"Amerikanski Slovenec" DELA ŽE S3 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1 GLASILO SLOV, KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. KUPUJTE VOJNE BONDEI ŠTEV. (NO.) 12 CHICAGO, ILL., PETEK, 11. FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY 11, 1944 --c--- LETNIK (VOL.) LIH Hudi napadi na oporišča v Italiji ODLOČILNA BITKA V TEKU; LETALCI OVIRAJO NEMCE PREDLOGA, DA SE DA VOJAKOM PRAVICO VOLITI ODOBRENA V NAČELU i Washington, D. C. — Glede de predloge, da se podeli vo- Ne.pe.j, Italija. - Na ituHjanski fronti pod Rim0m, kjcr J SZ^Z^S^ so zavezniki vpadli pred par tedni in si ustanovili oporišča pri j debate že več časa. Predsed-Nettuno in Anzio divjajo najljutejši boji, kar jih še bilo doslej nik Roosevelt je za predlogo na italijanski fronti. Nemci so vrgli zadnje dni na fronto proti'in J° je priporočal kongresu, oporiščem ojačenja. Imajo tu----1---da odobri. V načelu, da se' di boljše pozicije od zavezni- da vojakom, to je moškim in ženskam, ki so v vojni službi pravico voliti je odobril kongres in senat. Gre pa le za načine, na podlagi katerih bodo mogli vojaki glasovati. Ena stran zagovarja, da naj posamezne države oskrbe balote, drugi da naj federalna vlada oskrbi balote in iste nadzira. I Glede teh načinov je mnenje razdeljeno in kakor zgleda se ne morejo zediniti. V resnici je vprašanje zelo komplicirano. Vojaki na vsak način za- j služijo pravico glasovanja. Toda so pa razstreseni po vseh delih sveta in predno bodo glasovnice nazaj bo minilo precej, časa in Še druge sitnosti i bodo vmes. Ampak politikarji bi se fantom radi prikupili, pa se igrajo tudi s tem. -o--i 20 MILIJONOV FUNTOV t MASLA V REZERVI Washington, D. C. — Administracija urada za vojno prehrano se bori na vso moč, da ji vlada ohrani oblast, da sme imeti v rezervi 20,000,000 funtov masla za izredne vojaške potrebe, kakor tudi za razne potrebe, ki jih določa Lend-Lease zakon za tujezemske gotove potrebe. Med tem je seveda ameriška publika biM zadnje mesece z maslom prikrajšana, kar dviga med konzu-menti in trgovci proteste, češ, da vlada kopiči zaloge masla in ga pri tem še uvaža iz Argentine. Konsumenti in trgovci bodo ! morali od svojega ugovarjanja odstopiti iz razloga, ker radi pomanjkanja masla po vsem o-stalem svetu je potrebna previdna regulacija razdeljevanja masla, ali pa ga «na ob neprevidnosti v bodočnosti zmanjkati. Vlada vsekakor ve kaj dela. J-0- OSTREJŠO ZIMO NAPOVEDUJEJO Chicago, 111. — Vremeno- j slovni urad v Chicagi napoveduje, da bo osrednji zapad dobil ostrejšo zimo koncem tega tedna. Na potu proti osrednjemu zapadu so sneženi viharji in za petek in soboto napoveduje, da bo temperatura blizu ničle. Zgornji del Velikih jezer, Minnesoto, North Dakoto in South Dakoto je mrzli val že objel in zdaj se pomiče južno vzhodno doli proti Chicagi. -o-- AMERIŠKA MATIČNA LADJA POTOPILA 6 NEMŠKIH LADIJ Washington, D. C. — Ameriška matična ladja, nosilka letal po imenu "Ranger", o kateri so Nemci poročali, da so jo potopili, se je te dni pojavila ob severnem norveškem obrežju in njeni bombniki so potopili šest nemških transportnih ladij, pravi poročilo. Matična ladja "Ranger" je sodelovala tudi ob času zavezniške invazije v A-jfriko in se je izkazala za najboljšo matično ladjo. OSIŠČNA UTHDBICA kov. Slednji so še vedno v niža-vi, dočim so Nemci na višjem terenu. Fronta, ki so jo zavezniki odprli z vpadom zavzema kakih 20 do 22 milj širine. V smeri proti Cisterni se zavezniki prodrli do 14 milj globoko v zaledje. Zadnje tri dni so Nemci privedli veliko, število težkega topništva in včeraj so poročali o siloviti kanonadi proti oporiščem. Pod zaklopnim ognjem nemške oklopne edinice in motorizirana pehota strahovito napada. Angleško poročilo omenja, da se je Nemcem posrečilo doseči nekatere predpisane cilje. V ameriškem delu fronte poročajo istotako o silo- RUSI PRITISKAJO DALJE; VESTI IZ DRUGIH FRONT London, Angljia. — Velika zmaga južnih ruskih armad, ki so pred par dnevi obkolile deset nemških divizij pri Nikopolu nadaljuje s svojim pohodom. Včeraj se je ruska fronta pomaknila proti zapadu za osem milj in Rusi so osvobodili nad 50 mest, vasi in naselbin. Druga in -—-- tretja ukrajinska armada ima- banje in premikanje vojske in te nove uspehe pri Čerkasu. opreme nenavadno južno vre-Ruska zmaga pri Nikopolu je me. nadvse pomenljiva in je za Iz južnega Pacifika poroča-nemško južno krilo tako usod- jo o novih napadih na Japonce, na, da jo bodo Nemci le težko Bazo Rabaul na otoku Nova preboleli. Britanija zavezniški letalci Severne ruske armade *so na stalno napadajo. Avstralske če-več mestih prestopile reko Lu- te na obrežju severne Nove ga in zasedle več važnih kra- Gvineje so osvojile zadnje dni jev. Obenem pa general Govo- več važnih pozicij in potiskajo rov in general Meretskov zožu- Japonce stalno navzgor proti jeta krog, ki zaklepa sleherno severu. uro bolj in bolj nemške arma- Admiral Nimitz objavlja, da de, ki se nahajajo v velikem je zasedba in osvojitev mar-kolenu med Družnajo in Lugo, šalskih otokov popolna in do-Popolna obkolitev te pokrajine vršeno dejstvo. V načrtu so no-bo vsak čas izvedena. V Ukra- vi udari, pravi Nimitz, mi bo-jini še vedno ovira hitrejše gi- mo korakali naprej. Nemčija in Ilalija sta zgradili mnogo lakih uirdbic (pillboxes) in zaklonišč za strojnice, da bi zadržali zaveznike v Sicilijanski kampanji. Slika, ▼ Z. D. ravnokar dovoljena za objavo, kaze precej poškodovano "škatlico za kroglice", ki so si jo zavezniki osvojili blizu mesta San Croce, v Siciliji. KRIZEN SVETA — London, Anglija. — Preurejeni ruski republiki v Ukra-! jini in v Beli Kuaiji boate te dni zaprosile pri angleški in ameriški vladi, da naj te pošljejo h njim svoje diplomatske zastop-: nike. Tako bodo sledile pozneje še ostale ruske republike, ki jih je po številu šestnajst. — Ankara, Turčija. — Turško provincijo Ankara je včeraj že v drugič tekom zadnjih i par dni o^biskal hud potres. Ta zadnji potres je zahteval 103 življenja in nad 100 je poškodovanih. Potres pred par dnevi pa je bil obsežnejši in je bilo u- : bitih 2,381 ljudi in nad 3000 poškodovanih. — Washington, D. C. — Ker je kongres odpoklical s spreje-' mom novega naselniškega zakona glede Kitajcev stari zakon, ki je ^omejeval naseljevanje rumenemu plemenu, so zdaj na podlagi tega določili za Kitajce letno kvoto, kakor za druge narodnosti. Na podlagi tega, bo lahko prišlo v Zdr. države letno 105 Kitajcev. — Alžir, Afrika. — Sem je dospela včeraj nova stotnija ameriških WACS, to so dekleta in žene, ki služijo v ženskem pomožnem koru, ki pomagajo vojski v uradih in drugih delih, ki jih ženske lahko oprav-I Ijaoj. V Afriki in Italiji zdaj služi na ta način do 2000 ameriških deklet in žensk. I j — Sydney, Avstralija — Dočim so druge dežele že davno uvedle prodajanje mesa na karte, so v Avstraliji začeli s tem šele zadnji mesec. To so j uvedli radi tega, da bo moč višjo količino mesa pošiljati v Anglijo. Racioniranje dovolju-I je dva in en četrt funta mesa > na teden za osebo. — Washington, D. C.