova je včeraj odšla iz Ljubljane. Ker bi vsled obolelosti ne mogla še par tednov nastopiti in ji je zdravnik svetoval, da naj ne nastopi, dokler popolnoma ne ozdravi, je gdč. Orlova odpovedala za to sezono svoj angažma in se je odpeljala domov. Gdč. Orlova si je s svojimi nastopi na slovenskem cdru ptidobila simpatije ljubljanskega občinstva, ki bo vrlo pevko in navdušeno umetnico gotovo ohranilo v najlepšem spominu in io bo, ako se prej ali slej vrne, gotovo z veseljem pozdravilo. — Iz gledališke pisarne. Danes se izven vsakega abonementa kot druga dijaška -krenska predstava uprizori Calderonova klasična drama »Sodnik Zalameiski« z g. Verov-škom v naslovni ulogi. Začetek, ob 6 zvečer, konec po osmi uri. — V četrtek zaradi Miklavževega večera ne bo predstave. — Strel v oči In obraz. Anton Fende, 18 let stari sin posestnice na Primskovem pri Kranju, je v ponedeljek zvečer pri »ofrehtu« streljal s topiči. Pri tem se je pa fant ponesrečil. Stre! mu je šel v oči in obraz. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Krvav spopad na plesu. V Kopačevi gostilni v Zireh, sodni okraj Idrija, se je te dni vršil ples. Med plesalci je bil tudi čevljarski pomočnik Bogataj. Proti večeru je prišel v gostilno čevljarski pomočnik Matija Brenčič. Ko ga je Bogataj zagledal, je brez vsakega vzroka planil nanj z odprtim nožem in ga sunil v desno roko. Brenčič je težko ranjen. -- Vojaka povozil vlak. Celovški listi poročajo: Pri Vrhniki je vlak povozil narednika, ki je ondi stražil most, in ga popolnoma zmečkal. — Smrtna nesreča s puško. 221etni Lovrenc Bebelak, hlapec pri J. Pevcu v Škovcu, občina Velika Loka, je šel v podstrešno sobico po suho meso. Ob tej priliki je snel s stene puško in jo začel basati; po nerodnosti pa se mu je puška sprožila in naboj je šel nesrečniku na desni strani v prsi, na levi strani pa mu je pa prišel vun. Debelak je kmalu izdihnil. — Zaradi prepovedanega povratka v mesto je bil aretiran na Dolenjskem kolodvoru leta 1869. v Šmartnem rojeni Franc Anžič. Anžiča ki je tujemu imetju nevaren, so izročili sodišču. — Knjižnica podružnice »Vzajemnosti« Vič-Glnce je otvorjena vsako nedeljo dopoldne od 10. do pol 12. Vabimo torej vse člane da pridno obiskujejo knjižnico. Tudi društveni prispevki se plačujejo ob tej priliki. — Izgubljeno in najdeno. Izgubila je M. Poženeljeva denarnico, v kateri je imela 16 K denarja. — Gospod Fran Lipovš je izgubil zlat poročni prstan s črkama »L. J. 6J2.—1887.« — Dijak Udalrik Steindl je našel risalno orodje. — Stražnik Ignacij Tominc je našel vozno odelo. — Postreščkova žena Karolina Koroščeva je izgubila zavitek blaga za odejo. — Delavec Matevž Gregorič je našel manjšo vsoto denarja. — Vojni posnetki z balkanskega bojišča, ki se predvajajo danes in naslednje tri dni v »Elektroradiografu Ideal« posneti so na bojišču iz daljave 10 do 12 metrov in nam kažejo jako zanimive in aktualne prizore z bojišča, kakor n. pr. Oboroženje Albancev, močnih in utrjenih ljudi, katerim se že na obrazu bere, odločnost do skrajnega, dalje razbito turško armado, kako v največjem neredu beži pred sovražnikom, za njimi pa se vidijo oblaki dima strelov zasledovalcev. Ne Joči se častnik od prostaka, vse navskrižem beži čez močvirno ravan z ženami in otroci na vozovih in obup sc jim bere iz obrazov. Najbolj grozni prizori so pač z bolgarskega bojišča. — Pred sabo vidimo železniško progo »Lile - Burgas«, po kateri se počasi približuje lokomotiva. — Toda naenkrat zabliskne se pred nami, in že leži lokomotiva prevrnjena, zadeta od šrapnela. — In že so tu Bolgari, ki mečejo uničujoče krog-lje na turško vojsko, da pada mož za možem na zemjo — Druga slika popelje nas med mrtve in ranjence, kako jih pobirajo in odnašajo z bojišča. Film kaže nam vse grozote vojne mclče, toda vendar nam je, kakor da slišimo stokanje in tožbe ranjencev. Zadnja slika: Velika planjava brez drevja ali grmičevja. Naenkrat oživi cela ravan, zopet šrapneli, ki rušijo in mečejo zemljo v zrak. Daleč na horizontu se prikaže temna črta, bolgarska artilje-rija. Postave se večajo, vidimo topove, ljudi in slično toči padajo turške krogle med nje, toda aitiljerija drvi naprej. Tu pade konj, tam se valja v zemlji 20 in več vojakov, toda že odgovarjajo bolgarski topovi turškemu ognju. Cela slika zavita je v dim topov in naenkrat konec slike. Zakaj? Posnemalec g. de Beery zgrudi se, sam zadet od kroglje, težko ranjen in leži še danes v hospitalu v Lile - Burgasu. — Te slike bodo gotovo zanimale vsakogar, ker so to prve slike, posnete iz neposredne bližine na bojišču in so se predvajale 1. t. m. pred nadvojvodo Friderikom na Dunaju. Ljubljanski občinski svet V Ljubljani, 3. 