207 Naši dopisi. V Gorici 26. jun. — Že davno prej, ko „Noviški" „Staroslovenec", sem bil jaz starinoslovec ali vsaj di-letant v starinoslovji. Zato me je te dni tudi mikalo izvedeti, kje so bili uliti stari zvonovi tukajšnje farne cerkve sv. Ignacija na Travniku, katere so 23. t. m. sneli in 24. t. m. tukaj v Gorici v novo, ubrano zvonilo prelili. Veči in manjši starih zvonov sta ulita v Ljubljani, prvi 1. 1734, drugi 1836; srednji je bil ulit v Gorici 1. 1767 (v Franchi-evi zvonariji). V ozna-nilkih raznih časnikov beremo Albert Samasa-v inserat, kateri ima na čelu zapisano: „Ustanovljena (zvonarija, namreč?) 1767." Kako še le 1. 1767? Omenjena naša dva zvonova sta tudi že pri Jož. Samasa-i ulita („Jos. Samassa Labaci"), tedaj mora biti Samasa-ova zvonarija najmanj 140 let stara. — Ker že o zvonovih in zvonarji Samasa i govorim, naj povem, da sta zdaj on in (združena) Videmska zvonarja Broili in Polli huda tekmeca na Goriškem. Za zvonove na tukajšnji sv. Gori ste se obe firmi krepko poganjali; prepuščeno je bilo delo Samasa-i. Svetogorskim zvonovom nasproti se hoče zdaj z Goriškimi zvonovi izkazati Videmsko • Goriška (Broili & Polli-eva) zvonarija (katera je bila v konku-renciji tudi za znani veliki zvon v Koloniji). — Dne 2. julija bo tukajšnje kmetijske družbe občni zbor. Razen poročila o porabi državne podpore leta 1873 in volitve predsednika pride na vrsto sporočilo zastran zboljšanja živinoreje v naši deželi. Stavili se bodo tudi nasveti zastran spremenjenja družbinih pravil. — Ga-lete (svilnih kokonov) je letos še precej; prodaja se japonska po 90—95 kr. in cel6 do goldinarja funt; stara rumena (pšenična), katere je pa prav malo, po 1 gold. 15 — 1 gld. 20 kr. Mladi krompir (za katerim sejejo drugo turšico, činkvantin) se prodaja na Dunaj po 4 gold. cent. — Te dni bo krog Gorice žetev. Pšenica je redko kedaj tako lepa, kakor letos. — Na sv. Petra in Pavla dan bo na Travniku „tombola" zavodu zanemarjenih otrok na korist. — A propos, „Travnik!" Kdo ve, ali nam ga naši novi mestni gospodarji še puste, ali ne? Pripravljajo nas neuradno že nekaj časa na ta uradni atentat s tem, da se v raznovrstnih razglasih, in kjer koli se hoče ta trg imenovati, vselej le „piazza grande" piše. Kakor hitro bom bral jaz na oglih novo ime, povem brž našim očetom, kako naj po-laščijo tudi imč — Gorica. Saj doslednost je vendar lepa reč. Iz Trsta 28. junija. — Bil sem v Rojani in videl veliko meščanov, ki so se napravljene veselice v čitalnici Rojanski vdeležili. Pri tej priliki ne morem dru-zega nego vnovič ponoviti željo, da bi se kmečka čitalnica tudi kmetom prepustila. —Drugih posebnosti prav zanimivih ni, razen te, da so pri Zadru v Dalmaciji vjeli morskega volka (Haifisch), ki tehta 13 centov in sama jetra 120 funtov; dolg je ll3/4 čevljev. — Toča nas je obiskala po viharju tako, da kar nam je prvi pustil, je druga, če ne pobrala, pa pobrati skusila. — Domorodno politično društvo „Societa patriottica Triestina" je menda bolj vladno in prav zato jo črtijo neke stranke. — Omeniti pa še moram posebno krčme g. Pertot-a po domače „Pendla", v kteri se shajajo lahoni. Slovenci, ako nočete, da bi se Vaši pogovori raznesli, nikar tje ne hodite! — Vlada ozrla se je vendarle na uboge, od vseh strani