—Mor-■ nariški oddelek objavlja, da i sta pogrešena v Pacifiku dva t ameriška submarina, ki sta ope-, rirala v sovražnih vodah. Oba i sta imela 110 mož posadke. ) Zdr. države so zgubile v tej - vojni dosedaj 19 submarinov - Japoncem pa so potopili naši jsubmarini 422 ladij. NEMČIJA POSODILA TURČIJI 40 LOKOMOTIV DA POSPEŠI DOBAVE Ankara, Turčija. — Kako silno ,važne so nemške d^b^ve ^ i iz Turčije -je dokaz zlaati to, da je nemška vlada te dni poslala Turčiji 10 železniških lokomotiv, ker slednja nima dovolj lokomotiv, da bi pospešila turške pošiljatve v Nemčijo. V dobi med 13. decembrom 1943 pa do 13. januarja 1944 ; je bilo poslanih iz Turčije 1,107 železniških vagonov raznega blaga v Nemčijo. Vsak vagon cenijo okrog 10 tonov blaga. Pošiljatev je vsebovala 342 vagonov kroma, 159 va-jgonov raznih jederc, 142 vagonov bombaža, 135 vagonov olja, 18 vagonov tobaka in o-j stalo je tvorilo razne jestvine i j in živež. Nemčija plačuje Tur-ičiji po največ v blagu, daje ji za blago razne stroje in tudi vojno orožje. Kar pa ne plača z blagom, plača v zlatu. — Iz teh razlogov je torej razvidno, zakaj Turčija cinca sem in tja in se kar ne more odločiti pro-j ti Nemčiji, da bi stopila popolnoma na zavezniško stran. -o- JAPONCI IMAJO 140,000 i ANGLEŠKIH UJETNIKOV V UJETNIŠTVU 1 London, Anglija. — London-> ska vlada je objavila parla- ■ mentu, da se nahaja v japon-1 ■ skem ujetništvu okrog 140,000 j podanikov angleškega imperi-" ja. Japonci so ujeli samo v Singapore do blizu 80,000 mož, druge so ujeli na Malaji, v } Hongkongu in drugih krajih, ki so jih branili Angleži. 1 -o- S ANGLIJA PREMIŠLJUJE, ? KAJ NAJ NAPRAVI Z ITALIJANSKIM KRALJEM? ir London, Anglija.—Angleška a vlada je prejela zahteve od italijanskih političnih strank, da naj se prisili italijanskega kra- - lja Emanuela, da odstopi in se a odpove prestolu. Zunanji mi-ainister Eden je omenil to vest - pred parlamentom s, pridržan j kom, da te zahteve vlada pro-s. iučuje predno more podati kako j izjavo glede tega. Dokler ne r. bodo zavezniki zasedli Rima ii ne bo odločitve glede italijan-jskega kralja. PATRIOTI V ŠKRIPCIH PO LIČANSKEM OKROŽJU Nemške čete pritiskajo na Titove oddelke od severa in juga. Te dni je šlo jugoslovanskim patriotom bolj slabo« Upajmo, da pridejo kmalu spet ugodna poročila! Alpinci pognali jugoslovanske tion — kako je nacistični počete v beg pri Perušiču slanik v Zagrebu, SA-Ober-London. — Izbranim nem- gruppenfuehrer Siegfried Ka-škim alpinskim četam, ki so bi- sche o priliki sprejema v nem-le poslane iz Grčije, se je posre- škem poslaništvu izročil za-čilo, da so potisnile sile marša- služni križ odlikovanja nem-la Tita iz strategičnega mesta škega orla različpim hrvaškim Perušiča v zahodni Hrvatski, kvizlingom "za njih pohvale Tako poroča te dnTTu gosi ova n- vredne zasluge, izkazane Nemška ljudska osvobodilna arma- čiji na polju kulturnih in goda. spodarskih odnošajev". Pravijo .da se vrši težko bo- Odlikovanja so dobili na-jevanje po celem H^iskem slednji: minister trgovine in in-okrožju, najbolj pa blizu Peru- dustrije, dr. Cabas, profesor šiča in obrežnega mesta Senj, | univerze dr. Stipetič, 'Ober-proti kateremu prihajajo nem- regierungsrat' Sambugnak, iz ška ojačenja v severni smeri ob Dubrovnika, ravnatelj Durri-vzhodnem robu Velebitskih gel, advokat Dražič in dr. Buc, gora. župan v Dubrovniku. Deutsche Zeitung poroča, da je nemški poslanik v svojem govoru poudarjal, da mu je posebno drago, da more v Fuefc-rerjevem imenu pokloniti ta od-Ukoinjija* ljudem, ki so pok*? »ai* svoje iskreno prijateljstvo do Nemčije, prav posebno pa dr. Cabasu, ministru, kateremu je Nemčija hvaležna za vse, kar je dosegel še v času, ko je bil le ravnatelj urada za trgovino in industrijo in predsednik komiteja za nemško-hrvaške trgovske odnošaje. Profesor Stipetič, ravnatelj _Durrigel in dr. Dražič so imeli ideal, da u-vedejo nemške ideale v svojo deželo. Zato so ustanovili bivšo "zvezo prijateljev Nemčije", zdaj "Nemško-hrvaško zvezo". In nacistični list dodaje, da so storili to kljub vsej opoziciji in težkočam v stari Jugoslaviji. Hrvaški kvizlingi so v svojih odgovorih na dolgo in široko dajali nemškemu poslaniku zagotovila, da bodo nadaljevali to "skupno" delo. Zagrebški list poroča, da je profesor Stipetič izjavil, da je "cilj vsakega pravega hrvaškega patriota spojitev z nemškim rajhom". -o- Razmere v Nemčiji London, (ONA). — Tuneli na evropskih železnicah so postali zatočišča in skrivališča za lokomotive. Tako skušajo zdaj Nemci ohraniti svoj železniški materijal in se izogniti najhujšim posledicam udarjanja zavezniškega letalstva. V mnogih slučajih so bili tuneli dozdaj služili domačemu prebivalstvu kot zatočišča, a zdaj jim je vstop prepovedan, ker je ta varni kraj namenjen izključno lokomotivam. ■ Tudi druga poročila, ki pri-ihajajo iz Evrope pod nemškim gospodstvom, pripovedujejo o transportnih težavah v Nemčiji. Iz Francije so Nemci odposlali novih 20,000 železniških vagonov, in to kljub temu, da grozi v zahodni Evropi invazija. Po večini so ti vagoni jedilni, spalni in potniški vozovi — Nemci so jih spremenili v bolniške vagone, v katerih zdaj prevažajo svoje ranjence iz vzhodne fronte. V Poznanskem okraju os začeli uporabljati vojne invalide ' (Nadaljevanje na 6. str.) Krogle patriotom, hrvaškim kvizlingom pa medalje Washington. D. C. — Uradni j* list hrvaške kvizlinške vlade, j3 HRVATSKI LIST,-je ne d a v** ' objavil usmrtitev de&t talcev V ! Osijeku, v znak maščevanja za { porušen je železniškega mosta,{ med Našicami in Našičko Brez- -nico. Glasom poročil je bil ta ' most pognan v zrak dne 18. de- ' cembra po oddelku jugoslovan- ] ske osvobodilne vojske. Seznam talcev, katerega je ' objavil kvižlinški list, ki je pri- ' šel v roke Office of War Infor- { mation, navaja naslednja ime- 1 na: ■ < Nikola Maslarič, rojen 1903, iz Dalja, pravoslaven Hrvat, : vozač cestne železnice v Osije-kU. Jelka Popovič, rojena 1916, j iz Dalja, pravoslavna Hrvatica, j domača gospodinja. Petar Konjevič, rojen 1897, iz Cerevič, katolik. Todor Radišič, rojen 1914, iz Dalj, pravoslaven h r v a š ki kmet. Veso Berkovič, rojen 1902, iz Dalj, pravoslavni Hrvat. Milutin Vukovič, rojen 1923, iz Erdut, pravoslaven Hrvat, delavec in pek. Pavo Milkovič, rojen 1920, iz Dolci, katolik, kmet. Ante Ercegovac, rojen 1913, katolik, kmet. j Zdravko Radoševič, rojen 1926, iz Kapelni, pravoslaven Hrvat, delavec. f Vse te domoljube je obtožila policija v Osijeku, da so bili člani komiteja za narodno osvoboditev in pomagali partizanom. Na podlagi dekreta, katerega je izdal režim kvizlin-gov, da je treba skrbeti za ustrelitev talcev v neposredni bližini vsakega "zločina", katerega je pripisati osvobodilni armadi, so bili vsi ustreljeni dne 28. decembra, na povelje osiješkega župana. V času, ko kruti Paveličevi justaši dele smrt neoboroženim kmetom in delavcem, proslavlja njih nacistični gospodar predstavnike kvizlinškega re-režima za njihovo pokornost ciljem nacizma na Hrvaškem. Nacistična Deutsche Zeitung ■,in Kroatien, opisuje — tako poroča Office of War Informa- ANGLEŠKI VOJAŠKI KRITIKI 0 ZAVEZNIŠKI TAKTIKI V ITALIJI London, Anglija. — Angleški tisk je zadnje dni poln raznih komentarjev in izjav od strani angleških vojaških kritikov. Večinoma vsi navajajo, da počasnost in pa zamujene priložnosti so glavne ovire, da se zavezniki tako počasi bližajo k zmagi na italijanski fronti. Je pa nekaj tudi takih, ki zagovarjajo taktiko angleškega generala Sir Harolda Alexandra in ameriškega generala Marka W. Clarka. Ti pa navajajo sledeče štiri namene zavezniške vojske v Italiji: 1) Invazija zavezniških sil pod Rimom je imela namen zaseči občevalne zveze -za nemško-fronto. To je presek appi-anske ceste in pa glavno železniško zvezo. 2) Zasesti Rim. 3) S tem vpadom odtegniti nemške sile s fronte pri Cassi-no in drugod v gorovjih, da bi zavezniške čete lahko prebile fronto v gorovju in se združile s fronto pri Nettuno. 4) Raztegniti bojno linijo, ki jo držijp Nemci, kar bi zahtevalo več nemških čet in bi obenem za-branjevalo premeščanje nemških čet na zapad ali pa na rusko fronto. Iz vsega je torej razvidno, da italijanska fronta ima za enkrat le namen imeti Nemce zaposlene, da jim ne bo moč pošiljati svojih čet na kake druge fronte. Glavni udar pa pride na drugih frontah. Nemško moč zdaj drobijo Rusi in kadar pride invazija na zapadu, jo bodo drobili tu. Nemci pa bodo morali obenem čuvati svoja zadnja vrata na jugu, ali bodo pa udrii tudi tu v njihovo evropsko trdnjavo. vitih nemških napadih, ki jih Američani pogumno in uspešno odbijajo, a nemške čete ponovno in ponovno v valovih butajo proti njim. Borba je ena naj-ki-vavejših borb, kar jih še bilo na italijanski celini. ■ V enem so zavezniki nad Nemci in to je v zraku so v premoči. Zavezniški letalci stalno bombardirajo nemške pozicije in jih ovirajo v njihovih prizadevanjih, da bi zrušili in uničili ustanovljena oporišča pod Rimom. Drugače pa je še vedno nevarnost in odločitev še ni na vidiku, ali bo zaveznikom moč vzdržati oporišča proti nemškemu navalu ali ne. (Nadaljevanje na 6. strani) Stran 2 AMERIKANSK1 SLOVENEC Petek, 11. februarja 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC !• Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. ( Ustanovljen leta 1891 Established 1891 Izhaja vsak torek In peiek Issued every Tuesday and Friday Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office; 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 v Phone: CANAL 5544 • Naročnina: Subscription: Za celo leto____________________$4.00 For one year..............................$4.00 Za pol leta_____________________2.00 For half a year__________________2.00 Za četrt leta ___________________... 1.25 For three months---------1.25 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto_______________$4.50 For one year----------------$4.50 Za pol leta_____________2.25 For half a year___________2.25 Za četrt leta________________1.50 For three months---------------1.50 Dopisniki so prošani. da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ' ura p redno je lisi zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopis« brez podpisa.se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR 1 Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. DELO NAS KLICE BOLJ, KAKOR KEDAJ PREJ! Borba med idejami je večna. Radi ideje menda je prišlo do tega trpečega sveta, kakor je. Ideja upora, ki jo je ■ zasejal satan med angeli, je povzročila, da je prišlo do prvega upora, tam, kjer ni bilo nobenega vzroka za upor. In od tedaj naprej sta na svetu vedno dva tabora, slabo in do- i bro. Nesreča za svet je le ta, da slabo se rado, še preveč rado, samo širi, dobro pa se ob največjem prizadevanju in trudu le komaj širi. Napreduje pa dobra stvar le, če je dovolj dobre volje za njo in pa pripravljenosti, da se jo požrtvovalno potiska naprej. Ko farmar spomladi preorje polje in vse je seme , to vzklije in ob čuječnosti in skrbnem obdelovanju raste. A v primeru s plevelom, ki ga farmar ni sejal, raste rastlina iz semena le počasi. Rastlina, ki raste iz vsejanega semena, predstavlja zaželjen dober sad. Plevel je nezaželjen, nihče ga ne želi, farmar ga uničuje, puli, reže, a kljub temu je marsikje na polju več plevela, kakor dobrega sadu. Ni ga boljšega primera, da slabo samo pride, ne da bi si ga kdo želel, samo se širi. Dobro pa je treba negovati in obdela-* vati, da z največjim truHem sekaj obrodi. Ves svet je eno samo polje. Na tem polju so vsejana vsa razna mnenja in mišljenja. Slaba in dobra. In tudi tu se slaba mišljenja mnogo hitreje razraščajo, kakor dobra. Vzemite za primer nazizem, fašizem, komunizem. Prva dva nista niti eno četrtletje stara, zadnji je starejši. Njihove ideologije so se razširjale s tako naglico, da so v par letih osvojile nad 200 milijonov ljudi. Krščanstvo, ki je že nad 1900 let staro, preizkušeno in za katerega vsakdo ve, da vsebuje najzanesljivejše podlage za vsako gospodarsko, politično ali socialno življenje, gre pa naprej le z največjo težavo. Ali mar zato, da krščanstvo ni dobro ? Ne, ravno zato, ker je dobro in zanesljivo je istega tako težavno razširjati. Slaba prepričanja pa se sama razširjajo, kakor plevel. Drugsuprimera: Pojdite^ gledališča. Ob nedeljah popoldne se vidi pred gledališči na stotine ljudi, ki čakajo zu- . naj na trotoarjih po cele ure, da pridejo na vrsto, da vidijo , največkrat slabe filmske slike, ali žive predstave. Pred i cerkvami, v katerih se vodijo pobožnosti, pa takega trenja ^ i ni. Vsaj ne od tistih ljudi, ki silijo v gledališča. Ob veče-!: rih so gledališča nabita polno.- Cerkve posetijo le nekateri ! bližnji verniki, pa^še ti v pičlem številu. Za slabim sili vse, za dobrim jih sledi le malo. h Navedli bi lahko še številne primere. Ali jih je potre-j ■ ba? Ne. Kdor hoče, ta vidi, kako je. Ob gledanju na navedene primere obrnimo pogled na ; naše slovenske razmere med nami v Ameriki. Imamo ka- ; toliška društva, katoliške organizacije, katoliške liste in še ; marsikaj drugega. Pa imamo seveda več brez verskih or- 3 ganizacij, društev in listov, kakor prvih. Kje je večja aktivnost, kje večji uspehi? Poglejte sami, saj imate oči. i Kampanje drugih organizacij in listov uspevajo bolje, ka i kor naše katoliške. Zakaj? Nekaj mora biti z nami na- 1 robe, drugače bi ne šlo tako, kakor gre. Kaj naj zakriva- : mo oči, če dejstva tako govore in kažejo. Kaj naj iščemo j izgovorov? Mar sami sebe vsak vprašajmo, zakaj je tako, i in kaj naj vsak izmed nas stori, da bi bilo bolje v tem oziru, kakor pa je. V enem pogledu vemo, da katoliški Slovenci daleč ne storimo svoje dolžnosti. Ta dolžnost je do katoliškega tiska med nami. Nihče naj ne jemlje tega za kak očitek, a res- k niča jeJla se vsi veliko^remalo zanimamo za svoj slovenski r katoliki tisk. Ce bo šlo v tem oziru tako naprej, boste ka- T. toliški&lovenci nekega dne brez dobregaf katoliškega tiska, č In po čigavi krivdi? Po krivdi nas vseh, ker se za katoli-ški tisk med nami ne zanimamo zdaj, ko ga imamo. Vsak- k do izmed nas naj odpre oči in naj pogleda okrog sebe, kaj bi F se dalo v tem oziru napraviti. Samo na ta način lahko svoj 0 tisk ojačimo in mu zagotovimo obstanek. j. Smo v mesecu februarju, ki je vsako leto mesec kato- d liškega tiska. Po vseh katoliških škofijah tekom meseca, i februarja vodijo živahne kampanje za katoliške liste. V ta namen ne razpisujejo kakih bogatih nagrad. Ameriški katoličani agitirajo za svoje katoliške liste iz prepričanja, da je to njihova dolžnost, da svoje katoliške liste razširjajo i in pridobivajo nove naročnike. Itaj, ko bi tudi mi katoliški Slovenci enkrat tako poizkusili? Zdaj v vojnem času ni! mogoče nabavljati nagrad, zato tudi kakih bobnecih kam-! panj ni mogoče prirejati. Lahko pa priredimo n. pr. pri-jatleji "Amer. Slovenca" par tedensko kampanjo za nove j naročnike s tem, da prav vsak izmed nas nekoliko poagitira za nove naročnike med svojimi prijatelji in znanci. V prvi vrsti seveda se vsak ozira na zastopnika in zastopnice lista. Ti naj gredo naprej^drugi jim naj pomagajo. Pojdimo na delo tekom meseca februarja, pridobimo listu vsak kakega novega naročnika, ne da bi nas bilo treba v vsaki številki rotiti in prositi. Saj se menda vsi zavedamo velikega pomena katoliškega tiska za nas. Storimo za katoliški list nekaj radi svojega katoliškega prepričanja! Pokažimo svojo Zavednost! Prijatelj, kaj boš storil ta mesec za svoj list "Amer. Slovenec"? Ali čuješ klic, ki te kliče na delo? Boš li zamahnil z ro-, ko in dejal: kaj to meni mar, drugi naj delajo za to! Kakor ti drago, lahko storiš. Prav pa ne bo, če boš tako ravnaL Dolžnosti dela za dobro stvar se ne smemo braniti nikdar. ODZOVIMO SE! Chicago, III. Kadar nas katero društvo ali kateri klub vabi na svojo prireditev, je čisto naravno, da nam bodo najprej stopila pred oči naslednja tri vprašanja: Kdo .prireja? Kaj prireja? Zakaj prireja? Morda nas zadovoljiv odgovor na eno samo teh vprašanj nagne, da gremo k prireditvi. Enako nas lahko nezadovoljiv odgovor na eno samo teh vprašanj odbije. Za nedeljo 13. feb. nas spet vabijo, naj pridemo popoldne ob 2:30 v šolsko dvorano sv. Štefana. S seboj naj prinesemo 199 centov, ker toliko stane vstopnina. Ne vem, kako sodite drugi, i lahko pa povem, da se je vaš Poročevalec takoj prvi trenutek odločil, da pojde k tej zabavi, ali da vsaj kupi vstopnico, če bi naneslo, da bi mu ne bilo mogo->če iti. Kaj