'decembra,- — Zupan (ir. Tavčar otvarja sejo ob 6. zvečer in konstatira sklepčnost. Za overovatelja imenuje občinska svetnika Beliča in Srebota. Odsotnost so opravičili občinski svetniki E. Kristan, Schmidt in Jeglič. Zapisnik zadnje seje se odobri. Personalno-pravnega odseku poročilo. Poročevalec Vlšnikar poroča o volitvl '4 zastopnikov in 4 namestnikov občinskega sveta v c. kr. mestni šolski svet. Zupan odreja, da se volitev izvrši ob sklepu. Potem poroča o inkorporaciji Spodnje Šiške k mestni občini ljubljanski. Za inkorpora-cijo so prosili štirje davkoplačevalci iz Spodnje Šiške. Predlaga, da se izreče občinski svet proti inkorporaciji. Predlog se sprejme. O županovem dopisu glede uvedbe kanalskih pristojbin poroča: Zupan je predloži) načrt, ki odloča med drugim tudi, da naj plačujejo hišni posestniki po deset vinarjev od kvadratnega kilometra, ploskev je pomnožiti s številom pritličja in nadstropij in sicer oni, ki imajo svoje hiše zvezane s splošno kanalizacijo. Zakonski načrt se sprejme v celoti. Finančnega odseka poročilo. Poročevalec Milohnoja poroča najprej o nenadni škontraciji mestne blagajne dne 25. novembra. Škontracija je izkazala, da je blagajna popolnoma v redu. Dalje poroča o županovem predlogu za uvedbo posebnega davka na žganje in žgane opojne pijače. Vsak hi žganja se obdači s 14 K 94 vin., vsak hi žganih opojnih pijač (rum, likerji itd.) s 7 K 96 vin. Predlog se sprejme. Proračuna za ustanove in mestnega ubožnega zaklada sprejme občinski svet nespremenjena. Prošnja najemnika kolezijskega kopališča za delni odpis najemščine se odkloni Dalje poroča o samostalnem predlogu obč. sv. Jegliča in Likozarja, da naj dobiva mestno učiteljstvo letno draginjsko doklado po 200 K, in o predlogu obč. sv. Likozarja, da naj prosi mestni obč. svet deželni odbor za predložitev zakonskega načrta o ureditvi učiteljskih plač deželnemu zboru. Odsek predlaga: V proračun se postavi znesek 6000 K za draginjske doklade mestnemu učiteljstvu in mestni svet prosi dež. odbor za ureditev učiteljskih plač. Odsekov predlog se sprejme. Proti glasujejo klerikalci in Nemci. Samostalni predlog obč. sv. Rojine. glede zvišanja aktivitetnih doklad mestni policijski straži, se odkaže pragmatičnemu odseku. Stavbenega odseka poročilo. Poročevalec Štembov. Stavbni odsek predlaga razpis za zgradbo Frančiškanskega in Šentpeterskega mostu. Sprejeto. šolskega odseka poročilo. Poročevalec Dimnik. Obč. svetnik Jeglič je stavil samostalen predlog glede uporabe šolskih telovadnic izključno v šolske namene. Odsek predlaga: Naučilo ministrstvo je odredilo, da sme šolska občina razpolagati s šolskimi poslopji, torej sme tudi dovoliti, da uporabljajo šolske telovadnice telovadna društva; odsek predlaga odklonitev. Odsekov predlog jo sprejet. Poročilo direktorlja mestnega vodovoda in elektrarne. Poročevalec Reisner. Odsek predlaga, da se odobrita proračuna mestnega vodovoda in elektrane za 1. 1913. Sprejeto. Odsek predlaga dalje, da naj občinski svet privoli v nadomestitev jeklenih cevi pri vodovodu s pocinkanimi železnimi cevmi in da se v višjih nadstropjih napravi pred izlivki poseben prehoden ventil. Sprejeto. Posestniki ob cesti v Rožno dolino SO prO“ sili za električno razsvetljavo te ceste z dvorna žarnicama. Direktorij predlaga: Prošnji so ugodi, ob cesti se postavi 5, oziroma 7 žarnic tedaj, ko bo cesta od Košeninove vile dalje zregulirana. Sprejeto. Direktorij predlaga tudi sprejem samostal-nega predloga občinskega svetnika Likozarja za napravo javnega vodnjaka ob Dolenjski cesti. Sprejeto. Glede podaljšanja električne razsvetljave na Ižanski in Dolenjski cesti (samostalni predlog obč. svet. Likozarja) predlaga direktorij, da se podaljša električna razsvetljava na Ižanski cesti do mitnice. Sprejeto. Nato se izvrši volitev zastopnikov občinskega sveta v c. kr. mestni šolski svet. Izvoljeni so: Dimnik, dr. Triller, dr. Pippenbacher, in Milohnoja, za namestnike pa: Jelenc, Pusto-slemšek, dr. Novak, Likozar. Klerikalni občinski svetniki so oddali prazne glasovnice. Samostalni predlogi se