teptane Slovence. Te dni odstavila je komisarja Lukša iz Proseka, slovečega lahona in slo-venožrca; od vladne strani se je zoper drugega trdega lahona Bonina, učitelja, preiskava zaukazala; vlada ali vsaj vladni organi so začeli glasovitemu kolegu gosp. Lukša, J. M. Ferlugi, ,,capo distrettuale" v Rojanu, na prste gledati. Pobiral je namreč ta libertinec za ženit-vanska spričevala od strank po 50 soldov takse, kar je že davno več slovenskih in tudi laški list „Cittadinoa opomnil, ali preusmiljeni magistrat mu ni čisto nič storil, čeravno je to ostro prepovedano. Zakaj ? Slovenci že umite! Neki blagi duši, Avstrijcu, ne Italijanu, je bilo to na vse zadnje preveč, in da se ne bomo motili, na dve ušesi našim čast. gg. bralcem rečemo — ta duša je v strah in trepet lahonom c. k. uradnik za take reči postavljen, ki je po svoji vesti dotične stranke ofici-jozno povabil in postavno in pravilno izprašal o imenovanih taksah, kar so te tudi pod prisego potrdile. Zdaj se bo ta protokol tudi magistratu poslal, da bo, kar se nadejamo, moral s siovečo blamažo vendarle gospodu Ferlugi slovesen „z Bogom" dati. To tudi ni preslabo. — Danes 28. junija je na Občini treščilo v hišo Hrovatin a, po domače „Koglevega." Hiša je zgorela, 4 krave in en prasec poginil. Iz Trsta. — Telegrafsko vodstvo naznanja, da se je 25. dne u. m. v Bovcu na Goriškem odprla brzojavna ali telegrafska postaja v zvezi s pošto. Iz Trsta. — 28. dne u. m. se je v Mokronogu odprla brzojavna postaja v zvezi s pošto in z omejeno dnevno službo. Iz Trsta 29. junija. — V Tržaški okolici se odlikujejo posamesne vasi v narodnem napredku, al žali-bog, nahajajo se tudi vasi, katere so, kakor bi jih iz Indije v našo zemljo prestavil, brez vse narodne zavesti in politične zrelosti. Med te se v prvi vrsti šteje Keti-nara. Pretečeno nedeljo 21. junija imeli so fantje ples. V okolici je namreč navada, da vsako nedeljo v eni ali drugi vasi okolice napravijo fantje na prostem ples pod veiikim platnom, kateri je raztegnjen, da senči plesišče. Olepšajo pa plesišče tudi z zastavami. Po teh se pozna na mah značaj vasi, kajti v vaseh, kjer je narodna zavest, vihrajo Avstrijske in trikolorne slovenske zastave, kjer pa še spejo spanje nevednosti, tam nahajaš zmes, kakoršne si človek misliti ne more. V Keti-nari so vihrale vse baze zastave: Amerikanske, Angleške in druge, in Čujte! največi kine pa je bila laška trikolora ob cesti. Narodnjaka je moglo srce boleti, videti vse te konfuzije. Slišalo se je mrmranje okoličanov iz druge vasi, kateri so^ tudi očitno nevoljo izrekli zarad laške zastave. — Čuditi se je še bolj tej zaspanosti v narodnem obziru, ker ima ta vas slovenskega duhovna in narodnega učitelja. Pa že od nekdaj so bili Ketinarci mrzli za vsako reč, nikdar se niso potegnili za eno ali drugo stvar, ampak zadovoljni so 208 bili z vsem, kar jim je magistrat po svoji milosti poslal , z eno besedo, vas Ketinara in nekoliko bližnjih vasi so v narodnem obziru še brez vsacega napredka in brez vsake zavednosti. Bog daj, da bi se tudi te kmalu zdramile in posnemale druge vasi okolice Tržaške, ter te tudi podpirale pri njih velevažnem delu. Kostd. — Pri novi volitvi občinskega odbora je bil za župana Kostelske občine izvoljen Martin Južnič iz Fare, in za svetovalce: Andrej Žagar, Matija Rački in Jurij Delač. Na Poljici. — 11. dne u. m. so se vršile za našo občino volitve v občinski zastop in 18. dne t. m. je bil izvoljen za župana Martin Seme iz Dolenje vasi in za svetovalca: Jakob Strubelj iz Peči in Jakob Vidic iz Poljice. Radohavas. — 18. dne u. m. je bil od 5. junija 1. 