mislite, kateri odgovor, št. 1, 2 ali 3, me je nagnil do tega? Nobeden. Na tista tri i vprašanja še mislil nisem, pač pa mi je zablisknilo pred očmi |eno samo dejstvo, namreč, kaj je klub American-Slovene Service Men's Aid of Chicago, ki vabi rojake in rojakinje na o-menjeno dobrodelno prireditev, do sedaj napravil. Klub si dopisuje z našimi fanti pri vojakih in jim pošilja darila, ki si jih fantje v gotovih mejah lahko sami izberejo. Nadalje ta darila niso le za par centov, temveč so prav primerne stvari, ki na-jšim fantom napravijo veliko veselja. Gotovo se jim mora lepo zdeti, da se jih klub pri Sv. Štefanu spominja z darili, ka-koršnih pač nobeden ne bi mo-gel pričakovati od drugega razen od domačih, ali pa še od njih ne. Z eno besedo, klub zasluži vso podporo in sodelovanje nas vseh. Kdor le more, naj gre k igralski prireditvi, ker bolj primernega razvedrila zdaj tako ni, drugič bo pa s tem pomagal napraviti kakšno prijetno urico za šentštefanske fante in dekleta pri vojakih. Poročevalec. -o- NOVICE IZ BARBERTONA Barberton, O. Sem že dolgo nameraval, da bom pisal novice iz Barberto-' na redno v Amerikanski Slovenec. Upam, da ne bom samo začel, pa zopet opustil. Veliko delo nove cerkve je precej pri koncu, torej bo malo več časa. Nova cerkev. Dovršena je. ■ Preteklo nedeljo se je stavbeni odbor zadnjikrat sestal k seji,! kjer sem podal končni račun dohodkov in stroškov nove cer-f kve in vsega, kar smo v teh treh letih napravili. Morda bo tudi rojake po drugih naselbinah i zanimal ta račun. Saj so radi . prihiteli na naše slavnosti od i drugod, zlasti iz Clevelanda in i tudi žrtvovali nekaj dolarjev. > Cerkev sama je stala okrog f $91,700.00. V tem so vključeni r tudi stroški za arhitekta, tlako-. vanje okrog cerkve, grmičevje . (landscaping), nove cerkvene - posode, oblačila in perilo, torej i prav vse, kar smo potrošili v zvezi z novo cerkvijo, t Poleg tega smo predelali sta-; ro cerkev v kaj lično in porab-. no dvorano. V njej je majhen > oder za orkester, ali pevske na-i stope, govoffiike ali čafetno mizo pri banketih, z vsemi potreb- , nimi zastori. Postavili smo "sound-system" z mikrofonom, : zvočniki in avtomatičnim gra-. mofonom. Uredili smo kuhinjo i z vsem potrebnim, da se lahko na enkrat postreže 150 gostom v dvorani, postavili stalno ba-, ro. Prireditve v tej naši farni >' dvorani so vse zelo dobro obis-i kane, in splošna sodba je, da : je dvorana zelo privlačna. Fa-i rani se je radi poslužujejo za razne društvene zabave in za privatne party-je. Računamo jim samo malenkostno vsoto. Nefaranom pa sploh ne posoju-jemo dvorane, dasi smo dobili že več vprašanj za njo. Dvorana je samo za faro! Vsekakor je pa to samo začasna dvorana ;in tekom prihodnjih letih upamo na novo, večjo. A tudi ta nam zelo dobro služi. — Predelava je stala kompletno okrog $4,400.00. Predelali smo tudi Club House, zato, da bo še bolj privlačen. Predelava nas je stala okrog $2,500.00. In dohodki ka-j žejo, da smo ta strošek naložili jako obrestonosno! Lepe dohodke nam prinaša! Tam se shajamo k prijateljskemu pogovoru in kozarcu pijače. Torej vse skupaj nas je ve-■ Ijalo par dolarjev nad $98,-1 600.00. Dolga imamo $35,-000.00, torej plačali smo 'cash' i 'nad $63,300.00. Tri leta nazaj I smo imeli zbranega v banki j okrog sedem tisoč dolarjev, to-irej smo v treh letih zbrali — i poleg rednih stroškov! — za | novo cerkev in druge predelave nad šest in petdeset tisoč dolarjev! Naj rojaki po širni Ameriki zvedo, kaj so Barbertončani, naj jim bodo ti podatki v čast! Družin imamo okrog 260, in to šteto prav vse družine, ki hočejo imeti količkaj stika s faro, torej, jih je tudi precej takih, ki so jako šibke v podpiranju fare. Zato so pa druge toliko bolj požrtvovalne! Torej pride povprečno na vsako družino < $215.00 prispevka za novo cer-j. kev, dasi seveda ni vsaka toliko dala. So pa zato dale nekatere družine po $900.00, $800.00, in tako dalje navzdol. Nad en »to dolarjev je dalo več ko sto družin, blizu petdeset družin je | dalo nad dvesto dolarjev. Spominska knjiga, ki jo nameravamo izdati v kratkem, bo natančno poročala o prispevkih posameznikov in o vsem poteku tega dela. — Z ozirom na preteklo delo se nam ni treba bati dolga, dasi sam na sebi ni nizek. Ako Bog da, ga bomo . splačali vsaj v kakih petih, šestih letih, ako ne preje. Seveda najvišja hvala gre Bogu, ki nam je dal očiten blagoslov! Ne samo vesele, ampak tudi 1 žalostne novice moram poročati iz naše fare. Izgubili smo v . teku enega tedna dva zelo dobra farana, Frank Beg-a in Mr. .' John Ujčiča. Mr. Beg je žepre-. cej časa bolehal, videli smo, da | bo težko še rešitev, vendar nas j je njegova izguba bridko zade-•j la. Kajti pokojnik je bil zelo ! blagega srca, vedno priprav-! j Ijen obilno prispevati za faro. | Prijatelja sva bila. Bil je odkrit, | in tudi pošten. Počivaj v miru, f dobra duša! Tolika je bila nje-| gova ljubezen do soproge, ki »imu je umrla dobro leto nazaj, | da ni mogel prenesti njene iz-| gube, ampak je moral kmalu še | on za njo. Sedaj sta v večni r {Ljubezni združena. — Zelo nas i je zadela pa smrt John Ujčiča, i zato tem bolj, ker je prišla ta-i ko nenadoma. Dobili so ga mrt-[ vega zjutraj v postelji. Bil je ! zelo priljubljen, goreč delavec na javnem polju, društvenem, kakor farnem. Bil je goreč fa-i ran, vnet za napredek fare. Bil . je tudi član stavbenega odbora, » žal, zadnje, končne seje se ni j i več mogel udeležiti, molili smo j pri njej za pokoj njegove duše. r Naj mu Bog bogato poplača njegova dobra dela! Družinam . obeh pa izrekam globoko soža-. Ije, v imenu fare in v svojem ! imenu. Brali smo, da je bilo več slo-J venskih duhovnikov prestavi je-. nih, oziroma na novo nastavlje-) nih. Žal, da nista oba slovenska f, novomašnika dobila mesto na . slovenski fari. Toda škof je od-» ločil drugače, in duhovnik se , mora pokoriti svojemu škofu, l : tako edino je prav. — V Col-. linwood so dobili Father Tom-i \ ca. In garantiram jim, da jim . ne bo žal! Kot dolgoleten ka-i I plan pri sv. Vidu poznam go-. spocfe vsa ta leta, da je vedno miren, ljubezniv, vedno pri-pravljen postreči in pomagati. Torej čestitam Collinwoodča-nom na pridobitvi tega gospoda. — Skoda, škoda, da Slovenci nisd dobili še drugega novomašnika, Father Cimperma-na, ki nima s Father Tomcem samo skupnega rojstnega imena, — "Vic", — ampak tudi značaj: prav tako miren, prav tako ljubezniv, prav tako po-strežljiv. Upajmo, da ga še Slovenci dobimo nazaj. Bog naj ju spremlja na njuni poti in blagoslavlja njuno delo! Kot nekdanjega kaplana me seveda še zmeraj zanima, kako je pri sv. Vidu. Odšel je Father Sodja, ki se ga spominjam kot dobrega tovariša. Tudi farani so ga radi imeli, kakor vidim iz njegovega poslovilnega dopisa. Napravili so mu lepo odhodni-co. In tako je prav! Saj farani tega niso dolžni storiti, vendar se duhovniku zelo dobro zdi, ako se farani lepo poslove od njega. To mu je znamenje, da so. ga farani ljubili, da jim je žal za njih, da se ga bodo še radi spominjali. In tudi duhovnik ohrani lepe spomine na faro in farane. — Nasprotno je pa jako bridko duhovniku, ako poveže svojo culico in odide na svoje novo mesto, ne da bi se farani zmenili za to in mu voščili srečno pot. Prav tako lepo so se poslovili Collinwoodčani od (' Father Baraga. Slišal sem, da so ga celo nazaj pozvali na poslovilni večer, ker je moral kar hitro oditi na svoje novo mesto. In priredili so mu krasno odhodni- co. Ni čudno, da bo fara Matere Božje ostala Father Baragi v najlepšem spominu, kakor se vidi iz njegove zahvale v časopisu. — Pa je Father Baraga to tudi zaslužil! Kajti on je jako zmožen in delaven gospod in Svetovidčani so lahko veseli, da so ga dobili v svojo sredo. Naše agilno društvo sv. Jožefa priredbo lepo zabavo to soboto, katere čisti preostanek bodo porabili za člane, ki so pri