odkažejo primernim odsekom. Ob tričetrt na osem zaključuje župan javno sejo. Nato sledi tajna seja. Štajersko. — Porotno zasedanje v Mariboru. V ponedeljek se je pričelo zadnje letošnje zasedanie porotnega sodišča. Obravnavali se bodo sledeči slučaji: v ponedeljek Štefan Žnidar, umor; Vi torek Franc Čuš, uboj; v sredo dne 4. decembra Anton Rakuša, poneverjenje; v četrtek dne 5. decembra Martin Matajič, umor očeta. Koroško. — Pokvarjena napeljava plina. Na šentvid-; skl cesti v Celovcu se je pokvarila plinova cev. Monter Giordia je zlezel v rov, da bi cev popravil. Toda plin ga je omamil in monter je obležal poleg cevi. Na pomoč mu je^ šel montef. Kristan, ki pa je tudi v rovu obležal. Slučajno sta prišla mimo mesar in mlekar, ki sta iz radovednosti pogledala v rov in videla ponesrečenca. Posrečilo se Jima Je, da sta ju potegnila & rova. Cev spušča veliko plina, toda do sedaj se niso mogli najti mesta, kjer je pokvarjena. — Zatekla srna. V ponedeljek zarana so našli v nekem vrtu v beljaškem predmestju: med dvema plotoma stisnjeno živo srno. Žival se Je zatekla vsled visokega snega v vrtove, kjer se je ujela. , — Vlom po dnevi. V ponedeljek opoldne je vlomil neznan tat pri belem dnevu v stanovanje Marije Male v Celovcu. Odprl je s silo več predalov in ukradel iz njih 38 K denarja, 2 uri, zlato zapestnico in dolgo srebrno verižico. Istra. — Napa3 na stražnika pri smodnlšnlcl. Iz Pulja poročajo, da je pred 3 dnevi napadel okoli 6. ure zvečer stražnika vojaka pri smodnišnicl pri Vallelungi. Priletelo je nanj več kamnov, in eden ga je zadel v glavo tako močno, da je Stražnik padel In omedlel. Toda Kmalu se je zavedal in čutil v bližini nekega človeka. Ustrelil ie. toda zadel ni. Napadalec je pobegnil. Prišel je stražni poveljnik, ki je peljal vojaka v stražnico in ga nadomestil z drugim. Uvedli so foikoj preiskavo okolice toda zaman. Pač so našli v bližini 181etnega fanta domačina, ki pa ni identičen z napadalcem in so ga tudi izpustili. Trst. — Politični odbor Jugoslovanke socialno demkoratične stranke ima s/ojo sejo v soboto 7. L m. ob pol 9. zvečer v svojih prostorih v Delavskem domu lf. nad. — Shod strankinih pristašev bo v četrtek 5, t. m ob 8. zvečer v zeleni dvorani Delav-skeda doma, ul. Madonnina 15. Važen ie dnevni red. ki ga mora rešiti ta strankin shod pred nedeljsko deželno konferenco. Zato poživljamo vse sodruge, da se udeleže tega shoda v velikem številu. — Sodrugi stanujoči v težaškem novem mestu, v Rojanu in na Greti, so vabljen; na strankino zborovanje, ki bo v petek, 6. t. m. ob pol 9. zvečer v gostilni »Internacional« v ulici Boccacio 25. Poleg raznih važnih vprašanj, morajo izvoliti sodrugi na tem strankinem zborovanju tudi delegate za nedeljsko deželno konferenco. Zalo pozivljemo sodruge, da se udeleže zborovanja v polnem številu. — Udeležencem nemškega tečaja priporočamo redno udeleževanje pouka. Redno udeleževanje je pri takih tečajih neizogibno potrebno. Za onega, ki zamudi le eno mo nima tečaj več nobenega pomena. Kdor hoče zasledovati tečaj z uspehom, mora biti reden in Vztrajen obiskovalec. Vsem udeležencem nemškega in italijanskega tečaja, kakor tudi stenografije priporočamo več točnosti in zanimanja. — »Ljudski oder« si je zopet nabavil tnnogo novih knjig in časopisov. Sodrugi naj lih čitajo in naj priporočajo delavcem našo bogato knjižnico. Odbor »Ljudskega odra« izvršuje svojo dolžnost v polni meri; naj se člani od svoje strani pospešujejo naše delo in agitirajo, da pridobijo društvu več novih dano v. — Predstava Etbin Kristanove »Tovar- «e«. Sodrugom naznanjamo, da je Še malo vstopnic v predprodaji. Vstopnice so skoraj že vse prodane; kdor hoče torei udeležiti se izredne predstave in po znižani ceni, naj se nemudoma oskrbi vstopnice eri odbornikih »Ljudskega odra«. — Društvo »Ljudski oder« v Trstu. V nedeljo. 