1. izvoljenega odbora za župana naše občine izvoljen Miha Bregar iz Radohevasi, in za svetovalca: France Sorc iz Radohevasi in Anton Ilovčar iz Vrhpolja. Planina 27. junija. (Javna zahvala.) Podpisani se v imenu šolske mladine in tukajšnjega krajnega šolskega sveta presrčno zahvaljuje si. c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, za lepo zbirko vrtnarskega orodja, ki ga je tukajšnji narodni šoli nakloniti blagovolila. Josip Benedek. Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 19. in 26. junija.) Za obrtnijsko šoio v Ljubljani je deželni odbor za leto 1874 odločil 400 gold. podpore iz Kranjske deželne „cesar Franc-Jožefove ustanove za učne pripomočke obrtnijskih šol na Kranjskem" in sicer 200 gld. za nakup učnih pripomočkov za ubožne učence te šole, 200 gold. pa za nakup učnih pripomočkov, ki jih realka Še nima, ki so pa za obrtnijsko šolo potrebni. — Vsem županstvom se pošlje poziv, da naj deželnemu odboru predlože proračune občinskih dohodkov in stroškov leta 1874 in občinske račune za leto 1873 in popise (inventarje) občinskega premoženja. — Posvetovalo se je o vladnem načrtu deželnega stavbenega reda za Kranjsko ter sta bila v komisijo za to postavo izvoljena deželni odbornik Dežman in deželni inženir Vičel. — Da se konec stori napačnim poročilom po raznih časnikih, da učitelji ljudskih šol ne dobivajo plače po novi šolski postavi, je deželni odbor sklenil objaviti izkaz, koliko se je iz deželnega zaklada za plače učiteljev ljudskih šol na predplačilih že izdalo. Po dognanem porazum-ljenji z Ljubljanskim mestnim magistratom o razmeri deželnih in mestnih priplačil za stroške realke v novem hranilničnem poslopji je deželni odbor sklenil, razpisati javno dražbo do 30. junija za napravo novega sobnega in šolskega orodja za nove prostore te šole. — Predlogu deželnega šolskega sveta se je pritrdilo, da se za novo šolsko hišo v Komendi iz normalnega šolskega zaklada da 600 gold. podpore. — Na dopis deželne vlade, da ministerstvo kmetijstva ni potrdilo načrta postave o sušenji in obdelovanji Ljubljanskega močvirja, sta bila izvoljena deželna odbornika dr. Costa in Dežman v odbor za posvetovanje o prenaredbi načrta omenjene postave. — Občini Kropi se je dovolilo poberanje 25% priklade na direktne davke leta 1874 in 1875 za stroške zidanja farovškega hleva. — Na odgovor Kranjske deželne sodnije, da ona ne more vplivati na škofij-stvo zarad pripravljanja rokopisa za slovensko-nemški del Wolfovega slovarja, se je sklenilo, da se skliče poseben komite izmed udov odbora „Slovenske matice", nekaterih deželnih poslancev in izmed udov Ljubljanskega stolnega kapitelna. — Načrt postave za prihodnji deželni zbor o uravnavi doneskov iz zapuščin za normalni šolski zaklad je bil sprejet. — (Knez Metternicli) je kot dvorni svetnik prestavljen v Line. — Kako se je obnašal pri svojem po- tovanji po Dolenskem, ko je razdeljeval državno podporo, on in njegov