vojakih. Tako je prav, da se spominjamo naših vojakov čim večkrat na ta ali oni način. V tolažbo jim je, ko to zvedo. Saj hrepene po trenutku; ko bodo lahko prišli za zmeraj domov. Zato sem vesel, da je ta prireditev društva sv. Jožefa uspela najboljše. — Toda s tem pa še nismo opravili za ta predpust. Pa o tem bom poročal prihodnjič. M. A. J. o- NOVICE IZ MONTANE Walkerville, Mont. Pošiljam nekaj novic iz naše daljne Montane, ki so pa večinoma bolj žalostne. Zima je tukaj lepa in ne prehuda. Veliko ljudi je obolelo za flu, pa ne prehudo; ni bilo smrtnih slučajev, hvala Bogu. Dela je tukaj dosti, po rudnikih, za tiste, ki tako delo lahko opravljajo. Smrt pa pobira naše rojake kar na debelo. Kar na hitro jih je moralo zapustiti šest svoje družine in prijatelje ter se podati na večno pot. Prvi je umrl Mr. John Kalsher, star 64 let. Doma je bil blizu Ribnice. Bolehal je dalj časa. Pogreb se je vršil 24. dec. 1943 iz cerkve presv. Srca Jezusovega, s sveto mašo, na Holy Cross pokopališče. Zapu-;šča žalostno ženo, dva sina, dve omoženi hčeri in tri vnuke. Dne 28. dec. 1943 j | let. V Ameriki je bil 49 let, naj-i; prej dolgo vrsto let v Johns--jtownu, Pa., potem pa v Detroi-1 tu. Zapušča sina in dve hčeri. a Osmič daroval kri Cleveland, O. — Joseph O- - korn, glavni odbornik SDZ, je i; dal že osmič kri Rdečemu kri- - žu za plazmo, ki je tako silno * j potrebna pri zdravljenju vojakov. Vsa čast! 1 _ i Vodi groceriste Sheboygan, Wis. — Znani i! sheboyganski trgovec Joe Finst i i je bil te dni na letni seji organi-. zacije sheboyganskih groceri- > stoV ponovno izvoljen za pred-[ sednika. V organizaciji je zdru--Iženih 23 lokalnih grocerijskih - podjetij. [ Pismo iz Gorenjskega , | Conneaut, O. — Dne 4. feb. isem prejela po Rdečem križu j pismo od mojega očeta Jurija .; Mam, Gmajnica št. 28, pošta . Komenda pri Kamniku. Pišejo » mi: "Dne 26. sept., 1943. — . Ljuba hčerka! Doma smo vsi . živi in zdravi. Brata sta v po-;; prejšnji državni službi. Prisrč-. no pozdravljam vse, posebno pa Tebe, Tvoj ljubeči oče Ju-. rij Marn." Njihov naslov je sledeči: "Georg Marn, Gmainiza 28, Post Komenda, Kreis Stein, . j Ober Krain." Moj oče so bili krojaški mojster. Ne vem, ali še kaj šivajo ali ne, ker jim je že nekaj let pred to vojno pešal vid. Te dni bodo stari 69 let. Moj starejši brat Ivan je bil pred to vojno pismonoša v Kamniku, mlajši brat France pa orožnik v Žalcu pri Celju. Torej sta oba zdaj zopet v službah. Nad vse sem vesela, da po treh letih spet vidim očetovo pisavo. Pismo je potovalo skozi Genevo v Švici. Čast in priznanje Rdečemu križu, ki zasluži v polni meri našo pomoč. — Mrs. John Be-rus. Živo srebro prišlo do vrha Cleveland, O. — List Ameriška Domovina kakor tudi W montska Ave Maria sta od časa do časa priobčevala toplomer, ki je kazal, kako vroča je ljubezen ameriških Slovencev za rojake v stari domovini, to se pravi, kako so prispevali za pomožni sklad, ki ga zbira Zveza slovenskih župnij v Am«riki. Začasni cilj tega zbiranja je bil $10,000. Ta svota je zdaj zbrana. Zadnji prispevek, $18.55, je daroval Euclid Rifle Club. OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH!. r Petek, 11. februarja 1944 Stran 3 -1 ABRAHAM LINCOLN Dne 12. februarja bo minulo 135 let, odkar se je rodil Abraham Lincoln v zagozdju Kentuckija. Dandanes, morda še bolj kakor v njegovem času, v drugi veliki krizi ameriškega naroda, je ono, kar je on zastopal, v mislih Ame-rikancev. Lincoln je bil v vsakem pogledu mož ljudstva. Veroval je, da je človeška enakost praktično mogoča. Govoril je enostaven jezik. Imel je zdrav čut humorja in bil je toleranten napram mnenju drugih. Ali nikdar se ni udal naziranju mase, kadar je bil prepričan, da je to naziranje napačno. Bil je sin preprostih ljudi, ki so vodili težko življenje prvotnih ameriških naseljencev ob tedanjih mejah civilizacije. Ni imel mnogo prilike za šolanje. Težko je moral delati že kot mlad fant, med tem pa se je sam učil, kjerkoli je imel priliko. Ko je dorasel v orjaškega, izredno visokega in močnega mladeniča, je šel s trebuhom za kruhom. Bil je čolnar, drvosek, pisar, zemljemerec, čital je in učil se je istočasno. V starosti 26 let je postal član illinoiške legislature in tedaj se je lotil pravniških študij in postal odvetnik. Leta 1846 je bil izvoljen v kongres. V Lincolnovem času je bilo veliko vprašanje Amerike suženjstvo. Gospodarski sistem južnih držav je bil odvisen od dela sužnjev. Suženjstvo ni bilo nič novega v ameriški politiki. 2e desetletja so pristaši odprave suženjstva, takozvani abolicijonisti, vodili propagando proti suženjstvu. Ali s prihodom Lincolna je stvar protisuženjstva našla prvič velikega voditelja. Zlasti nujno je bilo tedaj -vprašanje, da-li bi nove pokrajine na zapadu prevzele sistem suženjstva ali ne. Leta 1858 je Lincoln kandidiral za senatorja v državi Illinois proti Stephen A. Douglasu. Slednji, kot mnogi političarji vseh časov in krajev, se ni hotel odločno izjavljati ne za eno ne za drugo stran. Lincoln ga je pozval na javno debato, ki je vzbudila veliko zanimanje naroda. Dasi je bi poražen v volitvah, je njegovo ime zaslovelo povsod. In tako je postal predsedniški kandidat nove Republikanske stranke in je bil izvoljen leta 1860. Pet tednov po njegovi izvolitvi so suženjske južne države uresničile, kar so grozile poprej: izstopile so iz Unije in začela se je Civilna vojna. Lincoln, mož miru in propo-vednik socijalne prayicnosti, je šiloma postal vojskovodja in organiziral odločen odpor proti poskusom, da se Unija razbije. Proglasil je osvobojenje sužnjev. S pretežno večino je bil vdrugič izvoljen za predsednika Združenih držav. Dne 5. aprila 1865 se je Civilna vojna končala s predajo konfederirane vojske pod generalom Lee. Takoj so se Lincolnove misli obrnile napram spravi z Jugom in načrtom za gospodarsko rehabilitacijo in socijal-no zboljšanje. Izdal je najprej proglas amnestije kot prvi korak za "ozdravljenje narodnih ran". Dne 14. aprila pa, ko je prisostvoval predstavi v Fordovem gledališču v Wa-shingtonu, je bil smrtno ustreljen od morilca John Wilkes Booth, fanatičnega privrženca Juga. Jutro potem je umrl v starosti 56 let. Od onega dne so zgodovinarji, živi jen jepisci, pesniki in dramatičarji po vsem svetu poveličavali Abrahama Lincolna kot voditelja človeštva, velikana preprostega rojstva, katerega brezmejna udanost je bila za preproste, zatirane in zapostavljene ljudi. Njegov Gettysburški govor, kratka poslanica in tako jedrnata in vzvišena v mislih in čustvu; pa je postala klasičen umotvor ameriške literature, z njenimi lapidarnimi besedami o "vladi naroda, po narodu in za narod, ki nikdar ne zgine s sveta" je dandanes ravno tako na mestu kakor je bila pred 80 leti. TAKOLE SE MORAJO OUGATI KAKŠNA BO POVOJNA EVROPA? Dasi zmage še ni in bo vzelo najbrže še precej Časa predno bo sedanja vojna zaključena, svet z neko nestrpnostjo gleda v bodočnost, da bi zaznal vsaj neko podobo povojne Evrcjpe. V tisku so o tem številne razprave, a kaj gotovega ne more nihče navesti, le ugiba vsak in to je vse kar je mogoče. Vojske še ni konec, kadar se bo ta končala bo šele mogoče ugotavljati, kaj bo v Evropi po tej vojni, ko bo enkrat jasno, kako daleč bodo segali vplivi posameznih velesil. Kakor zgleda sedaj bo v Evropi brezdvomno prevladoval in vladal anglo-ruski vpliv. Kako daleč bo segal angleški vpliv od zapada na vzhod in kako daleč bo segal ruski vpliv iz vzhoda na zapad, pa danes še ni mogoče videti v naprej. Meje med politiko zapada in vzhoda v Evropi bo določil mir, ki pride po tej vojni. Pri uveljavljanju in določanju političnih mejnikov v Evropi pa bodo mogočno vplivali raznovrstni razvoji, ki še pridejo in o katerih ni mogoče napovedati še ničesar v kaki obliki se bodo* pojavljali svetu. Konferenca v Teheranu je dosegla neki sporazum v načelu, da vsak