8. decembra točno ob 7. uri in pol zvečer se predstavlja v veliki dvorani »Delavskega doma« ulipa Madonnina 15, »Tovar na« socialna igra v štirih dejanjih, spisal Etbin Kristan. Vstopnina ssedežem vred v predprodaji 60 vin. zvečer pri blagajni 80 vin. Pozor! Le otroci do 6 leta v spremstvu staršev in ki ne zasedejo posebnega sedeža so prosti vstopnine. Po predstavi domača zabava V obeh dvoranah Delavskega doma. Med odmori s vira glasnvir. — Izpred tržaške porote. Pred tukajšnjim porotnim sodišču se je začela razprava zoper težaka Josipa Sturma, ki je obtožen poskuše- razvoj ameriškega Kapitalizma, ’kl Je, četifdi poznejše kakor v Evropi, pripravil pot socializmu, tako da ta sedaj z elementarno silo prodira med delavske mase, kakor so pokazale zadnje volitve, ko je socialistična stranka povečala število svojih glasov za nad 100% od zadnjih volitev. Sicer so nekateri idealni nestrpneži pričakovali večje število glasov, so pričakovali, da bodo socialisti poslali več kongresmanov v Washington Vsi ti so danes razočarani, kajti stranka kljub lepim izgledom ni izvolila niti enega kongresmana. Toda to ni tako velike važnosti, če stranka izvoli par uradnikov — ti itak ne morejo dosti storiti, ker nimajo večine, ampak najvažnejše je za socialiste vprašanje, če se množe socialistični glasovi, če prodira socializem v delavske vrste. Na to vprašanje so odgovorile zadtiie volitve, ki so pokazale, da napreduje socializem na vsej črti in sicer s tako silo, da ga nobena sila ne more ustaviti; kajti miljon socialističnih glasov je miljon glasov, na katere se socializem lehko vedno zanese. Ker je prišel čas, da bo moral oditi v domovino, poživlja sodr. Kristan ameriške sodruge k vstrajni agitaciji in neumornemu delu za socializem med jugoslovanskim proletarijatom v Ameriki, poziva sodruge k složnemu delu, brez katerega ne more biti uspeha. Povdarjal je, da njegovo delo med jugoslovanskimi delavci v Ameriki ne more roditi zaželjenega sadu. ako ne bodo delavci pognojili s svojim neutrudljivim delom in agitacijo zemljo, kamor je padlo njegovo seme. V trdni nadi, da bodo jugoslovanski delavci nadaljevali započeto delo, da bodo nadaljevali boj proti roparskemu kapitalizmu, je sodr. E. Kristan končal svoj govor ob dolgem in burnem aplavzu. Nato se je sodr. Tom. Bešenič zahvalil so-drugu E. Kristanu za njegovo delo, ki bo nedvomno rodilo najlepših sadov na polju pro-buje zasužnjenega proletarijata. Ob enem je so-drugu Kristanu naročal, da naj izroči evropskemu zavednemu delavstvu najtoplejše pozdrave, zlasti še jugoslovanskim sodrugom, z naročilom, da se tudi ameriški jugoslovanski proletariat zaveda nalog in dolžnosti, ki jih nalaga socializem. Žepni koledar za1913 {e ravnokar Izšel. Naroča se pri zaupnikih in pri upravi »Zarje* v Liubljani. - Cena 1 K, po pošti 10 vin. več. Državni zbor. Dunaj, 3. decembra. PLENARNA SEJA. Brez zanimanja je ooslanska zbornica danes skončala prvo čitanje proračunskega provizorija in potem nadaljevala miatev tri dobre mesece starega nujnega predloga o reviziji zakona o živinski kugi. Splošni interes ukrene vse potrebno za varstvo življenja in lastnine državljanov in da ne prevzame odgovornosti nase. Odsek končno odgodi razpravo o tem predmetu do predložitve materiala.« O tej resoluciji se je vnela živahna debata. v katero je posegel tudi ministiski predsednik grof Stiirgkh in svaril, da naj poslanci vladne predloge ne odklonijo. Ako odsek sprejme Rennerjev predlog, manifestira s tem, da mu ni do sodelovanja. Po daljši razpravi je bit oredlog sodruga Rennerja odklonjen s 13 proti 6 glasovom: s socialnimi demokrati je glasoval le dr. Ofner in Ukrajinec. Odgodiini predlog čeških radikalcev je bil nato odklonjen z 12 proti 8 glasovom. Po poročilu nemškega nacionalca Stftlzla, ki se izreka za vladno predlogo, se seja zaključi. Prihodnja seja jutri. * Opozicija čeških radikalcev. Češki radikalci so sklenili z vsemi sredstvi preprečiti uzakonitev zakona o vojnih dolžnostih. Vestnik organizacij. Podružnice „Vzajemnosii“ in druge organizacije, ki hočejo kolportirati ..Družinski koledar', naj ga brž naroče, da ga dobijo pravočasno. Koledar je zelo obsežen in ima mnogo poučne in zabavne vsebine. Naroča se pri „Vzajem-nosti" v Ljubljani. Odborova seja podružnice lesnih delavcev v Ljubljani, sc vrši v četrtek 5, decembra ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red bo važen, zato je polna udeležba potrebna Ljubljanska podružnica planinskega društva „Die Naturfreunde". V četrtek 5. decembra ob 8. zvečer sestanek članov v restavraciji ,International* na Resljevi cesti št. 22. Razgovor o propagandi v bodočem letu. Sprejem članov za L 1913. Sprejemanje naročit za platnice društvenega glasila (cena: 1 K). — One člane, ki nameravajo izstopiti iz društva, opozarjamo, da naj naznanijo svoj izstop krajni skupini v teku decembra. Kdor ga ne naznani, Je v zmislu pravil dolžan