KOLEKTIV NI VELIK, A JE ZANIMIV
Ostal je le »en pomol«
Na Hajdrihovi 28 je Vodnogospodarski inšlitut. Sam naziv te delovne organizacije posebnega druž-benega pomena ne pove podrobnosti o njenem delo-vanju, zato smo prosili dipl. inž. gradbeništva Mitjo Starca, direklorja. da nam v pogovoru nekolikn po-drobneje ra/lo/i. zakaj je ta 80 članski kolektiv razdeljen po poslovnih nalogah na tri dele in v čem je pomen 50 letnice in 10 lelnict. ki jn omenjajo na zasedanjih skupščine Zveze vodnih skupnosti Slove-nije.
»Najprej nekaj besed o obletnicah. Od 1937. leta dela v Ljubljani vodnogradbeni laboratorij. Tako bomo letos praznovali pol stoletja obstoja tega po-membnega laboratorija, ki je bil dolgo po zmogljivo-stih. tretji v Evropi in največji v Jugoslaviji. Pred desetimi leti pa je prišlo zaradi tržnih razmer do združitve študijske. laboratorijske in projektantske dejavnosti. Ta ni po dejavnosti združena v en odde-lek, ampak je razdeljena na raziskovalni oddelek za energetske objekte (vodnogradbeni laboratorij), na oddelek za pomorsko inženirstvo in raziskave obal-nega morja ter na študijski oddelek za vodno gospo-darstvo.« je podal organizacijske in poslovne okvire delovania.
Najobsežnejši del zadolžitcv ima v VGI, kot pogo-sto ludi okrajšano imajajo Vodno gospodarski inšli-tut, v kalerem ima nad polovico zaposlenih visoko-šolsko izobrazbo, študijski oddclek za vodno gospo-darstvo.
»Najbolj aktualna zadolžitev je vsekakor izdelava vodnogospodarskih osnov SR Slovcnijc. Te moramo narediti v treh fazah in sicer do 1993. leta. Že to časovno razdobje kaže, kako obsežna naloga jc to. Za vse velike objekte v Sloveniji (akumulaciji Vogrš-ček in Klivnik. namakalni sistcm Vipavskc doline) smo pripravili študije, idejne zasnove in idejne pro-jekte ter izvcdbene projekte. Vse to pa bi delali veliko lažje in hitreje, če bi veljal sistem celovitega pristopa, ne pa da nas selijo po zadolžitvah po posa-mcznih dclčkih. Zato pogosto ne moremo uporabiti tudi kontrolne sestavine pri realizaciji programov. In še ena velika razlika je med šludijami in projekti. Za prve ni nikdar opredeljeno konkrctno zanimanje, mcdtem, ko so drugi podprti s pričakovanji izvajal-cev, da bodo lahko čimpreje pristopili k izvedbi. Zato tudi prihaja do zakasnitev pri izdelavi študij.«
Navedli sle nekalere slovenske objekte. So med njimi tudi šludije oziroma projektne naloge z ozem-Ija naše občine?
»Vemo, da predstavlja Ljubljani največjo ncvar-nost hudourniški značaj Graščice. Zato pripravljamo dokumentacijo za dva suha zadrževalnika in siccr Božna nad Polhovim Gradcem in Brezje na Šujici. Prvi naj bi zadržal okrog 5,5 milijonov kubičnih metrov vode, drugi pa 2,2 milijona kubičnih metrov. Poudariti moram, da sta to suha zadrževalnika, ki bosta nastopila v delovanju šele ob 20 letnih vodah.«
Lahko bi navedli še več nalog s lega področja, pa bi se raje ustavili v vašem vodnogospodarskem labo-ratoriju. Je ta trenutno polno zaseden?
»Kot sem navedel že na začetku. smo bili dolgo največji laboratorij v Jugoslaviji. Sedaj imamo tak laboratorij tudi v Beogradu in po drugih mestih in zato laboratorij ni vedno polno zaseden. Ker s svoji-mi storitvarai ali raziskavami služimo predvsem elek-tro gospodarstvu, se bomo morali v Sloveniji kmalu dogovoriti, da ne bodo raziskave, ki predstavljajo izredno majhen delež v slrošku gradnje, odvisne od posameznikov, ampak bodo obvezne. S tem bo dose-žena tudi cenejša, hitrejša in bolj zanesljiva gradnja. Pomembno pa je. da imamo za opravljanje fizičnih in matematičnih modelov tudi veliko nove, sodobne opreme. ki smo jo nabavili v zadnjem času. Ker je
nas iaboratorij znan po kakovosti opravljenih del, se nam v zadnjem času spel pojavljajo poleg naročnikov iz Slovenijc (HE Vrhovo, HE Boštanj) tudi iz Bosnc in Hercegovine (HE Buk Bjela) in Crne gore (HE Andrijeva, Zlalica, Milunovič, Rasloviči) na Mo-rači.«
Omenjali ste tudi oddelek za pomorsko inženir-stvo in raziskave obalnega morja.
»0 naših refercncah govori predvscm podatek, da je od vsch pomolov v črnogorskem primorju, ostal cel le pomol, ki ga je projektiralo naše podjetje. Pri tem pa močno sodelujemo tudi s FAGG in poljsko akadcmijo znanosti.«
kakšno pa je vaše sodelovanje z viško občino?
»Nimamo nekih posebnih stikov, razen znanih listin o dovoljcnem doseganju osebnih dohodkov in podobnih intcrventnih stvari.«
Pa bi se vaš stik z občino lahkn okrepil?
»Prav gotovo bo za to vcč priložnosti ob naši proslavi. ki pa bo zajemala tudi znani Goljevščkov dan. Na njem bomo podrobncje spregovorili tudi o našcm inštitutu in njegovi vlogi v našem vodnem gospodarstvu,« je posredno povabil na slovesnost ob dvojni slovesnosti VGI Ljubljana njegov direktor. STANE JESENOVEC