173ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125) • 201–
Janko Pleterski
Poskus enciklopedi~ne razlage gesla o koro{kem plebiscitu
v avstrijskem leksikonu
»Koro{ki plebiscit na dan 10. oktobra 1920. Mirovna dolo~ila so v Saint-Germainu
1919 predvidela za jugovzhodno Koro{ko nepristranski plebiscit; »cona A« (z mo~nim de-
le‘em slovenskega prebivalstva) se je z 22025 (59 %) glasov proti 15279 (41 %) glasov
odlo~ila ostati v Avstriji. Po tem je odpadlo glasovanje v »coni B« (ozemlje severno odtod z
zelo majhnim odstotnim dele‘em Slovencev).« [Österreich-Lexicon, Wien-München 1966]
Stara zgodovina Koro{ke
Zaradi svojih naravnih (zemljepisnih) danosti se je ozemlje dana{nje Koro{ke v teku
zgodovine ‘e od najstarej{e zgodovine ponovno sestavljalo v politi~no in upravno skup-
nost – entiteto. V ~asu preseljevanja narodov so se tukaj naselili Slovani (predhodniki
dana{njih Slovencev). Iz koro{kega Sve{kega polja navzven se je v 7. stoletju izvr{ilo
oblikovanje slovanske dr‘ave Karantanije (Claudia Fräss-Ehrfeld). S postopnim pokri-
stjanjenjem s severa in v protiavarskih zavezni{tvih z Bavarci se je {iril vpliv in nato tudi
nadoblast sosednje germanske Bavarske, ko je ta 772 premagala uporne Karantance (»Tassi-
lo Carenthanos vicit«). Konec osmega stoletja postane Karantanija skupaj z Bavarsko vazal-
na dr‘ava imperija Karla Velikega. V letu 976 je Karantanija znotraj Rimskega cesarstva
lo~ena od Bavarske in povzdignjena v vojvodino Koro{ko. Ta postane 1335 dedni fevd hi{e
Habsburgov in to ostane do razpada njihove monarhije Avstro-Ogrske 1918.
V teku stoletij sta se v podobi etni~ne, jezikovne strukture prebivalstva izrazila dva
procesa: migracijski tokovi razli~nih mo~i s severa proti jugu de‘ele in proces asimilacije.
Slovanske naselbine na severu de‘ele so se postopoma prilagajale vedno {tevilnej{im no-
vim germanskim, na jugu de‘ele so se prihajajo~i germanski priseljenci, obratno, prilagajali
ve~inskemu slovanskemu ‘ivlju. Medtem ko se je na severu proces germanizacije s~asoma
dopolnil, je postal ju‘ni del de‘ele po jeziku agrarnega prebivalstva strnjeno slovanski. V
15. stoletju, {e pred nastankom modernih narodov, nem{kega in ob njem kon~no tudi slo-
venskega, se je na Koro{kem ustalila, povprek ~ez de‘elo od zahoda proti vzhodu, razlo~na
jezikovna meja, pri ~emer pa so pripadniki vladajo~ih in sploh vi{jih, neagrarnih slojev
praviloma tudi na jugu de‘ele govorili nem{ki, kar ne izklju~uje njihove dvojezi~nosti v
vsakdanjem ‘ivljenju okolja. Vendar to {e ni bil ~as pozneje tudi za druga obmo~ja habsbur{ke
monarhije tako zna~ilnega nacionalnega »konflikta med etni~no grupo mase prebivalstva
in etni~no grupo vi{jih socialnih slojev« (Fran Zwitter). Spomin na to, da so prebivalci
Koro{ke obeh jezikov v veliki meri skupnega rodu – tudi nem{ko govore~i slovanskega
(Erich Körner) – {e ni ugasnil. In tudi tako se je lahko rodil tisti ~as za koro{ko zgodovino
tako zna~ilni izraz o »enovitem ljudstvu« (»einerley Volk«), ne glede na njegovo o~itno
jezikovno razli~nost.
To prednacionalno pojmovanje enotnosti ljudstva dveh jezikov je nazorno v ro‘anskem
nare~ju izrazil Primus Lessiak, ko ga je v ~asu plebiscita poskusil instrumentalizirati za
174 J. PLETERSKI: POSKUS ENCIKLOPEDI^NE RAZLAGE GESLA O KORO[KEM PLEBISCITU ...
oslabitev narodne zavesti slovenskih glasovalcev: »Pravijo, da martran je biu na{ rued, da je
ha tva~ou niem{~‚ hospued ... Je paur biu Niemc al Sovönc bl pa Vah, trd kr‚h je on jiedou,
her{oft pa {pah. S krvjo n‚ s {praho to ~öma opraut’ paur je biu hvap‚c, hospued je mou
hvaut.« Do moderne dobe jezikovna dvojnost de‘ele ni povzro~ala nacionalnih problemov,
res je obstajala le obi~ajna napetost znotraj fevdalne dru‘be v de‘eli. Toda obstajala je {e
vedno tudi vednost o prvotnem jezikovno-etni~nem zna~aju Koro{ke, saj so jo takrat ime-
novali »slovenjo nadvojvodino« (»windisches Erzherzogtum«) Koro{ko, da bi jo posebej
ozna~ili v vrsti drugih habsbur{kih de‘el (Wilhelm Neumann). Ni mit, da so alpski Slovani
bili »prvo ljudstvo, katerega jezik se je tukaj ohranil od naselitve v 6. stoletju do dana{njega
dne« (Bogo Grafenauer). Mit je, da je razvoj jezikovne strukture Koro{ke bil ‘e od vsega
za~etka boj Nemcev s Slovenci, kakor je to v mnogem ‘al bilo res v zadnjem stoletju in pol.
Moderni temelji problema (1848–1918)
Tudi v ~asu reformacije jezikovna dvojnost Koro{ke {e ni bila predmet nacionalnih
bojev, ~etudi se je med Slovenci povsod uveljavljala na podlagi njihovega lastnega pisnega
jezika, ne glede na zgodovinske de‘elne meje, torej tudi na Koro{kem. Koro{ki de‘elni
stanovi so podpirali tiskanje slovenskih knjig in njihovo rabo v de‘eli. Dalmatinovo slo-
vensko biblijo so skrivne protestantske dru‘ine ob spodnji Zilji hranile do najnovej{ega
~asa (Zagori~e/ Agoritschach, Sov~e/Seltschach). V ~asu splo{nega {irjenja pismenosti v
de‘eli ob za~etku 19. stoletja, so se na njenem jugu pojavili med kmeti pisci ali prepisovalci
slovenskih besedil za kulturne potrebe prebivalstva (»bukovniki«). Med njimi najpomemb-
nej{i Andrej Schuster po doma~e Drabosnjak iz Kostanj/Köstenberg nad Vrbskim jezerom,
ki se je opremil tudi z lastno tiskarno, da je v njej tiskal svoja besedila v slovenskem jeziku,
ki ga je imel za zna~ilnega za Koro{ko sploh, saj je tudi prevajal »iz nem~iga v koro{ko
{praho«. Ne nem{ki, marve~ slovenski je zanj bil »koro{ki« jezik. Njegovo kulturnozgodo-
vinsko edinstveno podjetje ni v de‘eli naletelo na protislovenska ~ustva in ga je kot ne-
zakonito zatrl – in njega samega zaprl – {ele cesarski absolutizem.
Niti znamenja nove, moderne narodne zavesti, vidna pri avstrijskih ju‘nih Slovanih v
zvezi s francoskimi Ilirskimi provincami (1809–1813), niso kanclerju Metternichu zbudila
pomislekov. Nasprotno, on sam je 24. 5. 1816 med bivanjem v Celovcu predlagal cesarju
Francu, naj iz nazaj pridobljenih ozemelj in cele Koro{ke ustanovi kraljestvo Ilirijo, in je
svoj predlog utemeljil takole: »Ve~ina tukaj{njega naroda je slovanskega izvora in goji zato
posebno ljubezen do tega rodu. Ju‘na slovanska dr‘ava lahko prinese le prednosti in to
posebno na obmo~ju, kjer se ta narodnost zdru‘uje z rimsko katoli{ko vero« (Arthur G. Haas).