plačati letni prispevek za 1913. o _ _ _r................. __________, se je obračal na brambni in justični odsek, ki bega uboja. Dne 24. aprila je Sturm namenoma razpravljata o treh mobilizacijskih predlogah. .... :f I TP7flvP npia ppIa ____ la iz maščevanja smrtnonevarno ranil težaka Rudolfa Misleja. Preinr je nastal baje zaradi tega, ker je Sturm, ki je gojil hudo sovraštvo zoper Misleja, očital temu, da je zakrivil smrt njegovega brata. Ranil ga je z nožem v hrbet. Razprava se ponavlja že vdrugič. — Napad na hčer. Santa Klun, hčerka stavbenega nadzornika v Miljah je pred kratkim ivsled neprestanih domačih prepirov (ona ima inačeho) pobegnila od doma. Oče je bil zaradi tega silno razjarjen in je prepovedal hčerki povratek domov. Ko se je včeraj peljala Klunova iz Milj k Sv. Marku, je zagledala na parniku tudi svojega očeta. Zatekla se je h kapitanu, ki jo je zaklenil v svojo kabino. Toda ko se je izkrcala, je skočil oče za njo in jo začel silno pretepati. Končno je potegnil nož in ga ji je zasadil v hrbet. Dekle je padlo težko ranjeno, on pa je pobegnil. Deklico so odpeljali v brez-*umem stanju v bolnišnico, oče pa se je kmalo po zločinu sam javi! policiji. — Smrtna nesreča pri Sv. Jakobu. Iz Trsta poročajo: Ko so v petek popoldne nakladali pred ,Sv. Rokom na parnik »Caterina Gerolimich« premog, se je utrgala vrv in več stotov težko breme je padlo v globočino. Breme je zadelo letnega premogarja Ludovika Cumina na gla-too. Ko so mu prišli na pomoč, je bil Cumin že ‘mrtev. Čikaško delavstvo sodrugu E. Kristanu v slovo. Č i k a g o, 13. novembra. V nedeljo 10. nov. so čikaške organizacije Št. I, 6, 20 in 60 Jugosl. soc. zveze priredile iVeliko veselico v slovo sodrugu E. Kristanu pred njegovim odhodom v domovino. Pripo-znati moramo, da je veselica v vsakem oziru Častno izpadla. Začetek veselice je bil ob dveh popoludne, fi program se je pričel šele okrog petih. Pro-Sgram je otvoril sodr. J. J. Zavertnik, st., z daljnim nagovorom. Nato je v hrvaščini nagovoril 'Številno navzoče občinstvo sodr. Vladimir Bo-jiemissa. Za tem so sledile točke pevskih dru-|Uev: »Sloboda«. »Slovan« iz South Chicage, »Orel«, ki so rešila svoje točke v popolno >voljnost navzočega občinstva. Na progra-iu so bile tudi tamburaške točke zborov »Slo-. i« in »Bratstvo«, ter deklamaciji sodr. J. Za-fertnika, ml., ter Živko Bojskiča. Vsi so želi Juren aplavz za svoja izvajanja. Po končanem programu je nastopil soclrug E. Kristan. V svojem nekako pol ure trajajočem feovoru se je spominjal svojih shodov po Ameriki, orisal je vezi, ki spajajo evropske in ame-ttSkc sodruge, omenjal je hiter in gigantski Težave dela celo črno-žoltim strankam zlasti zakon o vojnih dolžnostih. Po sklepu starešinstva v sredo in četrtek ne bo plenarnih sej, temveč le odsekove seje. Plenarna seja bo zopet v petek; na dnevnem redu bo — ako brambni odsek dotlej reši svoje delo —- zakon o naboru vojaških konj in o rodbinskih podporah v slučaju mobilizacije, dočim pojde delo v justičnem odseku, ki razpravlja o gorostas-nem zakonu glede vojnih dolžnosti, počasneje naprej, ker je celo meščanske poslance strah tega »zakona«. Slovenski klerikalci so danes zopet enkrat pokazali svojo »ljubezen« do uradništva: V njih imenu ie dr. Korošec protestiral proti teinu, da bi se od gospodske zbornice oskubljena in poslanski zbornici vrnjena uradniška službena pragmatika odkazala brez prvega čitanja odseku. S tem ie vprašanje nujne uradniške pragmatike postavljeno zopet na začetek dolgega križevega pota. ♦ VLADNE PREDLOGE V BRAMBNEM ODSEKU. V brambnem odseku je mladočeh Kalina predlagal, da se tudi zakon o vojnih dolžnostih odkaže brambnemu odseku; sodrug Seitz je mnenja, da naj zakon, ko bo rešen v justičnem odseku, pride tudi v brambnem odseku v pretres, ker je pravzaprav brambni zakon. V zmislu tega predloga bo nastopil odsekov načelnik pri zborničnem predsedniku. Nadalje obvelja sodruga Seitza predlog, da se prestavi dnevni red odsekovih razprav in da pride prva na vrsta predloga o rodbinskih podporah. Razen socialnih demokratov soglašajo vse stranke s tem zakonom, ki je pravzaprav zakon o miloščinah. Prihodnja seja bo jutri. # ZAKON O VOJNIH DOLŽNOSTIH V JUSTIČNEM ODSEKU. Na začetku današnje seje je predlagal sodrug Renner sledečo resolcijo: Justični odsek zavrača z vso odločnostjo nedostojno izsiljevanje vlade nad poslansko