narod, oz. dežela ima pravico odločati sama, kako vlado želi imeti po tej vojni. V bistvu je to na- OTOČJA V PACIFIKU Na sliki vidimo enega vzrokov, zakaj postanejo in ostanejo SPARS tako vitke in prozne. Prizor je posnet iz veibalnega taborišča ▼ Palm Beach. F la., kjer se dekleta obrežne straže v ioli naučijo vsaka svojega posebnega dela, v prosti naravi morajo pa telovaditi, da ostanejo zdrave. TO n ONO IZ ŽIVLJENJA IN ŠTETA PA JO UDARIMO PO KROMPIRJU! Civilisti v Ameriki si naslednje štiri mesece privoščijo lahko tolika krompirja, kolikor g a jim srce zaželi. Tudi naj bi jedli krompir včasih namesto raznih zelenjav, ki jih nimamo toliko v zalogi. Tako pravi E. O. Pollock, ravnatelj urada za porazdeljevanje živil na srednjem zapadu. Zaloga krompirja, ki so jo imeli pridelovalci in krajevni kupci dne 1. januarja letos, J'nasa 138 milijonov bušljev, torej nad 37 milijonov bušljev več, kakor jih je bilo lansko leto ob tem času. To je ena največjih zalog- krompirja, kar smo jih še kdaj imeli ob tem času. V letu 1943 fo farmarji pridelali izredno veliko krompirja, namreč 464 milijonov bušljev. Lani maja in junija meseca je kolikor toliko primanjkovalo krompirja. Letos se nam ni treba bati, meni Mr. Pollock; tudi cena krompirja bo ostala primerno nizka v primeri z drugimi živili. -o- POSEBNI URAD ZA PRODAJO VOJNIH BONDOV V CHICAGI Zakladniški oddelek v Chicagi je ustanovil poseben urad za prodajo vojnih bondov od 3. do 15. februarja. Nahaja se v Fieldovem poslopju. Ce ste zaposleni, ali bolni, in ob uradnih urah nimate prilike, da bi kupili vojne bonde, pokličite na telefon ravnokar omenjeni novi urad. Pokličite State 2424 pa vam bodo postregli, kakor koli želite. -o- OBA NEZAUPLJIVA Pravijo, da zdravniki ločijo svoje bolnike v dve skupini: take, ki nočejo videti, koliko vročine imajo, in take, ki veno- mer sami gledajo na svoj toplomer. Ministerski predsednik Churchill in naš predsednik Roosevelt spadata oba k drugi vrsti. Churchillov zdravnik se je pritožil, ko je premier sam vzel toplomer iz ust in pogledal, koliko vročine ima, ne da. bi čakal* da bi zdravnik to napravil. "Zmeraj tako delam," je odvrnil Churchill. "Zdi se mi, da bi me vi zdravniki radi kar najdalje pridržali v postelji." Ko so to povedali našemu predsedniku Rooseveltu, je rekel: "To ni nič. Jaz delam tako že leta in leta. Tudi jaz tem ljudem prav nič ne zaupam." -o-. SLADKO V VSEH JEZIKIH Mlada dama mične zunanjosti je pristopila k uradni mizi v St. Louis International Institute ter prosila, da bi ji pomagali prestaviti par besed iz nekega tujega jezika. Njen prijatelj se nahaja na Hawaii, je povedala, ter ji je ravnokar poslal pismo, v katerem je tudi stavek v neznanem jeziku. Tolmač si je ogledal pismo.* Res so bile notri tri besede: "Evol dna sessikl" Možakar je nekaj časa tuhtal, kaj bi to pomenilo, potem pa se je nasmehnil in vrnil pismo prikupljivi mladi stvarici, s pripombo, naj tiste tri besede prebere iz nasprotne strani, kar je takoj napravila. Nič več ni bila v zadregi temveč "tuji" izrazi so ji bili očividno prav po godu, saj so te tri besede prav priljubljene v vseh jezikih. -o- KOPEL PRED INVAZIJO Ko je neka vojna ladja, ki je pripeljala nove vojake, prišla v nevarne vode med nedavno invazijo nekega kraja v Italiji, se je moralo vse ladijsko osobje okopati pod tušem in o- čelo tudi Atlantskega čarterja. S pristankom na to načelo je bil dosežen sporazum med zavezniki in podana zelo demokratična podlaga. Do tu je gladka pot in je vse v redu. Kaj pride od tu naprej, tega še nihče ne ve. Mnogi vidijo pri tem že hude težave. Kajti demokratično načelo sporazuma pravi, vsak narod naj ima pravico si izbrati tako vlado, ki jo želi. Mnogi so mnenja, da je Rusija s tem vse pridobila. Kajti kominterna, ki sicer v Rusiji nima več uradne centrale, bo poskrbela, da bo po vseh deželah bodisi potom revolucije ali drugače prišla na površje komunistična stranka, ki bo poskrbela za sovjetiziranje slovanskih dežel, kakor tudi drugih dežel, kakor daleč že bo mogel segati vpliv komunistične stranke v osrednji Evropi. Tudi to so ugibanja. Gotovo pa je, da bo v Evropi po tej vojni nastal nov gospodarski in socialni red. V vzhodni Evropi bo skoro gotovo prevladoval ruski sovjetski red, ki deluje po komunističnem gopspodarskem sistemu. V zapadni Evropi bo prevladoval zapadni liberalno-demokratični gospodarski red angleškega tipa. Brez tekme med njima ne bo. Kam bo ta tekma privedla Evropo je pa danes še nemogoče, pa tudi prenevarno napovedavati. bleči svežo spodnjo obleko. Malo Čudno izgleda to, toda ladijski zdravnik je pojasnil, zakaj tako. S takim postopan-jem omejijo možnost infekcije od ran. Pravijo, da smo to idejo prevzeli od Japoncev. .-o- Osrednji in južni del Tihega morja ali Pacifika je ves poln raznih otočij. Večji otoki so obljudeni, mnogi manjši pa ne, ker ne nudijo nobenih sredstev za obstanek. Te otoke in otočja so preje odkrivali razni raziskovalci, vendar pa natančno vsa otočja niso še preiskana in opisana, zato je tudi mnogo še popolnoma neznanih, kaj je na njih in kaj bi se dalo iz njih do biti. Po zadnji svetovni vojni, ko so bili zavezniki zaposleni štiri leta in pol z Nemčijo, od 1914 do jeseni 1918, ni bilo ča sa, da bile evropske velefsile pazile na vsa otočja v Tihem morju. Zato je imela prefrigana Japonska toliko ugodnejšo priložnost, da^si je prilastila vsa otočja v osrednjem Tihem morju. Tako n. pr. je dobila mandat nad vsem otočjem skoro 1200 milj severno nad ekvatorsko črto in do skoro 2300 milj proti zapadu. Japonci so že tedaj tuhtali o sedanji vojni, o kateri se je preje govorilo desetletja, da bo nekega dne prišel spopad med Ameriko in Japonsko, kar se je v sedanji vojni tudi resnično zgodilo. Tako je Japonska dobila mandat nad vsem otočjem, ki ga je imela do predzadnje svetovne vojne Nemčija je imela mandat do predzadnje vojne do skoro 623 večjih in manjših 'otokov v Tihem morju. Med ta IZMENJAVANJE ČET otočja spada tudi Maršalsko Vojni oddelek je naznanil,,otfie* ki obst°ja iz 33 koral-da bodo imeli fantje, ki so bili jotokov' * 80 neka^ la*un" dolgo časa onstran morja, pri- sl"otokl' v katerih se znotrai liko, da pridejo domov za da_ I nahajajo Jezera al* m°rski daljšo dobo. Čete v AJaski in v ^ D°mačinsko prebivalstvo Karibejskem okrožju bodo ta- Marsalskega otočja šteje nekaj ko izmenjane s četami, ki so nad 14,000 ljudi. Glavna otoč-doma. Gotovo število fantov, na ^ Kwajalein skupi- ki so 18 mesecev služili v Se- na' kl je v malo steg- verni Afriki, bo vsak mesec po- |njen Pravokotnik. Na severni slanih domov. Nekaj podobne-; pravok°tm točkl važni P°-ga imajo menda v načrtu tudi na oto^T Ro1 in PoU* glede Južnega in Jugozahod- f*6*3 NamJu^ ?! /zhodnem nega Pacifika. Za evropejsko k°ncu °tok Ebad°n m na vojno pozorišče še niso napra- JufnemTkoncu P* J.e °*ok Kwa" vili takih načrtov, pa jih bo-1 Jal**nl Japonci so imeli na oto-do, ko bo treba. Res bo lepo, jku *01™ na ^ v; Kwajeleinu ko bodo fantje spet lahko pri- mocne baze' KwaJa^n skupi- šli domov, četudi samo za nekaj časa, vendar bi ne gilo u-mestno, preveč na vse to računati, ker marsikaj lahko ovre ta načrt za izmenjavo fantov. Morda jih bodo potrebovali na raznih novih frontah, morda bo prevoz municije in orožja porabil ves prostor na ladjah, itd. na je važna zlasti radi svojega obsežnega laguna ali notranjega zaliva, v katerega je med koralskimi otoki vhod, notra- njost pa nudi izborna skrivališča za bojne ladje, ali za pristanek submarinov in zalaganje istih s potrebščinami, ki jih submarini potrebujejo na svojih lovskih potovanjih za sovražnimi ladjami. To važno bazo na Kwajalein otočju so zdaj Amerikanci iztrgali iz japonskih rok. S to bazo so Amerikanci dobili ne samo važno morsko bazo, marveč tudi zelo važno letalsko postajo, ki so jo Japonci gradili dolgo let