Dejansko je bilo {e isto leto s cesarskim patentom ustanovljeno Kraljestvo Ilirija, ki je
obseglo ne le nekdaj francosko Zgornjo Koro{ko, temve~ koro{ko de‘elo v celoti. Po mar~ni
revoluciji 1848 je nova ureditev Koro{ko sicer re{ila te podrejenosti Kranjski, toda z odprt-
jem vpra{anja polo‘aja narodov v ustavi habsbur{kega cesarstva, je hkrati odprla tudi
vpra{anje politi~nega priznanja in narodne enakopravnosti Slovencev. Njihov program, da
se dr‘avno-upravno zedinijo v vsem etni~nem obsegu, je na~elno odprl vpra{anje jezikovne
razmejitve tudi na Koro{kem.
Pred de‘elni zbor pa se ni postavilo s strani Slovencev, ~etudi je bil ravno Ziljan Matija
Majar, duhovnik liberalno katoli{ke usmeritve, prvi avtor programa Zedinjene Slovenije.
Narodno vpra{anje so na Koro{kem na dnevni red postavile ustavne zamisli levice v du-
najskem dr‘avnem zboru (njeno jedro so bili nem{ki poslanci iz ~e{kih de‘el) o oblikovanju
federacije petih narodno dr‘avnih enot, ki bi se oblikovale v jezikovnih mejah, ne na pod-
175ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
lagi zgodovinskih de‘el in te bi se zato po potrebi narodnostno delile. Za ustanovitev
»Slovenske Avstrije« (»Slawonisch Österreich«) je ustavni predlog levice predvidel delitev
Koro{ke in [tajerske po Dravi. Na Koro{kem temu niso ugovarjali radikalni demokrati, kajti
oni so zahtevali zedinjenje z Nem~ijo le v imenu »nem{kega plemena de‘ele« – v nasprotju
s takrat obi~ajnim sklicevanjem na »koro{ko narodnost« (»Kärntens Volksfreund«). Koro{ki
de‘elni zbor in tudi njegov de‘elni odbor sta zamisli levice o delitvi de‘ele po narodnostih
odlo~no ugovarjala. Politi~na organizacija Slovencev, Slovensko dru{tvo v Celovcu, ni
vlo‘ilo zahteve po razkosanju de‘ele. V svojem letaku je zahtevalo le upravno razdelitev
znotraj de‘ele v dve okro‘ji »po jeziku«. Slovensko dru{tvo je pri~akovalo, da bo Koro{ka
ostala v sklopu (ilirskega) ljubljanskega gubernija in s tem tudi koro{ki Slovenci. Zgodilo
se je nekaj ~isto drugega. De‘ela Koro{ka se je osamostalila in se v notranjih upravnih
delitvah nikoli ni ozrla na svojo dvojno jezikovno strukturo, ~eprav je bila to stalna zahteva
Slovencev.
V ustavni dobi Avstrije 1861–1914 se je na Koro{kem izoblikoval poseben tip razmerja
med obema v de‘eli ‘ive~ima narodoma (»narodnima plemenoma« po ustavni terminolo-
giji). V marsi~em je bilo to razmerje sicer podobno odnosom v drugih ve~jezi~nih avstrijskih
de‘elah, kjer so se manj{ine trudile dose~i enakopravnost, a se je tukaj{nji tip dejansko
zgradil na nem{konacionalni tezi, da je Koro{ka zgodovinsko nem{ka vojvodina, v kateri ni
primerno priznati slovanskemu prebivalstvu na jugu de‘ele narodnopoliti~no samostojne
in enakopravne subjektivnosti. V odnosu do nem{tva v de‘eli mora to prebivalstvo v vsem
ostati v polo‘aju, v kakr{nem je ‘ivelo v stari dobi pred nastankom narodov. Vse, kar je to
ljudstvo vendarle doseglo v smeri narodno-politi~ne enakopravnosti, je bilo ozna~eno in
zavra~ano z oznako »slovenizacija«, ta pa je Koro{ki tuja, vsiljena in celo sovra‘na, saj
predstavlja de‘ela Koro{ka tudi branik Velike Nem~ije na jugu, ~uvarja njene proste poti do
Jadrana, na kateri je treba prepre~iti, da bi tu nastal »neprestopen slovanski obmejni zid, ki
bi nem{ko Avstrijo lo~eval od nem{kega ju‘nega morja«. Vladajo~i dejavniki na Koro{kem
so odkrito in dosledno vztrajali na stali{~u, da mora kot »aksiom de‘elne politike« veljati,
da se nikoli in nikakor ne sme priznati, da na Koro{kem obstaja poleg nem{kega tudi kako
strnjeno slovensko jezikovno ozemlje. V slovenskem delu de‘ele, ki je ‘e od starih ~asov
»nem{ko pre‘et«, je treba le varovati in gojiti vse krasne dose‘ke desetletja trajajo~ega
po‘rtvovalnega delovanja »na{ih narodnoobrambnih dru{tev« (Freie Stimmen, 15. 4. 1911,
Nr. 45). Menili so, da so od Slovencev upravi~eni terjati politi~no samoodpoved (abdika-
cijo) in samo to so bili pripravljeni sprejeti.
V de‘eli ni bil s strani vladajo~ih nikoli storjen kak stvaren poskus sprave s koro{kimi
Slovenci. Celo znani Binko{tni program vseh nem{koavstrijskih me{~anskih strank za ure-
ditev jezikovnega vpra{anja, ki je 1899 glede Koro{ke na{tel imena vseh enajstih dvojezi~nih
sodnih okrajev, ni v de‘eli pomenil prav ni~esar. Ko jim je bila po vsedr‘avnem politi~nem
razvoju v letu 1907 vsiljena ustanovitev slovenskega dr‘avnozborskega volilnega okraja
ju‘no od Drave, je koro{ki prvak Arthur Lemisch napovedal politi~no osvojitev tega okraja
za nem{tvo, saj bodo Slovenci glasovali za nem{ke kandidate (Janez Cvirn). Tak{na
pri~akovanja so bila predhodnica nem{konacionalnih prijemov v letih 1918–1919.
Slovenska politika na Koro{kem je imela v primerjavi z nem{kim polo‘ajem dve vredno-
stni slabosti, poleg ~isto {tevil~ne. Ena je bila dejstvo, da ni nikoli zajela vsega slovensko
govore~ega prebivalstva, ne osebno ne miselno. Mnogi ljudje so {e govorili doma~i sloven-
ski jezik, ne da bi bili sprejeli slovensko kulturo in moderno narodno zavest kot podlago za
svojo socializacijo. A tudi ne da bi svojo podedovano etni~no naravo na Koro{kem razvili v
samostojno slovansko narodnost poleg nem{ke, v »slovansko ‘ivljenje s samostojnim po-
menom« (»ein slawisches Leben mit eigentümlicher Bedeutung«, Vinzenz Rizzi 1850).
176 J. PLETERSKI: POSKUS ENCIKLOPEDI^NE RAZLAGE GESLA O KORO[KEM PLEBISCITU ...
Slovenska narodnost se je na Koro{kem zato izoblikovala podobno kakor nem{ka, tj. v
{ir{ih, nadde‘elnih okvirih svojega jezika, pri ~emer pa je slovenski temeljil v dobr{nem
delu tudi na koro{ki jezikovni tradiciji. Pri nem{ko govore~em ‘ivlju so moderno nem{ko
narodno zavest ‘e zgodaj zbujale predvsem nem{ka dr‘avna in de‘elna oblast, gospodarsko
‘ivljenje v nem{kem jeziku, posebno pa nem{ka {ola.