zbornico, ki hoče imeti v treh dneh zakon, katerega je imela vojaška uprava 30 mirovnih let čas pripravljati, in protestira proti grožnji ministrskega predsednika ,da bo eventualno s pomočjo § 14 uveljavil zakon, ki izpremlnja državne osnovne zakone. To pot označuje odsek Iz pravnega stališča za nedopustno in bi privedla potnika — pred državno sodišče. Justični odsek zahteva predložitev podrobnega motiviranega poročila in dobesedno prevod ogrskemu parlamentu predloženega zakona. Odsek priporoča zbornici, da se ne da opJašiti s 8 14. da Zadnje vesti. Vojna na .Balkanu. PRESTOLONASLEDNIK ROMANIJE PRI NEMŠKEM CESARJU. Pariz, 4. decembra. »Matin« objavlja vest iz Berlina, da je dospel inkognito v °otsdam rumunski prestolonaslednik Ferdinand. Takoj po svojem prihodu je bil sprejet od nemškega cesarja. POLOŽAJ OB DONAVI. Pariz, 4. decembra. »Journal« je dobil iz Belgrada sledečo vest; Ob donavski obali j postrežb*!. ]!&i»juižfe ceaie. ganizacij v Trstu, Istri, na Goriškem in v Dalmaciji. ki prispevajo osrednji strokovni komisiji na Dunaju in osrednja zastopnica vseh nepolitičnih institucij v gorinavedenih pokrajinah. Komisija bo pospeševala delo v pomnožitev in v prospeh organizacij; posredovala bo v važnih spornih vprašanjih med delavci in delodajalci dogovorno z zastopstvi osrednjih zvez; pospeševala bo ustanovitev ljudskih knjižnic in razširjanje ljudske izobrazbe; nadzorovala bo, da se bo pri nezgodah na delil in v bolniških blagajnah ravnalo po zakonih kakor tudi, da bodo uresničeni nazori novih političnosocial-nih zakonov; pospeševala bo ustanovitev posredovalnic dela itd. Strokovno komisijo tvorijo strokovni tajniki v Trstu ali — v njihovi odsotnosti — njihovi namestniki; zastopnika uredništev »Zarje« in »Lavoratorija« in 12 članov, ki jih izvoli strokovni kongres. Strokovni kongres se bo vršil v prvih šestih mesecih vsakega drugega leta. Strokovna komisija je vezana na sklepe meddeželnega strokovnega kongresa, na sklepe kongresov strokovnih organizacij v Avstriji in na sklepe osrednje strokovne komisije na Dunaju. Po rešitvi te točke dnevnega reda poda predsednik besedo sodrugu Passigliju, ki poroča o delovni zakonodaji. Poročilo je lepo in bomo o njem govorili v eni izrned prihodnjih .številk. Sklenjeno je bilo, da se izda to poročilo v posebni brošurici. K poročilu govori še sodrug Todeschini, ki poda nekakšna pojasnila. V strokovno komisijo je enoglasno izvoljenih sledečih 12 sodrugov; Ivan Oliva, predsednik; Novak Avgust, Iroia Alojz, Blasizza Franc, Čok Ivan, Bizjak Ivan France, Perez Viktor, Brmnatti Rudolf, Milost Franc, Brattina Mihael, Colja Ivan. Magris Luigl. V nadzorstvo pa; Colantti Ivan, Trošt Rihard, Melaher Angeli. Sodrug Oliva se zahvali v imenu vseh novoizvoljenih za izkazano zaupanje in izraža nado, da bo znala tudi nova komisija izvršiti popolnoma svojo dolžnost. Za tem so bili na predlog komisije za pregledovanje predlogov, sprejete sledeče resolucije; I. Z ozirom na dejstvo, da nastopa zlasti v poslednjih časih zveza delodajalcev z vso silo proti delavskim strokovnim organizacijam, in z ozirom na dejstvo, da dvakrat na teden izhajajoči italijanski socialistični list ne more izdatno odgovarjati na protidelavske napade, pooblašča kongres novo strokovno komisijo, da napravi potrebne korake v to, da dobi italijanski socialistični proletarijat svoj dnevnik. II. Kongres nalaga splitski deželni strokovni komisiji, da se dogovori z uredništvom »Crve-nega Barjaka« v svrho objavljanja strokovnih notic dvakrat y mesecu v imenovanem listu. Splitski komisiji je dano na razpolago, da ukrene potrebne sklepe, ako ne bi bil mogoč tak dogovor s »Crvenim Barjakom«. Tržaški strokovni komisiji se pa nalaga, da poskrbi za dalmatinske organizacije vse tiskovine v hrvaškem jeziku. 