tajnik g. vitez Vestenek, o tem je brati v „Vaterlandu" jako zanimive reči, katere, če so resnične, res ne spodbujajo k spoštovanji do vlade in njenih zastopnikov. Prišel je namreč — tako poroča „Vaterl." — k razdelitvi posestnik, kateremu je vremenska nezgoda gotovo največ škode naredila, ki se je pa s tem pregrešil, da je pri volitvah dal svoj glas slovenskemu kandidatu. Nad tem vit. Vesteneck tako-le zarohni: „ Vi si pa današnji dan zapomnite! Vi ne dobite nič, ker ste volili dr. Strbenca." In ko navzoč župan opomni, da take besede niso spodobne in da sploh tako ravnanje ni prav, zakrici vitežki Vesteneck tudi temu: „Vi pa molčite, če ne, Vas bom dal ven vreči." Tako poroča ,,Vaterl." Nas bi veselilo, če bi to res ne bilo, in bomo prav radi popravili to skoro neverjetno vest; kajti da bi bil gosp. vitez Vesteneck tako „energiČen", kakor je po tem razvidno, to bi bilo vendar — skoro nemogoče. — Vse to se je menda godilo v nazočnosti kneza Metternicha, kateri je pa vrh tega v Novem mestu si postavil še drug spomin, namreč spomin velike učenosti. Stopil je v osmo šolo gimnazije , ko so dijaki ravno latinsko nalogo izdelovali^ in vljudno-radovedno prašal: „Ali učenci pišejo dik-tando?" Iz tega vprašanja bi se sklepalo, da gospod knez osme šole še nikdar videl ni, kar se nam skoro verjetno zdi, če se spomnimo, kako je pred nekoliko leti Graška „Tagespošta" rekla, da, če bi kdo prašal gosp. kneza Metternicha, deželne vlade svetovalca, po spričalih mature in državnih skušinj, bi g. knez prišel v sitno zadrego. Da, mnogo lože je razpuščati katol.-politična društva, kakor delati maturo in državne pre-skušnje; prvo je še kn. Metternichu ratalo, ki nas zdaj zapusti, — prvi čin, s katerim je Slovencem vstregel. Zato mu pa tudi želimo prav srečno pot in da bi se nikdar več ne videli! — (Politično društvo »Slovenija".) Poročilo o mesečnem shodu dne 11. t. m. pričnemo s sledečim govorom dr. Coste o pregledu delovanja Ljubljanskega mestnega zastopa v zadnjih petih letih, ki ga zarad njegove važnosti podamo od besede do besede. Govor se glasi takole: Petkrat se je volilo v Ljubljani za mestni zbor in društvo „Slovenija" je vselej dosledno sklenilo se ne vdeležiti teh volitev ter ob svojem času račun zahtevati od tistih, ki od leta 1869 sem gospodarijo v našem mestu. Ta čas je prišel. Odstopila sta po vrsti dva župana, dr. Suppan, ki je županoval v letih 1869 in 1870, in Dežman, ki je sedel na prestolu Ljubljanskem zadnja 3 leta. Ako pa pregledamo, kaj se je storilo v teh letih v Ljubljani, moramo pred vsem obžalovati, da naši župani se niso držali navade in običaja drugih županov, ki po končani triletni dobi javno poročajo o delavnosti mestnega starešinstva. Tako poročilo je tudi izdal leta 1863 ranjki gosp. župan Ambrož, in jaz 1. 1867. Meni toraj ni bilo druzega storiti, nego po zapisnikih razglašenih po ,,Laib. Zeitg." sostaviti, kar se je v letih 1869—1873 v Ljubljani storilo. In ta pregled, popolnoma objektiven, je razdeljen po raznih oddelkih delokroga mestnega odbora. Nove stavbe. Koj 11. maja, ko je dr. Suppan nastopil svoje županstvo, se je stavil predlog zarad plavališča, kateri predlog se je gorko podpiral, ker je peški polk Huyn ponujal svoje vojake kot brezplačne delavce. Ta nasvet se je oddal odseku, a v prihodnji seji so se dotični predlogi odseka temu zopet vrnili, to je ,,ad aeta" djali. 