Druga velika {ibkost je bila pojav, da Slovenci, ~eprav narodno ozave{~eni, niso bili
vajeni, da bi se politi~no odlo~ali le v smer ene stranke. Slovenska stranka je bila ‘e od
konca 19. stoletja poudarjeno usmerjena v mislu novodobnega politi~nega katolicizma. »V
dru‘benem ‘ivljenju Koro{ke obstajajo Slovenci le kot duhovniki!« Avtor te sodbe, isti
A. Lemisch (1906), ni bil pripravljen uvideti, da je narodni program tudi tak{ne slovenske
stranke stvarno {e vedno temeljil na razsvetljenski ideji o naravni pravici naroda kot sesta-
vini pravic ~loveka. Stranka je bila navezana na kr{ko {kofijo, pravzaprav na njeno sloven-
sko ni‘jo duhov{~ino, ki je v svoji pastoralni dejavnosti v ljudskem, slovenskem jeziku
postala v 19. stoletju tudi naju~inkovitej{a nosilka slovenske narodne zavesti. Stranka je
ostajala izrazito kme~ka in mnogi Slovenci so sledili svojim druga~nim socialnim in idej-
nim interesom in so se raje vezali na ustrezne sekularizirane stranke, ki pa v de‘eli niso bile
slovenske, »napredna« celo izrecno nem{konacionalna. To ni moglo ostati brez posledic za
njihovo slovensko samozavest.
V splo{nem pa naj bi to slovensko samozavest slabila ‘e obvezna osnovna {ola. Medtem
ko je »konkordatna« osnovna {ola na ju‘nem Koro{kem temeljila na slovenski materin{~ini
u~encev, se je novodobna (1869) javna osnovna {ola, ki je bila v pristojnosti de‘ele in
ob~in, na tem istem obmo~ju jezikovno spremenila v utrakvisti~no. Bila je dvojezi~na tako,
da je s pomo~jo za~etnega opismenjevanja v slovenskem jeziku u~ence kar najhitreje pri-
vajala na izklju~no nem{ki u~ni jezik, slovenski jezik pa omejila na nekaj »slovni~nega«
pouka. V tem je imela podporo ve~inoma »naprednih« u~iteljev, globoko zapletenih v
svojevrsten jezikovni kulturni boj proti slovenski stranki v de‘eli. Tak{na {ola se je obnesla
kot odlo~ilni dejavnik za napredovanje politi~nega osvajanja slovenske narodnosti v de‘eli
v Lemischevem duhu. Slovenci utrakvisti~ni {oli niso o~itali, da pou~uje nem{ki jezik in
kulturo, ampak da slovenskemu jeziku in kulturi ne zagotavlja enakega polo‘aja. [ola je
dejansko bila izrazito enosmerna cesta k nem{kemu jeziku, odkrito se je ogibala obratni poti
k sloven{~ini.
Avstrijsko upravno sodi{~e je sicer pritrdilo upravi~enosti slovenske prito‘be, toda uradna
Koro{ka se je odlo~ila, da Slovencem ugodno razsodbo kratkomalo prezre (Gerald Stourzh).
Koro{ka {olska politika je zahtevo po pou~evanju o slovenski kulturi zavra~ala s kategori~no
trditvijo, da so Slovani na Koro{kem »dale~ razli~ni od Slovencev na Kranjskem in spod-
njem [tajerskem« in da {olska ureditev ne more »biti odvisna od naklju~nega glasovanja
nekega kme~kega {olskega sveta« (»Die Wahrheit über Kärnten«, 1914). O logi~nem
vpra{anju, ali pa ne bi v dvojezi~ni Koro{ki mogla obstajati tudi lastna slovanska kultura, ni
bilo pri tem nikdar besede. Pravica mo~nej{ega je bila na Koro{kem neusahljiv vir samoza-
vesti nasprotnikov enakopravnosti Slovencev. To je bil poglavitni politi~ni razlog za dej-
stvo, da jih je zajel proces raznarodovanja. Uradna ljudska {tetja, v katerih so {tevilke glede
»ob~evalnega jezika« dobivale pomen, podoben volilnim rezultatom, so govorila, da je
Koro{ka edina de‘ela, v kateri {tevilo prebivalstva s slovenskim ob~evalnim jezikom upa-
da, relativno in absolutno, brez povezave z demografskimi dejstvi. Od 1880 do 1910 se je na
ozemlju poznej{e plebiscitne cone A to {tevilo skr~ilo relativno od 85,3 na 69,2 odstotkov,
absolutno pa od 63.000 na 51.000 oseb, ob nespremenjenem skupnem {tevilu prebivalstva.
Koro{ka de‘elna vlada je 9. 1. 1911 kaznovala slovensko stranko s prepovedjo, ker je
izpeljala lastno, kontrolno ljudsko {tetje.
177ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
V vojnih letih po 1914 se je politi~ni polo‘aj Slovencev {e drasti~no poslab{al, najugled-
nej{i med njimi so postali predmet eksemplari~nega kazenskega preganjanja, slovenski
stranki je bilo prepovedano vsako politi~no delovanje vse do 24. 1. 1918. Tega dne je njen
ob~ni zbor slovesno sklenil soglasje z dr‘avnopravnim programom Jugoslovanskega kluba
v avstrijskem dr‘avnem zboru z dne 30. 5. 1917, z »majni{ko deklaracijo«. To je bila zahte-
va po zdru‘itvi in dr‘avni osamosvojitvi Slovencev, Hrvatov in Srbov habsbur{ke mo-
narhije na vsem njihovem etni~nem ozemlju. Ta program so vse nem{ke koro{ke stranke, z
izjemo socialdemokratov, skupno zavrnile ‘e 13. 1. 1918 na Nem{kem ljudskem zboru
(Deutscher Volkstag) v Beljaku, pri ~emer so zavrnile na~elo narodne enakopravnosti za
nenem{ke narode sploh, v imenu varovanja pravice Nemcev do proste poti do Jadrana pa {e
posebej za Slovence. Pravico narodov do samoodlo~be, ki jo je Jugoslovanski klub zahte-
val, je avstrijska vlada na Dunaju odklanjala dosledno.
Vpra{anje dr‘avne razmejitve na jugu habsbur{ke monarhije
[ele 28. 10. 1918 je skupna avstro-ogrska vlada priznala narodom pravico do samoodlo~be,
izrecno tudi Jugoslovanom, ker je to postalo neogiben pogoj za njen izhod iz vojne. To
priznanje je omogo~ilo Provizori~ni narodni zbornici za Nem{ko Avstrijo, da se je mogla
30. 10. 1918, v noti Wilsonu, Avstrija sama kot nova dr‘ava sklicati na to pravico. Ob tem je
zahtevala ljudska glasovanja za vsa sporna ozemlja vzdol‘ svojih meja (Claudia Fräss-
Ehrfeld). Vendar je bilo bistvo narodne samoodlo~be za nem{ke Avstrijce njihova pravica do
zdru‘enja z Nem~ijo. Istega dne je namre~ ista avstrijska zbornica soglasno naslovila na
vlado Nem~ije nujno pro{njo, naj v sporazumu z nem{koavstrijskim dr‘avnim svetom pre-
vzame varstvo nad nem{koavstrijskim dr‘avnim ozemljem. Formalno je tak{en izrek narod-
ne samoodlo~be avstrijskih Nemcev potrdila ta zbornica {e 12. 11. 1918 s sklepom, ki je
Nem{ko Avstrijo razglasil za sestavni del nem{ke republike.
Z druge strani je Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu prevzel 29. 10.