111. Z ozirom na sklep dunajske osrednje strokovne komisije glede na osebo Jeronima Dor-biča, priporoča kongres dalmatinskim sodru-gom, naj ne reilektirajo na njegovo delovanje v strokovnih organizacijah.. IV. Meddeželni strokovni komisiji v Trstu se nalaga, da razpošlje delegatom tiskano poročilo tri tedne pred kongresom. Pri raznoterostih se je vnela razprava o delavkah na domu, zaradi katerih'je bil že stavljen predlog v državnem zboru. Izrečena je bila zahvala strokovni komisiji za ogromno delo, ki ga je izvršila v dobi svojega delovanja in zahvala tudi strokovnim tajnikom, ki so uredili že v tem letu razne pogodbe tako, da ne bomo imeli v Trstu v letu 1913. onih bojev, ki jih bodo imeli zaradi pogodb delavci v drugih deželah, katerim izreka kongres že sedaj svoje simpatije in svojo solidarnost. Kongres je zaključil sodrug Oliva po kratkem pozdravnem govoru in so priredili navzoči sodrugu Olivi prisrčne ovacije. Delavsko gibanje. — Kapitalistično ropanje. Na predavanju, ki ga je priredila »Zenska politična liga« v San Frančišku, je razkril predavatelj postopanje kapitalistov, ki na račun stradajočih delavcev in oropanih kmetov, spravljajo miljonske dobičke. Tako je na primer lansko leto trust izdelovate-ljev sirovega masla uničil več stotisoč funtov najboljšega sirovega masla, samo da je pognal cene prav visoko. Pri San Frančišku pomečejo vsak dan na tisoče in tisoče centov najboljšega grozdja in drugega sadja v morje. Vsi pridelki iz Kalifornije so po vzhodnih mestih cenejši kakor pa v San Frančišku, kjer prodajajo na trgu blago najslabejše vrste, Grozdje kupujejo pri farmarjih tono po 5 do 7 dolarjev, po trgovinah ga prodajajo po 100 do 200 dolarjev za tono. Za tono njelon dobi kmet dolarjev, na trgu velja 108 dolarjev. Kmet se že komaj preživlja in oblači; da bi lehko zadostil kulturnim zahtevam, o tem še misliti ni. Se huje se godi onim, ki jih ta sistem kapitalističnega ropanja pahne v brezposelnost. Brezposelnih je bilo pretečeno zimo v San Frančišku 50.000, ki so bili revni kakor cerkvene miši. 600 delavcev je spalo vsako noč v šupi na golih tleh, zjutraj so jih napodili v mraz in glad, da si poiščejo kake ostanke, po smetiščih in pepelnih kupih, za hrano. V Zedinjenih državah je šest milijonov brezposelnih, ali zato pa šest miljonov otrok pod štirinajstim letom na tlaki po tovarnah, ker delajo ceneje kakor odrasli. In v Kaliforniji in Južni Ameriki je neizmerno veliko zemlje neobdelane. Brezposelni je ne smejo obdelovati, ker je privatna lastnina. Ljudj zmrzujejo in stradajo, otroci se potapljajo v bedi in nesnagi. To je kapitalistični in »pravični božji red« na zemlji! Odgovorni urednik Fran Bartl. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. r zlati nauki za zdravje želodca! Kdor s „FLORlAN-om“ se krepča, Zmeraj dober tek Ima ! Če želodec godrnja, Pij „FLORIAN-a“, pa neha! NI otožen, ni bolan, Ta, ki vnlva v Postavno varovano Važno za vsakega delavca! Izšlo je že vseh 5 zvezkov dela Temeljna načela socialne ===== demokracije = (Erfurtski program) Napisal Karol Kautsky. — Poslovenil Anton Kristan (1-4) in F. P. (zvezek). Cena vsem zvezkom K 1‘70. — Posamezni zvezki imajo naslove: I. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin. II. Proletarijat. Cena vin. III. Kapitalistični razred. Cena 30 vin. IV. Država prihodnjosti. Cena 40 vin. V, Razredni boj. Cena 40 vin. Dobi se v vseh knjigarnah kakor tudi v valožbi „Zarje“. —v/VArAA/'— Žepni koledar za delavce sploh in prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množil na razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni In brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za „Zarjo*. — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v jnžnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan : v letu. — Oglasi. :: Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi :: „ZarJe’ v Ljubljani po zaupnikih. :: (S* gaf/cs- ^9) Moderna veda in s= socializem Napisal Enrico Ferri. Poslovenit M. J-č. To knjigo toplo priporočamo. Cena 1-20 K. Dobi se v vseh knjigarnah in v založbi,Zarje1. Maksim Gorkij 99' Cena K 4-~. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje" v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. Ivan Jax in sin, Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo ==*=«*■■■-- žlTT-a.lnilb- strojev —. in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. | Pisalni stroji Adler. - V 1 v \vv. j • ■- \ / •, f \\ • r V -> P ' mWr W/W * i % L, u ffev #*£ T7- o z xi a, koles a,JP JP Ceniki se dobe zastonj in franko. V zalogi Je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da sl vsakdo lahko Izbere. Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v I. nadstr. Ustanovljeno leta 1900. Odlikovan« • ' Pariz 1905* tadniSUl Slavnemu občinstvu v mesto in na deželi vljudno priporočam maj-večjo zalogo Icrsigm.ili nagrobnih vencev in trakov :: se napiBi. Zunanja naročila se IzvrSujejo hitro hi točno. Cene brez konkurence. sz FR. IflLIC Vkratkem začnemo razpošiljati Družinski koledar s slikami za navadno leto 1913. ki ga je izdala in založila Splošna delavska zveza »Vzajemnost" za Kranjsko v Ljubljani. Vsebina: Llbcrtalre: V zadnji uri (uvodna pesem). — Ka-lendarij. — Beležke. — Splošni kalendarij. — Poštne, brzojavne in telefonske določbe. — Kolkovne lestvice. — Določila za kolkovanje listin, spisov, računov, knjig itd. — Dohodninski davek (tabela). — Krone v markah in dolarjih ter obratno (tabela). — Vojaška taksa (tabela). — Letni obzor. — Slavko Filipič: Luči! (pesem). — Ivan Cankar; Šopek cvetic. — Milka: Ne sanjajte! (pesem). — C, Fl. Golar: Ljubica iz tovarne. — PetOfi-Josipov: Sanje (pesem). — Vox-J. Molek, Chicago: Pripovedka. — E vica Rubič; Solnčna dežela (pesem). — Dr. Robert Dan-neberg: Delavčeva usoda. — R. Korngold-J. Molek, Chicago: Zadnja noč (slika iz ameriških delavskih bojev). — Bojna pesem svobode (zgodovinska črtica). — Ferd. Ha-nusch: Na potovanju. — Evgen V. Debs: Utrinki. — Ivan Cankar: Od Vrhnike do Borovnice. — P. F.; V naravo! — Jamski tajnik H. And. Perko: Svetovnoznana Postojnska Jama^ Etbln Kristan: Na planine! (pesem). — Ign. A. Stebi: Črtica o zrakoplovstvu. — Moderna reklama (poučen sestavek za čitatelje listov). — D. M.: Spomini. (Odlomki iz predavanja sodr. M. Čobala v ljubljanski „ Vzajemnosti" dne 16. oktobra 1912). — Melhior Cobal: Pogled v preteklost rudarske organizacije na Slovenskem. — Jakob S k e r b i c: Strokovna organizacija pekovskih pomočnikov na Slovenskem. — Frank Petrič, Chicago: Nekaj splošne zgodovine socialističnega gibanja v Ameriki. — Alojzija Stebi: Ali si socialistinja ? — Sirokovne organizacije in socializem. — Dr. Anton Dermota: O obrtnih sodiščih. — Za časopisje (poučen sestavek). — Oglasi in beležke. Slike: 12 koledarskih in več drugih vinjet. Dr. vitez Hocheit-burger. — Nikolaj Njegus Vavrak. — Orof Karel Stfirgkb. — Poslanec Franc Silberer f — Dr. Viktor Adler. — Ljubljanske nune Uršulinke gredo na volišče. — Orožništvo razganja z nasajenimi bajoneti radovedneže pred ljubljanskim zenskim voliščem. — Sprevod tržaških in ljubljanskih sodrugov na Dunajski cesti (cela stran). — Pozdravni govori pred „Narodnim domom". — Valentin Pittoni. — Giovani Oliva. — Ivan Štravs, župan mesta Idrije. — Opozicionalnl ogrski poslanci gredo skupno pod vodstvom grofa Apponya v parlament. — Vojaštvo straži ogrski parlament. — Ogrski opozicijonalni poslanec Kovacs. — Diktator Hrvaške, Slavko pl. Čuvaj. — Avgust Bebel. —• Italijansko taborišče v oazi. — Italijanska straža opazuje gibanje v nasprotnem taboru. — Umorjeni ruski ministrski predsednik Stolipin. — Evgen V. Debs, soc. preds. kandidat v Združenih državah. — Emil Seidel, soc. podpreds. kand v Združenih državah. — Vol jaštvo na trgu pred parlamentom v Teheranu. — Ljubico iz tovarne (2 sliki). — „Da veš: Ti si naš kandidat". — Planinske koče ..Prijateljev prirode" (5 slik). — Slike iz Postojnske jame (8 slik). — Razne vrste zrakoplovov in letalnih strojev (5 slik). — E. Rusjan |. — France Železnikar j — Anton Grablovic |: — ..Delavsko izobraževalno društvo" v Ljubljani 1. 1881. — Rok Drofenik f. — Praznovanje l.maj-nika v Zagorju 1. 1903. — Etbin Kristan (cela stran). — Josip Kopač. — Ignjat Mihevc. — Tamburaški zbor „Vza-jemnbst1, v Mostah. — Melhijor Cobal. — Andrej Čanžek. — Skupina slov. vodilnih sodrugov v Chicagu. Slov. soc. klub št. 27 v Clevelandu. — Slov. soc. pevski zbor v Mill-waukee. — Delavske hiše v Ljubljani. »Družinski koledar11 obsega nad 13 tiskovnih pol v veliki osmerki (nad 210 strani) in je trdo vezan v krasne izvirne platnice. Koledar je izredno pripraven tudi za pisarne, ker obsega najpopolnejše določbe splošne vrednosti. Cena: 1 izvod 1’20 K, po pošti 20 vin. več; 50—100 izvodov za organizacije po 1 K; nad 100 izvodov po 95 vin. Na naročila brez denarja se ne ozira. Pošilja se tudi po povzetju. V kolportažo (proti poznejšemu obračunu) se pošilja le organizacijam na pismeno naročilo, opremljeno z društvenim pečatom in podpisom predsednika in blagajnika. Od kolportaže preostalih koledarjev se ne vzame nazaj. Naslov za naročbe; Zveza „Vzajemnost“ v Ljubljani. Ameriški sodrugi, za katere je prirejena posebna izdaja, dobe ..Družinski koledar" pri »Jugoslovanski socialni tiskovni družbi “ v Chicagu. — Cena enemu izvodu 30 centov.