25. aprila 1. 1874 pride v razgovor predlog privatne družbe zarad plavališča, a tudi ta predlog je padel. 209 Ceste, ulice in tlak. 29. julija 1. 1869 se je sklenilo, da se ima vprašanje zarad tlaka v mestu na tanko študirati in da ima doticni odsek o tem poročati. — Do danes še niso prišli resultati teh študij na beli dan. 8. februarija 1. 1871 se je sklenilo preiskovati in pretresovati o vodovodu iz Podturna v mesto. Tudi od tega se nič ne ve. Da naj se odstranijo bajte na Bregu, je bilo sklenjeno še pred nastopom te dobe , in 20. januarija 1874 se je interpeliralo, zakaj ta sklep še ni izvršen? 4. oktobra 1872 se je vprašalo, kdaj da pride na vrsto poročilo o napisih ulic in hišnih številk? 20. januarija 1874 se je sklenilo, da se ima to zgoditi v prihodnji seji. A do danes se tudi to še ni zgodilo. Popolnoma nov tlak so dobile v tej dobi edino le judovske ulice in en del Gradišča. Ze 13. avgusta 1872 je dovolil mestni zbor potrebne novce za nove ulice zraven Auerspergove palače (Fur-stenhof) iz gosposkih ulic v Gradišče; 20. januarija 1874 pa se je moralo vprašati, zakaj se ta sklep ne izvrši. 15. julija 1873 je bilo sklenjeno, naj se nujno odpravijo drvarnice za vodo za nekdanjo Eichholzerjevo hišo. A Stajarska eskomptna banka, kot lastnica hiše, je vsled tega sklepa povišala ceno od 4000 na 10.000 gold. in zatoraj se je 17. oktobra 1873 oni sklep preklical. Novakovo hišo (zur Schnalle) je mesto kupilo, a ne kaže se, da se bodo tako tesne in močno obiskane ulice v kratkem razširile, ker se štacune in stanovanja vnovič v najem dajejo. Nova stavba hiše 46 na frančiškanskem trgu se je dovolila, in sicer kakor poročilo pravi — „zarad olep-šanja trga." Nekateri pa mislijo, da trg ni ravno posebno olepšan po tej spačeni hiši s štirimi nadstropji. Policijske zadeve. Koj meseca maja 1869 se je pomnožilo število policijske straže od 12 na 20 mož; 4. oktobra 1872 se jej je dala uniforma in poseben „inšpektor". 2. julija 1872 se je stavil nasvet za novo vredbo zdravstvenih mestnih organov in enoglasno sklenilo zahvaliti se poročevalcu dr. Keesbacherju za to izvrstno" sporočilo. Oddal se je ta nasvet odseku. Odsek je nekatere reči spremenil in o tem poročal 15. oktobra 1872. A mestni zbor teh „izvrstnih nasvetov" ni odobril in je vrnil vso stvar odseku, to je „ad acta". Sklenil je mestni zbor nov gasilni red in nov red za vodnjake. Skoro edina veča naprava, katero je v tej dobi mestni zbor izvršil, je prostovoljna požarna straža. 5. decembra 1871 je mestni zbor zavrgel predlog, naj se zopet prepoveduje predkup. A nekaj tednov pozneje (15. februarija 1872) se je ta predlog vendar-le sprejel. Magistrat se je organiziral v tej dobi dvakrat, 19. maja 1869 in leta 1873. A vse razpisane službe se zarad pomanjkanja prosilcev ne morejo oddati, in naj-čudneje je, da so g. S ve te ca, katerega so bili zoper njegovo voljo penzijonirali, prosili, naj prevzame kako službo pri magistratu. v Šolske zadeve. Posebna hvala se je pela bivšima županoma zarad velikih zaslug za šolstvo. Poglejmo, kaj se je v tem oziru zgodilo? II. mestna šola seje ustanovila, a v takih sobah, da so zdravniki že večkrat konstatirali popolno nesposobnost teh sob za šole. In ko je deželni šolski svet mestu naložil zidati novo mestno šolo, se je mestni zbor zoper ta nalog pritožil pri ministerstvu. Se ve, da je bila ta pritožba ovržena. 