1918 dr‘avno oblast na vsem etnografskem ozemlju Slovencev, Hrvatov in Srbov dotedanje
Avstro-Ogrske in je novo dr‘avo imenoval Dr‘ava Slovencev, Hrvatov in Srbov. Skladno z
njeno notranjo konfederativno naravo je istega dne prevzel oblast v Sloveniji, kot narodni
celoti, Narodni svet v Ljubljani, s pokrajinskimi in krajevnimi slovenskimi narodnimi sveti,
ustanovljena pa je bila tudi Narodna vlada SHS v Ljubljani. Glede na dejstvo, da narodno-
stna razmejitev med obema dr‘avama ni bila dogovorjena ‘e poprej, {e v ~asu obstoja
Avstro-Ogrske, se je to vpra{anje zdaj neogibno odprlo kot posledica ‘e izvr{ene samoodlo~be
narodov. Nem{ke stranke so mo‘nost sporazumne razmejitve na jugu odklanjale do zad-
njega. Manifest cesarja Karla z dne 16. 10. 1918 je tako {ele prvi, a {e vedno znotraj avstrij-
skega ustavnega sistema, formalno odprl vpra{anje narodnostne razmejitve, s tem da je
predlagal ustanovitev narodnostno razmejenih dr‘avnopoliti~nih enot v Avstriji. Vendar je
vpra{anje razmejitve izrecno prepustil dogovarjanju med posameznimi narodnimi sveti.
Tak postopek je sicer ustrezal zamislim nem{kih strank (Helmut Rumpler), vendar ni Nem{ki
Avstriji, ki naj bi jo pomagal utemeljiti, na mirovnih pogajanjih prinesel pri~akovanih
ugodnosti v mejnem vpra{anju. Ne nasproti Italiji, ne nasproti ^e{koslova{ki, kjer je bila
izguba najhuj{a, niti ne neposredno nasproti Mad‘arski.
Le na jugu, nasproti Slovencem (Dr‘avi SHS oz. Kraljevini SHS), kjer je mejno vpra{anje
ostalo meddr‘avnopravno neodlo~eno, so ostale mo‘nosti za Avstrijo odprte. To je bilo prva
posledica dejstva, da noben obeh sklepov o narodni samoodlo~bi, ne avstrijski na Dunaju
ne slovensko-hrva{ko-srbski v Zagrebu, nista dobila priznanja zmagovitih dr‘av. Nem{ki
178 J. PLETERSKI: POSKUS ENCIKLOPEDI^NE RAZLAGE GESLA O KORO[KEM PLEBISCITU ...
Avstriji so pravico do priklju~itve k Nem~iji (»Anschluss«) odrekli, obstoj »Dr‘ave SHS« na
ozemlju habsbur{ke monarhije pa so v dneh sklepanja premirja na avstroogrski jugovzhod-
ni (italijanski) fronti sploh ignorirali in zato niso dolo~ili avstrijsko-slovenske demarka-
cijske ~rte, ne na {tajerskem ne na koro{kem odseku. Tukaj je ostalo obmo~je, kjer sta tako
avstrijska kot slovenska (jugoslovanska) stran bili v prvih tednih prepu{~eni lastni pobudi
in lastnim mo‘nostim. @e 25. 10. 1918 je koro{ka de‘elna vlada sklenila razglasiti Koro{ko
za nedeljivo, ne da bi za sklep navedla na~elno pravno osnovo, tudi pravice naroda do
samoodlo~be ne. Utemeljila ga je le s trditvijo, »da Slovenci na Koro{kem z izjemo Jezerske-
ga ne razpolagajo z nobenim strnjenim ozemljem, de‘ela pa razpolaga proti jugu s svojimi
gorskimi stenami kot z naravno mejo« (Freie Stimmen, 26. 10. 1918, Nr. 248). Naslonila se je
torej na etni~ne in zemljepisne argumente, ne da bi omenila ali celo terjala konsultacijo
prizadetega prebivalstva. [ele potem, ko je bil raz{irjen s socialdemokrati, je de‘elni zbor
temu stali{~u 11. 11. 1918 tak{no zahtevo dodal.
Medtem so Slovenci na Koro{kem ustanovili v Celovcu pokrajinski slovenski narodni
svet. Dejanske oblasti ni poskusil prevzeti, imel pa je zadostno avtoriteto, da se je na njegove-
ga ~lana Valentina Podgorca obrnil ~lan koro{kega de‘elnega odbora Hans Angerer z nami-
gom, da bi Koro{ka mogla ozemlje ju‘no od Drave prepustiti slovenski oz. jugoslovanski
upravi. Svet je odlo~itev prepustil Narodni vladi v Ljubljani. Ta je imenovala svojega komi-
sarja v Celovcu, Frana Smodeja, in koro{ki de‘elni odbor mu je priznal diplomatski status.
Toda do dogovarjanja o razmejitvi ni pri{lo, ~eprav je slovenska stran v za~etku novembra tudi
nakazala ‘eljo, da bi se na Koro{kem razmejitev izvr{ila na miren na~in, toda po »‘ivi etni~ni
meji«, tj. ju‘no od Celovca in Beljaka. Zadnji vladarski sklep cesarja Karla, 1. 11. 1918 o
odvezi od voja{ke prisege zvestobe in dopustitev vojakom, da vstopijo v vojske, ki jih ustana-
vljajo posamezni narodni sveti, ni bil le izraz ‘elje, da se prepre~i dr‘avljanska vojna, ampak
je hkrati pomenil, da je cesar dopustil vsestransko realno konstituiranje nacionalnih dr‘av na
njihovih narodnih ozemljih, vklju~no z lastnim voja{tvom. Tudi provizori~ne koro{ke de‘el-
ne oblasti so pri~akovale, da se bo slovenska oblast, vklju~no z voja{ko, realno konstituirala
v notori~no slovensko poseljenem obmo~ju de‘ele, ~etudi pravno {e ne definitivno. Tako je
koro{ki de‘elni izvr{ilni odbor 7. 11. 1918 izdal zadevnim dr‘avnim in ob~inskim uradom
navodilo, naj izro~ijo jugoslovanskim komisijam upravo, ~e bi to zahtevale, vendar s pri-
dr‘kom, da dr‘avna pripadnost teh delov Koro{ke {e ni odlo~ena. Podobna navodila je dan
zatem izdal tudi koro{ki voja{ki odbor voja{kim enotam in me{~anskim stra‘am.
Prihoda voja{kih enot Dr‘ave SHS na Koro{ko zgodovinsko ni mogo~e ozna~evati kot
vsiljenje, kaj {ele – z izrazoslovjem, udoma~enim v koro{kem Gau 1943. leta – kot »vdor
slovenskih tolp iz Kranjske in spodnje [tajerske« (Martin Wutte). Slovenska vlada v Ljub-
ljani je imenovala 8. 11. 1918 voja{kega poveljnika »za obrambo koro{ke meje«, a poobla-
stila ga je le za voja{ko organiziranje ozemlja do Drave. Medtem je 6. 11. 1918 dejansko
oblast v koro{ki Me‘i{ki dolini prevzel tamkaj{nji slovenski narodni svet; podobno tudi
krajevni slovenski organi v nekaterih drugih ob~inah ju‘ne Koro{ke, celo severno od Drave,
za~en{i ‘e 2. 11. z Borovljami, [t. Jakobom v Ro‘u, Brdom v Ziljski dolini. Toda do celovite
organizacije slovenske oblasti v obmo~ju do »‘ive jezikovne meje« ni pri{lo. V tem je
razlika s polo‘ajem na [tajerskem. Koro{ko voja{ko vodstvo se v okviru stali{~ koro{ke
de‘elne vlade ni upiralo slovenskim voja{kim enotam. Podpisalo je 19. 11. s slovenskim
poveljnikom pogodbo o za~asni demarkacijski ~rti, na zahodu od ustja Ziljice po Zilji in
nato po Dravi proti vzhodu do Brezja/Pirk, jugovzhodno od Velikovca. To pogodbo, imeno-
vano »Hülgerth-Lavri~«, je 23. 11. 1918 koro{ka de‘elna vlada ratificirala. Spri~o tak{nega
stanja je nem{koavstrijski dr‘avni zbor v svojem predlogu zakona o dr‘avnem ozemlju
odstopil od namere zahtevati ozemlje cele Koro{ke, z izjemo Jezerskega, temve~ je za Av-
179ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
strijo terjal »[tajersko in Koro{ko z izklju~itvijo ozemlja, ki je od Jugoslovanov strnjeno
naseljeno« (Martin Wutte). Temu pa je pridru‘il stali{~e koro{kega de‘elnega zbora o kon-
sultaciji prebivalstva tega ozemlja. Brez izrecno dolo~ene demarkacijske ~rte je ostalo ozem-
lje Koro{ke vzhodno od Brezja do de‘elne meje s [tajersko. Vendar je lo~nica med voja{kimi
enotami tudi tukaj brez problemov potekala po Dravi. Tako pa le do 30. 11., ko so slovenske
enote zasedle Velikovec, tj. prekora~ile Dravo.