na Kwajaleinu in so iz nje nadlegovali plovbo v južno-vzhodnem delu Tihega morja. S to važno postojanko v ameriških rokah se bo v prihodnjih mesecih položaj zelo spremenil v dobro zaveznikov. Japonci so dosedaj zalagali svoje čete v Novi Britaniji, ki se nahaja nad zapadnim koncem Nove Gvineje, -po morski poti med Karolinškim in Maršalskim otočjem. Iz otoka Kwajalein bodo zdaj Amerikanci lahko kontrolirali iz zraka to morsko pot in obenem sO zdaj v neposredni bližini otoka Truk, kjer imajo Japonci glavno bazo za osrednji del Tihega morja. Kadar pride udar še na otok Truk, tedaj bodo Japonci popolnoma izključeni iz vsega južnega dela Tr-hega morja, in se bodo morali umakniti proti severu proti lastnemu Japonskemu otočju. Iz zgoraj omenjenih točk p#i bo Amerikancem lahko nadlegovali tudi vso morsko plovbo med Japonsko in Filipini, kakor tudi plovbo do Malaje in drugih ozemelj, ki so jih Japonci zasedli v tej vojni. Maršalsko otočje predstavlja zdaj prvo ozemlje, ki je bilo v japonskih rokah pred to vojno. In s zasedbo istega so Amerikanci torej že vzeli Japoncem teritorij, ki je bil njihov pred japonskim napadom na Ameriko. Japonci, ki so vojno začeli, so mislili, da bo vse, kar so na hitro in na zahrbten način po-basali, ostalo v njihovi posesti. Po takih receptih so delali preje. To pot pa vse kaže, da so se temeljito urezali in zmotili. A-merikanci jim bodo za njihov požrešni napad temeljito pre-ustrojili kože. PREHRANA V VOJNEM ČASU Ko se pogrezamo v tretje leto vojne, so naši vojaki že na delu v mogočnih ofenzivah po-jvsod na svetu. Domača fronta mora ostati močna in zdrava, KUHINJA V PRIHODNJIH DNEH Le kupite še en vojni bond. da jih bo mogla podpirati — Večji ko je, boljše je. Morda moč in zdravje pa sta odvisna ne bo dolgo, ko boste silno ve- od primerne prehrane. To poseli, da ste si nabavili kar naj- meni) da moramo zavžiti pri-vec tega blaga. Marsikaj si merne količine primernih vrst boste lahko omislili ž njim. teane. Uradni krogi poudarja-Kuhinja po vojni bo igledala jo> da ni dovolj ako le nasitimo vse drugače, kakor izgleda svoj giad zdaj. Vse bo narejeno tako pripravno, da bo zares veselje delati v taki kuhinji. Razne tovarne imajo že pripravljene načrte, da bodo takoj, ko ne bo treba več izdelovati stvari za vojno, začele proizvajati nove kuhinjske edinice, ki jih bodo delale na debelo, zato bo cena tako nizka, da jo bo skoraj vsak zmogel. Taka kuhinjska edinica bo povprečno 10 čeljev dolga in 8 čeljev visoka. Postavljena bo ob eni steni v kuhinji in bo obsegala električno peč za kuhanje, pečenje, praženje in ne vemo kaj še vse, ledenico, mizo za delo, omarico za metle, stojalo za likanje (ironiag board), omarice s policami za posodo in celo vrsto malih naprav, ki pomagajo, da, se kuhinjsko delo opravi toliko lažje in hitreje. -o- — Chicago, 111. — Tekom zadnjega tedna so chicaški lokalni odbori za racioniranje kaznovali 41 avtomobilistov radi prehitre vožnje s tem, da so jim za 50 dni vzeli gasolinske kupone. Poznamo namreč tudi prikrito lakoto — ono, ki se pojavi takrat, kadar naše telo ne dobi prave vrste hrane, ki bi mu dajala dovolj energije in materi-jala, ki je potreben za popravljanje telesa. Ljudje, ki trpe od te vrste hrane, se hitreje utrudijo in so stalno ogroženi od nezgod, katere povzroča utrujenost. Tudi manjše bolezni se jih lažje primejo in njih zanos rad opeša. Vse to pa pomeni manj ur dela — ki so bistveno važne za naš vojni napor. Akoravno imamo dovolj hrane; se je vendar pojavilo sem in tja delno pomanjkanje ne zaradi vojne ali zime. Ako si hoče mo preskrbeti pod temi pogoji primerno prehrano, se moramo hraniti na zdrav način. Vlada je izdala "National Wartime Nutrition Guide" (Navodila za prehrano v vojni) , da bi -olajšala načrt za primerno redilne obede v vojnem času. To so uradni podatki za živež, ki dele hrano v glavnem v 7 skupin, katere je treba zav-živati vsak dan, ako si hočemo ohraniti zdravje. Kdor poje vsak dan nekaj iz vsaktete teh skupin, povžije vse, kar mu je potrebno za zdravje. Kadar zmanjka nekaterih vrst hrane, ali če ni dovolj denarja oziroma živežnili znamk, si morete izbrati drugih jedi iz iste skupine, ali pa* drugih skupin, ki imajo slično vrednost, da pravilno izberete sestavo svojih obedov. Novi "National Wartime Nutrition Guide" bo pomagal vsem, ki kuhajo doma, ter jim bo omogočil pravilno razumevanje prehrane v vojni. Obenem pa daje vsakomur, ki kuha doma, možnost, da sestavi svoje obede na osnovi zdrave prehrane in je izvrsten pripomoček za dobro nadomeščanje onih vrst živeža, ki postanejo redki ali pa sploh izginejo. Vsakdo si ga more preskrbeti, ako piše na naslednji naslov: "Basic 7" — Washington 25, D. C. ŠIRITE LIST AM. SLOVENEC I Petek. 11. fejary»rj» tUt ' •• i ''""i 1 i mm = AMERIKANSKI SLOVENEC 22,000,000 Victory Gardenew WM Siwfl Unde Sara'* 1944 Food Supply 0 ZADEVI DOPISA V MOSKOVSKI PRAVDI NapUal Donald Bell TEDENSKI KOLEDAR • 13. Nedelja — 2. pred postna 14. Ponedeljek — Valentin, mjučenec 15. Torek — Faust in J ovita 16. Sreda — Julij ana 17. Četrtek — Sil vin 18. Petek — Simeon, mučenec 19. Sobota — Konrad 0 RAZNIH STVAREH STUDENEC BLAGOSLOVA! i 300 sva£h maš letno, za žive in mrtve člane Mašne Zveze. Članarina ► za vsako osebo živo ali umrlo 25c. (Nikdar ni potreba obnoviti). IJfi~ » site vaše sinove vojake. DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pins Bird. Dept. A. Si. Louis («). lie. »»»«'««m>m mum,m.................... mm mmmmt^rnmm ZAHVALA Jaz Valentin Humar iz Princeton, 111. se prav lepo zahvaljujem Mrs. Anton Horžen, ki mi je naročila mesečnik Novi Svet, katerega prav z veseljem prebiram, dasi sem že blizu 90 let star. Stanujem pri Mr. in Mrs. Martin Perhne, ki prav lepo za me skrbijo. Valentin Humar. DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK m KIRURG Stanuje in ordinira na 1858 W. Cermak Rd„ Chicago, HMftei od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Telefon r uradu in ▼ stanovanju CANAL 4955 DRUŠTVO SV. VIDA iter. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO v © Odbor sa Isto 1942: Predsednik: Anton Strniša;' Tajnik: Jos. J. Nemamcta, 1145 East 74th Street \ Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prro nedeljo v mesecu r spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob U0 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1.-00. Ma domu tajnika pa vsakega 10. in 25. ▼ mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odra*tli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. BE SOVIETIZED? Tak naslov nosi knjižica, ki jo je izdala Zveza slovenskih župnij v Ameriki, katere naslov je: 3647 East Mih Sfcesst, Cleveland, Ohio.; dobi se pa tudi pri Avs Maris v Lemontu. nikakor tudi jo lahko naročite od naše knjigarne. t Knjižica je izšla v angleškem jeziku, ki ima namen seznaniti našo mladino in naše angleško govoreče Amerikance ,o dogodkih v Sloveniji. Knjižica tudi zavrača nekatere trditve Louisa Adamiča. Naslov ji je: SHALL SLOVENIA BE SOVIETIZED? Po naše: Ali bo Slovenija postala komunistična? Ako hočete, da se vaši mladi in angleško govoreči sosedje ter znanci seznanijo z-resničnim stanjem v Sloveniji, naroČite jim to knjižico. Knjiga ima 72 strani. Posamezen izvod stane 25c. Najbolje je da naročite štiri izvode skupaj in pošljete za nje $1.00. Lahko jih boste oddali in s tem pomagali širiti pravo poznanje dogodkov v Sloveniji. AMERIKANSKI SLOVE NEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois Pristopite k DR. SV. JOŽEFA, stev. 53, K. 5. K* J. V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • JOSEPH ZORC, tajnik, 1045 Wadsworth A*f~ Ho. Chicago, HL ANTON BESPALEC. SIL, blag. Fi$H Strani Dejstvo, da je Pravda poi- b • skala v Kairu novico, ki je na- d perjena proti Angliji, ne pa a proti Zedinjenim Državam, ni- n kakor ni slučaj, kajti