23. januarija se je ovrgel predlog zarad osnove nove dekliške šole, ker je nunska že preobilno (?) obiskovana. Nova obrtnijska šola se je osnovala, a ne po mestnem zboru, ki daje le majhen donesek 500 gold., temveč po velikodušnosti ministerstva, katero je koj prvo leto dovolilo državno subvencijo 5000 gold. 11. januarija 1873 je obljubila vlada posebno podporo, ako se osnuje v Ljubljani taka družba za ženski prislužek (Frauenerwerbverein), kakoršna je Dunajska enaka družba, ki kaj blagodarno deluje. Ta nasvet se je izročil posebnemu odseku — morda tudi „ad acta"? Nasvet, „naj se napravi zavetišče za revne zapu-šene dečke" (silno potrebna stvar), se je ovrgel 27. maja 1873, ker se je 5000 gold. na leto za tako reč gospodom zdelo preveč. A jako priden je bil mestni zbor povsod, kjer je je bilo protestovati zoper ravnopravnost slovenskega jezika v šoli. Protestiral je zoper načrt postave „o učnem jeziku v šolah" trikrat; posebno ostro, ko se je bilo nadjati, da bode Hohenwartovo mi-nisterstvo dotioni sklep deželnega zbora predložilo naj-višemu potrdilu; protestiral je zoper v tem smislu sklenjen ukaz deželnega šolskega sveta; protestiral je zoper ministerski ukaz, da se imajo na naši realki nekateri predmeti tudi v slovenskem jeziku predavati; protestiral je, da se na mestnih šolah nemški jezik uči iz slovenskih knjig, „weil das den Druck des deutschen Ele-ments charakterisirt" (7. marca 1872). In vendar trdijo vsi pedagogi, da se ptuj jezik more naučiti le na podlagi maternega jezika! (Konec prih.) — (Vse obrtnike Ljubljanske) vabi odbor političnega društva „Slovenija" vljudno, da naj pridejo v četrtek 2. julija zvečer ob 7. uri v čitalnično dvorano v ta namen, da se bode posvetovalo o peticiji c. k. pravnega ministerstva zarad rokodelskega delovanja v Ljubljanski c. k. kaznovalnici. Ker je reč za rokodelce jako važna, naj se obrtniki vdeleže obilno tega zborovanja. — (Iz deželnega Šolskega sveta) poročamo danes dva prav čudna sklepa, ki sta se sklenila po nasvetu gosp. Pirkarja, kateri se tako rad pobaha s tem, da je prijatelj učiteljem. Prvi sklep je zadel nekega učitelja v Vipavski dolini, kateri je bil nemudoma odstavljen, ker še skušnje ni naredil. Zoper to bi sicer ne bilo ugovarjati, a nam se na tihem pripoveduje, da bi se učitelju to ne bilo zgodilo, ako ne bi bil naroden. — Drug sklep, kije postal le vsled Metternichovega glasovanja sklep, pa meri na nekega učitelja, kateremu se je ukazalo, da ima nemudoma odpovedati se občinskemu tajništvu. Tako toraj! Ni dosti tega, da zlasti učitelji na Notranjskem ne dobivajo nikdar redno svoje plače in morajo po več mesecev zavoljo nemarnosti dotičnih c. k. okrajnih glavarjev na-njo čakati; zdaj se jim prepoveduje tudi postraosk zaslužek, kateri bi se jim pri pičli in neredni plači prav dobro prilegal! Kaj bi bil na pr. gosp. Pirkar rekel, ako bi se mu bilo takrat, ko je bil tudi le učitelj ali vsled više milosti profesor, prepovedalo imeti učence v stanovanji in na hrani za gotovo ne premajhno plačo? — Taki so „šolski prijatelji" (ka-li?), katerim „Laibacher Schulzeitung" neprenehoma slavo poje! Bomo videli, če se bo ta list takemu početju dež. šolskega sveta uperal ali ne! — (500letnico Ljubljane) kot glavnega mesta dežele Kranjske bodo 4. t. m. Nemci in nemškutarji v kazini obhajali. Kaj pa naša narodna društva? „Sokol" kje si? Pa ne, da bi spal na keglišči! 