S tem je nastala nevarnost voja{kega spopada, saj koro{ka politika ni bila pripravljena
sprejeti »‘ive etni~ne meje« kot demarkacijske ~rte. Koro{ki de‘elni zbor je 5. 12. tajno
sklenil oboro‘eni odpor proti nadaljnjemu napredovanju jugoslovanskih enot. Pred spopa-
dom je {e pri{lo do prvega in edinega dvostranskega pogovora o razmejitvi na Koro{kem.
Delegati Koro{ke so v Ljubljani 9. 12. 1918, v okviru pogajanj o gospodarskih vpra{anjih,
ponudili kot za~asno mejo Dravo vzhodno od Frajbaha, t.j. sodne okraje Pliberk, Dobrla ves
in @elezna Kapla, k temu dopustili kot morebitni dodatek {e sodni okraj Borovlje. Vse to
skupaj je bilo pravzaprav tisti »slovenski« dr‘avnozborski volilni okraj na Koro{kem, ki je
bil 1907 nem{kokoro{kemu »aksiomu« navkljub dolo~en v dr‘avnem zboru. Zahodnej{e
ozemlje ju‘no od Drave in Ziljice, ki je bilo po {e vedno veljavni pogodbi Hülgertha in
Lavri~a pod slovensko (jugoslovansko) upravo, je bilo iz ponudbe izklju~eno. Slovenska
vlada je ponudbo koro{kih delegatov {tela za nesprejemljivo, bila se je pripravljena pogaja-
ti le o »‘ivi etni~ni meji«. Koro{ki delegati so konferenco zapustili. Vse to je bilo odlo~ilno
za nastanek neposrednih pogojev za bojna dejanja v zvezi z mejo in tudi za plebiscit na
ozemlju, ki je zdaj bilo tudi dvostransko opredeljeno kot sporno. Ustvarjanje nadaljnjih
izvr{enih dejstev sta obe strani prepustili vojakom.
Od tega trenutka naprej so socialni demokrati na obeh straneh sporne meje za~eli opu{~ati
svoje dotlej zadr‘ano stali{~e v narodnostnem sporu, sicer postopno in neradi pa vendar, in
kon~no tudi s prepri~anjem (Hanns Haas, Franc Rozman). ^e je pri nem{kokoro{kem
politi~nem vodstvu prevladalo izro~ilo stare in preizku{ene politike vztrajanja na pozicijah
nem{ke posesti (»Besitzstandspolitik«), se ravnanje slovenske vlade z zgodovinskega vi-
dika ne more odtegniti oznaki »naivne nezrelosti« (Bogo Grafenauer).
Boji in sklepi mirovne konference
Slovenske (jugoslovanske) voja{ke enote so v skladu s politiko slovenske vlade sku{ale
v teku decembra nadomestiti, kar so na koro{kem sektorju zamudile v dneh, ko je bila {e
odprta po cesarju Karlu nakazana pot. Prestopile so ~ez Dravo v smeri k »‘ivi etni~ni meji«
in s tem spro‘ile udejanjanje omenjenega skrivnega sklepa za~asnega koro{kega de‘elnega
zbora o odporu. »Nemara bi koro{ki Nemci v januarju 1919 ne bili odpovedali pogodbe
Lavri~-Hülgerth, ko bi slovenske ~ete ... ne bile pri{le na severni breg Drave« (Lojze Ude).
Dejansko se je nem{ko-koro{ki napad na [t.Pavel zgodil ‘e za Bo‘i~ 1918 in je odpoved
pogodbe (2. 1. 1919) temu {ele sledila.
Akcija avstrijskih enot (raznolike sestave in razli~nega politi~nega zna~aja – Heimwehr
oz. Volkswehr, deloma pa z izjavo nekaterih, da se bojujejo »za mejo Südmarke, za bodo~nost
Vsenem~ije« celo nasprotnih antantni prepovedi priklju~itve Avstrije Veliki Nem~iji) je
povrnila v avstrijske roke v glavnem le zahodni del ozemlja pod Dravo in ne tudi
velikov{kega mosti{~a severno od Drave. Ker voja{ke odlo~itve ni bilo, sta se vladi iz
Celovca in Ljubljane zedinili za premirje in za pogajanja o dolo~itvi nove demarkacijske
~rte. Obe dr‘avni vladi, dunajska in beograjska, spopada nista ‘eleli obravnavati kot med-
dr‘avnega in so pogajanja v Gradcu zanju ostala formalno na krajevni ravni.
180 J. PLETERSKI: POSKUS ENCIKLOPEDI^NE RAZLAGE GESLA O KORO[KEM PLEBISCITU ...
Razhajanja glede demarkacijske ~rte so povzro~ila zastoj pogajanj, kar je dalo mo‘nost
Avstrijcem nagovoriti ~lane ameri{ke komisije, ki jo je z Dunaja vodil Archibald C. Coolid-
ge (predsednik ZDA W. Wilson mu je nalo‘il nalogo preu~evati etni~ne razmere v Srednji
Evropi), ki so bili navzo~i, naj si oni ogledajo teren in nato predlagajo novo demarkacijsko
~rto ter tako prepre~ijo nadaljnje incidente. Za tak namen je bilo pridobljeno soglasje vseh
pogajalcev. S tem je Avstrija dosegla diplomatski uspeh s presenetljivimi posledicami.
Ameri{ka komisija je na Koro{kem improvizirala anketo med neposredno dostopnim prebi-
valstvom spornega ozemlja in tu naletela »na Slovenca, ki ni hotel biti Jugoslovan«. V
»proavstrijskih Slovencih« sta vodja komisije Sherman Miles in njen ~lan LeRoy King
zagledala celo »ljudi bolj{ega razreda ... ki so tudi kot ljudje dajali bolj{i splo{ni vtis«.
Komisija je predlagala demarkacijo kar v celoti vzdol‘ ju‘ne de‘elne meje Koro{ke, od
italijanske cone pri Trbi‘u do [tajerske (z izjemo Jezerskega). Tretji ~lan komisije, Robert
Kerner, se je v posebnem poro~ilu izrekel za demarkacijo po Dravi. Coolidge je iz vsega
sestavil in v Pariz sporo~il predlog, da je treba ohraniti (brez plebiscita) celoto »Celov{ke
kotline« kot pogoj za dobro mejo (Alojzij Kuhar). Poro~ilo ameri{ke komisije je prepri~alo
ameri{ko mirovno delegacijo, da je opustila svojo prvotno zamisel, da se naj Koro{ka deli
po ~rti reke Drave, in sprejela re{itev, po kateri naj vsa Koro{ka ostane Avstriji (Harold
C. Coolidge – Robert H. Lord).
Pod vplivom stali{~ delegacije ZDA in predsednika W. Wilsona osebno, in podobnih
stali{~ Italije, je bil v avstrijsko mirovno pogodbo kon~no zares vklju~en plebiscit na
Koro{kem (Claudia Fräss-Ehrfeld). Toda prvi so misel o plebiscitu vnesli v razpravo predstav-
niki Anglije in Francije, namre~ kot svoj pogoj za sprejem novega ameri{kega predloga o
meji na Karavankah. Tudi oni so – proti svojemu prvotnemu stali{~u, naj se Koro{ka deli –
zdaj dopustili mo‘nost, da Avstrija, ki so ji ‘e odrekli nem{ka ozemlja ~e{kih de‘el, obdr‘i
vsaj sporno ozemlje na Koro{kem, ~e bo to s plebiscitom potrdilo tam ‘ive~e prebivalstvo.
Na stali{~e plebiscita je Wilson pre{el, ko je v ospredje stopila misel o delitvi Celov{ke
kotline v dve coni. V plebiscitu je zazrl na~in, kako zagotoviti celoto kotline, kar ga je
predvsem zanimalo. Ni mogo~e zanikati vpliva stali{~ Milesove komisije, ~etudi je ostalo
njeno poro~ilo le interni dokument ameri{ke delegacije. Tudi na koro{kih tleh se je medtem
izrazil njen vpliv, vendar v smislu, ki na za~etku nikakor ni bil pri~akovan. Stali{~a komisije
so zavrla izvirno skupno namero zaveznikov, da se dolo~i nova demarkacijska ~rta. S tem je
komisija sopovzro~ila obnovitev vojskovanja.
Jugoslovanska stran je 29. 4. 1919 spro‘ila nov napad, politi~no povezan z namenom, da
bi s pomo~jo Francozov vendarle tudi na Koro{kem dosegli po zaveznikih dolo~eno de-
markacijsko ~rto, podobno kot na [tajerskem. Toda ta ponesre~eni podvig je dal Avstrijcem
– po mnenju francoskega poveljstva v Zagrebu – {ele pravo »prilo‘nost, da napadejo s ~isto
vestjo«. Dejansko je v za~etku maja 1919 sledila protiofenziva avstrijskih ~et, ki so jugoslo-
vanske docela izrinile iz Koro{ke, marsikje po na~inih kazenske ekspedicije. [ele tretji boj
za mejo na sektorju Koro{ke, zmagovita jugoslovanska ofenziva od 28. 5. do 6. 6. 1919 –
tudi njo so spremljala povra~ilna nasilstva – je storil konec temu skoraj pol leta trajajo~emu,
zelo krvavemu in vsega ob‘alovanja vrednemu vojskovanju. Jugoslovanska vojska je zase-
dla Celovec in dosegla ne le severno obre‘je Vrbskega jezera, temve~ tudi za Slovence s
tolikimi miti obdano cerkev Gospe Svete. Na na~elni sklep mirovne konference o plebiscitu
jugoslovanska voja{ka zmaga ni vplivala. Ni pa izklju~eno, da je pripomogla, da je svet
{tirih 4. 6. 1919 sprejel jugoslovansko zahtevo po delitvi plebiscitnega ozemlja. S to delit-
vijo v dve glasovalni coni, A in B, lo~eni s tisto »‘ivo etni~no ~rto« (na konferenci imeno-
vano »zelena«), ki jo je slovenska stran poudarjala od vsega za~etka, je dolo~ilo o plebiscitu
{ele dobilo zna~aj realne alternative vsaj za ju‘no cono in je s tem najbr‘ sploh {ele postalo
181ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
uresni~ljivo. Kajti ta delitev je prepre~ila, da niso Nemci sami mogli odlo~ati o usodi Slo-
vencev (Bogo Grafenauer). Kompromisni predlog Kraljevine SHS, naj bi kon~ni izid zdaj ‘e
neogibnega plebiscita upo{teval tudi izide v posameznih ob~inah in bi od tega bila odvisna
kon~na dolo~itev mejne ~rte, ni bil sprejet, ~etudi se je 6. 8. 1919 za tak{en postopek izrekla
{e tudi avstrijska stran, najbr‘ iz bojazni, da bi Jugoslavija sicer utegnila izvedbo plebiscita
prepre~iti.
Vrhovni svet pari{ke mirovne konference je odlo~il, naj cono B zasede avstrijska vojska,
jugoslovanska pa se naj omeji na cono A. To se je zgodilo do 31. 7. 1919. S sklepom, da se
tukaj opravi plebiscit, je konferenca na koro{kem odseku presegla lastno na~elno izhodi{~e,
naj bodo dr‘avne meje Avstrije s Kraljevino SHS skladne z jezikovnimi. S tem je odlo~anju
o meji odvzela zna~aj re{evanja narodnega vpra{anja in ga spremenila v preprosto glaso-
vanje prebivalstva dolo~enega ozemlja o poteku dr‘avne meje med dvema sosednjima dr‘a-
vama. Hkrati so zmagovalci s prepovedjo »Anschlussa« odrekli Avstriji pravico do narodne
samoodlo~be in ‘e zato se je sklep o konsultaciji prebivalstva na Koro{kem o konkretni
dr‘avni meji Avstrije gibal na povsem drugi na~elni ravni.
Izpeljava plebiscita
Neogibnost plebiscita je navajala jugoslovansko stran vendarle k temu, da v svoji propa-
gandi poudarja predvsem narodnostni moment, slovenski etni~ni zna~aj velike ve~ine pre-
bivalstva. Vsi drugi momenti, tudi gospodarski, so imeli podrejen pomen. Glavno je bilo
svarilo pred nem{kim nacionalizmom, ki je v de‘eli tako neomejeno vladal v ustavni dobi in
ki je svojo oblast tako brezobzirno izkori{~al za politi~no in kulturno, kon~no pa tudi
jezikovno ponem~enje slovenskega ‘ivlja. Glavni problem za to propagando je bil, ali bo
slovenska narodna zavest prebivalstva dovolj mo~na sama po sebi. Slovenska propaganda
je zato zvenela bolj kot korporativen podvig za re{itev obstoja slovenskega naroda na
Koro{kem, in manj kot zahteva po demokrati~nem odlo~anju dr‘avljanov.
Glavni problem za avstrijsko propagando je bil druga~ne narave, jedrnato ga je ozna~il
obrambni minister Julius Deutsch: »Ve~ina prebivalstva je gotovo slovenskega rodu. Vpra{ati
se moramo, kako dale~ se‘e vpliv treh nem{kih strank] na ljudi slovenskega rodu, ki znajo
morda malo nem{ki, a so vendarle Slovani.« Zna~ilnosti dogovorjenega takti~nega pristopa
avstrijske propagande so bile: Izklju~iti je treba omenjanje priklju~itve Avstrije Nem~iji in
sploh nem{kega nacionalnega interesa, ker je ‘eleti, da Slovenci glasujejo »nem{ko«; to je
dosegljivo, ker med njimi ni nobenega, ki nem{ki ne zna vsaj toliko, da razume nem{ko
govore~e agitatorje, vsekakor s pogojem, da izostane poudarjanje ~isto narodne vsebine
koro{kega vpra{anja; naju~inkovitej{i argumenti za Avstrijo so »kontrainteresi« vseh treh
avstrijskih strank proti Kraljevini SHS in to: pri kr{~anskih socialcih versko vpra{anje, pri
socialdemokratih balkanizem, republika, dinastija Karageorgiewitsch, voja{ka obveznost,
militarizem, vladajo~i razuzdani re‘im; za liberalce »staro pripadanje drug drugemu«; po-
de‘elsko prebivalstvo ne more ‘iveti brez celov{kega mesta, delavstvo, slovensko in nem{ko,
glasuje strnjeno za republiko. Oviro za avstrijsko propagando pomeni neugodni vtis, ki ga
je na kmete v coni A napravila avstrijska oddaja premo‘enja, predvsem pa so to samovoljno-
sti in nasilstva, zagre{ena ob bojih s strani avstrijskih vojakov, tako da bi bilo skrajno {kod-
ljivo, ~e bi se na boje sklicevali. Kaj takega bi moglo »ostreje pognati ljudi v drugi tabor«,
in se bo treba temu do nadaljnjega odre~i, spomin na boje obujati {ele pozneje, »ko bo ‘e vse
ohranjeno«. Le zelo obrobno so v okviru tega koncepta uporabljali obljube manj{inskih
pravic Slovencem. ^etudi v danih primerih z velikimi besedami. Tako so n.pr. zagotavljali,
182 J. PLETERSKI: POSKUS ENCIKLOPEDI^NE RAZLAGE GESLA O KORO[KEM PLEBISCITU ...
da bodo Slovenci na Koro{kem celo tiste na Kranjskem pre‘iveli (letak »Slovenci smo!«).