210 — „Brencelj") bo kmalo zopet prifrčal in sicer z nenavadno izvrstnimi podobami. Naj mu le naročniki pošiljajo naročnino, potem bo tudi on prav lahko storil svojo dolžnost; najprvo naj pa ne pozabijo, da se mora časnikom naročnina naprej pošiljati, sicer utegne priti lastnik v denarne zadrege. To pa ni prijetno, zlasti za „Brenceljna" ne, ki mora biti sam dobre volje, ako hoče, da so dobre volje tudi tisti, ki ga bero. — {Umrl) je po nesrečni operaciji včeraj 30. junija gosp. Jože Turk, duhovnik v Ljubljanski deželni bolnišnici. Rajnki, zvest sin svoje domovine, je marljivo spolnoval mnogo let težavna opravila v bolnišnici in si je še zadnji čas postavil s tem lep spominek, da je nabral z napravo novih orgelj in novega kora v bolnišnični cerkvi zdatnih milodarov. Naj v miru počiva blagi mož! -~- (Velik^ vihar) je bil 29. junija v Ljubljani in v okolici, zlasti pri Stepanji vasi, kjer je vrtivec ruval drevesa in jih metal celo čez tako imenovani cesarski graben. V Stepanji vasi je neko gostilnico popolnoma odkril. — {Pelirki iz časnikov.) Naša sodba o „mladih" in nemškutarjih je ,,Narod" tako spekla, da je v petek porabil uvodnemu članku namenjen prostor za to, da se jezi nad „Novicami" ter njih besede nalašč narobe obrača. ,}Novice" so rekle, da med „Narodovci" in nemčurji ni bistvenega razločka, ker imajo oboji enake principe; razloček je le še formalen, da namreč oni slovenski, a ti nemški govore v svojih zborih in pišejo v svojih časnikih, sicer se pa njihova načela popolnoma vjemajo. Te besede „Novic" vsak, kdor zna slovenski, tako razume, le „Narod" jih noče razumeti, marveč hoče iz njih splesti korobač za kovice", češ, da jim ni za slovenski jezik, marveč le za „klerikalna" načela. „Novice" se že čez trideset let poganjajo za slovenski jezik, kakor tudi za vse pravice naroda slovenskega sploh, toraj se jim od „Naro-dovcev" ni treba učiti; one so tudi ostale zveste svojim načelom, kar pa „Narod" in „Narodovci" niso, kajti teh program je že „zaflikan", kakor star kmetišk kožuh, da se komaj prvotna roba še pozna. V tem programu so imeli skonca marsikaj lepega, kar so pa zdaj že vse popustili; društvo njihovo bo različno od nemškutar-skega konšt. društva le po jeziku, kateri se bo v njem govoril, po načelih nikakor. To so trdile kovice" in to je res. Kako li se predrzne „Narod" na-tolcevati „Novice", da se več ne potezajo za slovenski jezik, one, ki so se prej potezale in se bodo, če Bog da, še tudi dalje potezale, kakor „Narod" , za to, da dobi slovenski jezik tisto veljavo v javnem življenji, katera mu gre po vsi pravici! In ravno za to, ker jim je mar za narodnost slovensko, so opozorile „Naro-dovce" na nevarnost, v katero se podajo, ako se bra- tijo z nemčurji. Ali jim ni znan pregovor: „Če h..... pomoliš prst, bo hitro vzel vso roko?" Danes darujete nemškutarjem svoja druga načela, jutri vam bodo pa še jezik vzeli. Taka je!