Vpra{anje ohranitve slovenske narodnosti je {ele tik pred koncem kampanje postavila v
sredi{~e avstrijske propagande slovesna, soglasno sprejeta izjava koro{kega de‘elnega zbo-
ra 28. 9. 1920, da ho~e Koro{ka v Republiki Avstriji »slovenskim sode‘elanom zdaj in za vse
~ase varovati njihovo jezikovno in narodno posebnost in da bo njihovemu kulturnemu in
gospodarskemu razcvetu namenjala enako skrb kakor nem{kim prebivalcem de‘ele«.
Interno je avstrijska stran na pobudo zunanjega ministra K. Rennerja {e 28. 7. 1920
razpravljala o sprejemljivosti delitve plebiscitnega ozemlja brez glasovanja pa tudi o mo‘nosti
razmejitve v primeru, da bi bil globalni izid glasovanja sicer ugoden za Avstrijo, toda le z
majhno ve~ino (manj kot 60%, n.pr. 55%). Oboje so predstavniki Koro{ke zavrnili. Pri~akovali
so globalno 62% glasov za Avstrijo (Wilhelm Neumann). Anketa jugoslovanske strani iz
istega ~asa je predvidela 54,9% glasov za Kraljevino SHS. [tevilo evidentiranih glasoval-
nih upravi~encev je bilo tedaj po podatkih Avstrijcev 36.444, po slovenskih pa 35.075.
Kon~no {tevilo je bilo 39.291. Tako je narastlo najve~ zaradi prihoda oseb, ki so se ‘e bile
odselile v druge avstrijske ali nem{ke de‘ele, zdaj pa so se vrnile glasovat za pripadnost
ozemlja Avstriji. Ob takoreko~ samoumevni predpostavki, da nem{ko govore~i prebivalci
niso glasovali za Kraljevino SHS, poka‘e raz~lemba globalnega izida glasovanja v coni A,
da se je ve~ina slovensko govore~ega prebivalstva (59,2%) izrekla za skupno ‘ivljenje z
glavnino Slovencev. Za ‘ivljenje v Republiki Avstriji je glasovala manj{ina slovensko
govore~ih (40,8%), ki pa je s svojim {tevilom omogo~ila avstrijski strani dose~i tisto global-
no ve~ino, ki je odlo~ila o dr‘avni pripadnosti vseh. Pribli‘no 10.000 takih glasov sloven-
sko govore~ih je pomenilo zagotovo ve~ kot le jezi~ek na tehtnici.
Vloga katoli{ke cerkve pri tem dogajanju je {e premalo preu~ena. Tudi v tem ~asu je bila
ambivalentna, celo protislovna. Stali{~a {kofa Adama Hefterja, ki je slovenske vernike opo-
zarjal na njihovo razli~nost od pravoslavja, in generalnega vikarja za cono A, pro{ta Matije
Randla, ki je iste vernike opozarjal na njihovo te‘ko odgovornost »pred vsem svetom, vsem
narodom in vso bodo~nostjo«, lahko slu‘ijo za ponazoritev cerkvenih dilem.
Dejansko dose‘ena globalna ve~ina je Avstrijo odvrnila od tega, da bi sprejela predlog
jugoslovanske vlade, da bi mejo vendarle dolo~ili skladno z ob~inskimi izidi. Ti bi sami po
sebi narekovali dr‘avno mejo na Dravi. Mirovna pogodba je Avstriji nedvomno zakonito
omogo~ila majorizacijo izkazane volje prebivalstva Koro{ke ju‘no od ~rte, kakr{na je med
reformisti~no usmerjenimi Nemci v Avstriji skozi vso dobo po 1848 veljala kot realna mo‘nost
za narodnostno razmejitev na jugu sploh. Ideja o meji na Dravi je za Avstrijo medtem izgu-
bila nekdanji pomen, namre~ z definitivno odlo~itvijo zmagovalcev o etni~ni meji na sek-
torju [tajerske, kjer bi Drava zanjo bila seveda izjemno prednostna.
Plebiscit je bil izpeljan pod pogodbeno dolo~enim mednarodnim nadzorstvom in urad-
no je bila ugotovljena njegova korektnost. Pod vtisom te‘kega narodnega poraza se je
slovenska stran pozneje trudila dokazati nasprotno. Te‘i{~e je bilo v dokazovanju, da je
avstrijska stran nenadzorovano in tudi nezakonito pripeljala in v glasovalne sezname vnes-
la veliko {tevilo glasovalcev, ki da so odlo~ilno vplivali na izid glasovanja. Avstrijska
znanost tega ne potrjuje, slovenska pa je – ~etudi avstrijski arhivski viri {e niso v celoti
dostopni – pri{la do sodbe, da nekorektnosti pri izpeljavi plebiscita niso izklju~ene, a da
skoraj gotovo niso bile odlo~ilne za uspeh Avstrije, tudi ~e so ga okrepile, morda celo nad za
Rennerja kriti~no mero.
Vpra{anje dr‘avnopravne korektnosti plebiscita ni ostalo odprto. Obstajajo pa vpra{anja,
ki formalno niso juridi~na, a so histori~na. @e klasi~no delo Sare Wambaugh o plebiscitih po
prvi svetovni vojni (1933) je opozorilo, da je treba plebiscite nevtralizirati, da naj plebi-
scitom sledijo ukrepi za pomirjenje nasprotij, ki so jih neogibno povzro~ili med ljudmi, ki
183ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
so bili podvr‘eni hudi zgodovinski preizku{nji. »Better any form of paternalistic determina-
tion, however undemocratic, than a plebiscite lacking the measures necessary for the protec-
tion of both parties. A plebiscite not effectively neutralized is a crime against the inhabitants
of the area as well as against political science itself.« S tega vidika je koro{ki plebiscit po
svojem zgodovinskem u~inku zapustil veliko {tevilo odprtih problemov. Ne samo spri~o
dejstva, da so praznovanja plebiscitne zmage {e vedno vsako leto nov vir razdvajanja in
spopadljivega razgrevanja duhov na Koro{kem. In dejstva, da se v zgodovinsko razume-
vanje {e vedno ni prebilo uvidenje, da sta bili obe strani v svojih stali{~ih in prizadevanjih
legitimni, da je bila lojalnost te in one strani do dolo~il mirovne pogodbe pogoj za nespor-
nost plebiscitne odlo~itve in da gre pohvala o zvestobi domovini obema, ~e se naj ne
sprevr‘e v sredstvo apriornega poni‘evanja in diskriminacije ene same strani. Gre tudi za to,
da impozantna mno‘ica glasovalcev slovenskega materinega jezika, ki so se odlo~ili ostati
v Avstriji in so s tem podelili avstrijski dr‘avni meji na sektorju Koro{ke tudi legitimnost, ni
postala razlog za oblikovanje ugodnej{ega odnosa do Slovencev v de‘eli sploh.
Fenomen Valentina Podgorca, notornega Slovenca in kulturnega dejavnika, ki se je
zavzel za pripadnost Avstriji, a je hkrati vztrajal v zagovoru slovenske individualnosti in
enakopravnosti v de‘eli, ni postal obojestransko sprejemljiv model za spravo (Avgu{tin
Malle).
Slovence so generalno prenehali pojmovati kot zgodovinsko dano, konstitutivno sesta-
vino identitete Koro{ke. Potisnili so jih v polo‘aj narodnostne manj{ine, ki je v de‘eli
neza‘elena in osovra‘ena in ki jo je zato treba utesnjevati, da bi jo germanizirali najpozneje
v roku ene generacije (tako de‘elni glavar A. Lemisch na slovesni seji koro{kega de‘elnega
zbora 25. 11. 1920). Koro{ki Slovenci so pri{li v polo‘aj, da jim je edina opora obstoja ostala
le lastna zavest in vztrajnost. De‘elna politika je proti tej zavesti uveljavila konstrukt o
dveh slovanskih jezikih na Koro{kem, slovenskega, ki je po sili razmer dele‘en manj{inske
za{~ite, ~e se zmore izkazati prek javnega priznanja in osebne zahteve posameznikov, in
drugega, »sovönjega« (»windisch«), ki ‘ivi sicer brez formalnih omejitev, samodejno, v
znamenju de‘elne tradicije, toda dejansko le v socialno najni‘ji rabi, le ustno, izvzet iz {ole
in od vsakega nadaljnjega kultiviranja, ki pristaja na to, da ostane vse socialno vi{je ‘ivljenje,
vsa kultura, pridr‘ana nem{kemu jeziku (Robert Svetina). Privr‘enci tak{ne navzo~nosti
slovenskega nare~ja na Koro{kem naj bi po plebiscitu do nadaljnjega pomenili za‘eleno
alternativo, postavljeno nasproti Slovencem, ki v svoji dru‘ini sicer govore isto nare~je kot
oni sami, a ga ho~ejo tudi kultivirati ter videti v {oli in javni rabi, tak{no stremljenje pa ni
zdru‘ljivo z zvestobo domovini. Slovencem kot tak{nim naj velja nenehen »obrambni boj«
– »Abwehrkampf« iz plebiscitnih let.
Na ta na~in je koro{ka politika odredila obema jezikoma, za nagrado in za kazen za
nasprotni stali{~i, ki so ju njuni nosilci izkazali ob plebiscitu, v bistvu podobno prihodnost:
oba naj na koncu »enovito« izgineta. Vse to ni bilo in ni zapisano ne v ustavi ne v zakonu,
toda za uresni~evanje takega namena zavestno skrbi nesmrtna, iz plebiscitnega boja izvirajo~a
nadstrankarska, kot najvi{ja avtoriteta v de‘eli uveljavljena vigilantska organizacija. Da bi
utegnilo biti tudi druga~e, so odgovorni na Koro{kem sami nakazali, a {ele po osvoboditvi
izpod nacizma, ko so 1945 v ju‘nem delu de‘ele uzakonili splo{no obvezno dvojezi~no
{olo. Ali bi ‘e po 1920 to moglo biti alternativni model? Vsekakor se je osamosvojena
Avstrija 1958 odlo~ila, da prekli~e ravno spravni temelj te {ole, in vrnila se je v leta po 1920.
184 J. PLETERSKI: POSKUS ENCIKLOPEDI^NE RAZLAGE GESLA O KORO[KEM PLEBISCITU ...
 Mesto plebiscita v zgodovini sosedstva Avstrije in Slovenije
V dr‘avnih odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo ni bila veljavnost plebiscita nikoli
sporna. Niti v trenutku, ko je plebiscitna meja z »Anschlussom« postala meja Nem~ije, ne
ve~ Avstrije, za katero se je 1920 glasovalo. Jugoslovanska vlada je sprejela priklju~itev
Avstrije Nem~iji kot konec mo‘nosti za restavracijo Habsbur‘anov pa tudi kot konec mo‘nosti
za groze~o »obkolitev« s strani Italije, povezane z Avstrijo in Mad‘arsko. Zadovoljila se je
z zagotovilom Nem~ije, da bo obstoje~o mejo spo{tovala. Docela nov polo‘aj je 6. 4. 1941
ustvarila protipravna agresija Nem~ije, Italije in Mad‘arske na Slovenijo (Kraljevino Jugo-
slavijo). V letih 1941–1945 so Slovenci, ki so spri~o od okupatorjev razgla{ene in uresni-
~evane odprave [debelacije] Jugoslavije {teli vse dotlej obstoje~e dr‘avne meje z napadal-
skimi dr‘avami na~elno za razveljavljene, razvili proti okupatorjem in proti fa{izmu oz.
nacizmu oboro‘en odpor in boj za narodno re{itev povsod tam, kjer so od nekdaj prebivali.
Tako tudi na nekdaj avstrijskem Koro{kem, katerega mejo so nacisti raz{irili ~ez Karavanke
dale~ na jug kot mejo Velike Nem~ije, da bi izrabili bojne tradicije »1200-letne nem{ke
mejne de‘ele« (Martin Wutte) za pospe{itev »kon~ne re{itve« problema Slovencev, bivajo~ih
na nem{ki poti k morju. Na tem, zdaj v nem{ki »Gau« preustrojenem Koro{kem, so Slovenci
{e bili zmo‘ni razviti odpor, podoben uporu kmetov v Lexingtonu 1776, kakr{nega so
Ameri~ani tako izrecno pri njih pogre{ali januarja 1919. In nasprotno, v letih 1938–1945 ni
bilo mogo~e na teh istih tleh spraviti tradicije »Abwehrkampfa« v tvorno povezavo s potre-
bami protihitlerjevskega vojskovanja Zdru‘enih narodov, v kakr{no so zavezniki {e dosti
pred koncem vojne povabili tudi Avstrijo, ~eprav se ta vse do 27. 4. 1945 {e ni obnovila v
nobeni obliki.
Tudi v odporni{ki vojni dr‘avno izoblikovana Slovenija je sledila takemu odnosu do
Avstrije, s prepri~anjem in z dejanjem. V okoli{~inah nazna~enega, po 1938 popolnoma
spremenjenega mednarodnopravnega polo‘aja, v katerem so zavezniki napovedali, da bo o
mejah Avstrije odlo~ila mirovna konferenca (Jalta), kar so zavezniki maja 1945 vladi nove
jugoslovanske federacije {e izrecno zagotovili, ni ta nova Jugoslavija ~utila nikakr{ne pra-
vne obveznosti ali potrebe, da bi izhajala od vpra{anja plebiscita iz 1920, ko je na povojnih
mirovnih konferencah na~ela vpra{anje revizije nekdanje jugoslovansko-avstrijske meje.
[ele z nastopom hladne vojne je postalo obujanje tradicij koro{kega plebiscita za Avstrijo
znova politi~no ugodno. A upravi~eno le, kolikor je bilo v teh tradicijah prvin demokrati~-
nega odlo~anja o dr‘avnih stvareh, ne pa tudi elementov nacionalisti~nega ali razrednega
nadvladovanja. Po koncu hladne vojne pa bi obujanje tak{nih bojnih tradicij sploh pri{lo v
nasprotje s postmodernim pojmovanjem odnosov med dr‘avami in narodi v Evropi.
Z u s a m m e n f a s s u n g
Versuch einer enzyklopädischen Auslegung des Stichworts »Kärntner Volksabstimmung
vom 10. Oktober 1920«
Janko Pleterski
Der vorliegende Beitrag wurde in deutscher Sprache veröffentlicht, und zwar im Sammelband der
Referate eines Treffens anläßlich der 80-Jahrfeier der Kärntner Volksabstimmung, das am 6. und 7. Ok-
tober 2000 in Klagenfurt stattfand: Hellwig Valentin, Susanne Haiden und Barbara Maier, Hrsg., Die
Kärntner Volksabstimmung 1920 und die Geschichtsforschung: Leistungen, Defizite, Perspektiven, Kla-
genfurt, 2001, 227–-244.