izredno j. lahko bi bilo vzbujati s umni- t< čenja tudi proti Zedkijenim v Državam. h Po obisku Molotova v Lon- d donu in Washingtonu spomla- is di leta 1942, in po podpisu š< Anglo-ruskega pakta, je bilo v razmerje med Anglijo in Ru- n sij o mnogo boljše kot med -t Rusijo in Zedinjenimi Država- si mi. Eden je bil ponovno po- p sredovalec o priliki nespora- č zumljenj, ki so se pojavila. n Toda že nekaj mesecev po- t zneje se je položaj spremenil, k Predsednik Roosevelt je poslal ii v Moskvo ambasadorja Davie- d sa in uvedel politiko razume- n vanja z Rusijo. Posledice so šJ se pokazale o priliki moskovske konference treh zunanjih!s; ministrov. C or deli Hullu je bi- v lo lažje sporazumeti se z Rusi p kot Edenu. V Teheranu je bil j< Roosevelt gost sovjetske am- A basa de, in vse je bilo v naj lep- b dem redu. Stvar je ta, da med k Zedinjenimi Držav ami ins] USSR ni nobenih dejanskih n spornih točk, ker njihove in- 1< teresne sfere nikjer ne pridejo d skupaj. Z Anglijo pa je čisto z drugače. si Churchill je opazoval ta raz- p voj s precejšnjim vznemirjen- k jem. y poletju 1943 je več- o krat poskusil doseči zveze An- g glo-Ameriških dežel in je šel z celo tako daloč, da je predla- g gal, da bi imeli angleški in a-meriški državljani skupne pot- & ne liste. Dozdaj se stvar ni raz- d vila naprej in se zdi pokopana, p V slučaju take zveze bi bila l seveda Anglija v idealnem po- fc loža ju. Imela bi bila z J obema najmočnejšima silama j na svetu, ki pa se med seboj e še nista mogli sporazumeti v tem pogledu. Britanija bi do- j bila na ta način v svoje roke i pernanentno vlogo posredo- \ valca. č Mesto tega pa se je poj a- t vila polagoma in do gotove q meje rivaliteta med obema j anglosaškima silama glede na- j ziranj o povojnem svetu. Te- s ga tekmovanja ne velja preti- t ravati, ker se omejuje na polje trgovine in morda tudi na za- ^ deve pomorskih in zračnih j sfer in potov. Poleg tega psa je j tudi prav lahko mogoče, da , pride do političnega »porazu- j ma. i Ruski in britanski interesi v i povojih zadevah Evrope so ae- 1 veda mnogo večji kot ameriš- j ki. Zedinjene Države morejo j sprejeti mnogo različnih rešitev — kar Angležem ni mogo- ; Če. To je vzrok, da je južno a- ; frikanski Premier Smuth s to- j liko skrbjo govoril o možnosti, . . da bo oslabljena Britanija v bodočnosti obdana od dveh or- < jaških držav, Amerike in Rusije. Kdor razmišljuje o poljsko-ruskem sporu glede meja in o napadu v Pravdi, mora premisliti ta vprašanja. V začetku je bila Britanija popolnoma pripravljena sprejeti vse ruske teritorij al ne zahteve, tako da je bil odpor proti njim v Ameriki mnogo večji. In, da ni leto 1944 leto volitev, bi bila sprememba ameriškega stališča v tej zadevi meja še mnogo bolj očividna. Edinole skrb in briga za one milijofie volil-cev poljskega pokolenja v A-meriki je preprečila, da ni vsa ameriška javnost proglasila Curzonove linije za najboljšo in najbolj pravično poljsko mejo. V Londonu pa je opažati drugačno strujo — vloge so zamenjane. i Po moskovski in teheranski konferenci je postalo jasno, da tri velesile svojih nespora-zumljenj ne bodo obravnavale v javnosti, temveč, da jih bodo poskušale izravnati po diplomatičnifc potih. Ko so Rusi prekoračili staro poljsko mejo kar je bila čisto vojaška, ne pa politična zadeva, tega niso omenile. Le poljska vlada v izgnanstvu je smatrala, da je prišel pravi trenotek, da nastane javna debata in je izdala svojo izjavo. Tu je stvar še razumljiva, kajti poljska vlada z Rusi nima diplomatič-nih odnošajey. Seveda, res je tudi, da bi se bila mogla po-služiti Anglije ali Amerike za posredovalca, da pove, Jkaj hoče. To pa Poljakom ne bi btio nič pomagalo. Vsled tega so zanetili prvo odkrito prerekanje v zavezniškem taboru, in sicer dobro vedoČ in zavedajoč se tega, da s tem sejejo nesporazumljenje v zavezniškem taboru. V političnem pogledu je ves spor čisto rusko-poljska zadeva. Rusi uradno sploh niso o-pazili velikega razburjenja, ki je nastalo v Veliki Britaniji in Ameriki. Njihov odgovor je. Ml naslovljen edinole Polja-, com. Nakar so začeli člani poljske zamejne vlade v Londonu dolga posvetovanja z angleško vlado. Konference so sledile konferencam v angleškem zunanjem ministerstvu. In poljski odgovor, ki je bil zopet poslan v svet z velikansko re- : kiamo, je bil sestavljen povsem očividno v sodelovanju z angleško vlado, in je bil tudi pozdravljen čisto javno kot Angležem dobrodošel. To pa je seveda spravilo Ruse v nemalo zadrego. Čutili so, t* da se jih potiska y razgovore s £ poljsko vlado, na katerih bi bi- * li navzoči Angleži in Ameri- k kanci in to v vprašanju, v 1 katerem so bili že ponovno iz-javiH, da ne dopuščajo nobenih takih skupnih dogovorov, j! Tu ne gre za to, kdo ima , prav in kdo ne. V svetovni po- 1 litiki je to le redko bistveni del \ I vprašanja. Rusi so v tem slučaju le zavrgli predlog, o ka- 1 terem je bilo v naprej jasno, ) da ga bodo zavrgli. Obenem/ pa so dali duška svoji jezi na- j pram tisti sili, ki jih je bila spravila v to neprijetno zagato. In tu je zopet popolnoma j vseeno, dali je bila oblika napada na britansko lojalnost ' pravilna in upravičena, ali ne.;3 Jasno je, da ni bila. Politični namen pa je jasen — ako nameravajo Angleži , naščuvati evojo javnost proti Rusom, potem bodo Rusi tudi vplivali na svoj lastni narod v neprijaznem smislu napram Angležem, h Vaa ona vprašanja sentimentalne ali juridične vrste, ki so se pojavila v angleških in ameriških krogih o priliki prerekanja ki se tiče te zadeve, imajo ravno tako malo smi-' sla, in razjasnijo stvar ravno tako malo, kot ako bi kdo vprašal, da-li so Rusi ravnali ■ kot gentlemani. Cilj ameriške j ► politike je, priti z Rusijo do • sporazuma v vseh bistvenih - vprašanjih. In ta politični cilj ■ je treba zasledovati. Verjetno - je, da se je bavila nedavna - konfereneja med Cordell Hu-i Horn in Lord Halifaxom ravno i s tem predmetom. Za Ameriko pa bi bilo žele-" ti, da porabi in izkoristi svojo - nekoliko bolj ugodno situacijo 3 v to, da razčisti ozračje, med - Veliko Britanijo in Rusijo. ■ P- GASILSKA SKUŠNJA d Višji gasilec: "Pri nas ima-o mo samo en gasilski avto. Deni-mo, da nas kara pokličejo, vi pa o stojite ta čas na straži. Tedaj vam sporede, da-je nekje dru-:i i god začelo goreti. Kaj boste >, I storili?" i- Novinec: "Pazil bom, da i- ogenj tako dolgo ne poide, do-h Her vi ne pridete z avtom." > Farm and Town Youngsters Will Contribute to This Garden Output | TOPEXA, KANSAS—Twenty-two million Victory gardeners will do s better job of producing 'food in 1944 because of experience gained by those who tilled last year, according to an srticle in the February issue of Capper's Farmer. Pointing out that last year the government's request for 18 million gardeners was oversubscribed by two million, the article predicts a betterment of 1944's quota of 22 million. ""Most of the increase will be in town and community gardens," it continues. "Farmers had just about 100 per cent quot3 last year, or 6 million gardens, approximately one for each farm. Although it isn't possible to increase the number materially, there is nothing to prevent a farmer from having a bigger and better garden." Incidentally, city gardeners can profit by farmers' experience and make their gardens contribute more effectively to Uncle Sam's war food supply. fFttention to four simple rules will pay divi dends in bigger crops: 1. Fertility is a major require ment. This can be assured bv selecting the best site, by manur ing and fertilising. 2. Adequate moisture is essential. This can be obtained partly by site, by tillage practices, bjr management and partly by incorporating organic matter into the soU. 3. Disease and insect control are important. Resistant varieties, clean seed and treatment are primary measures against disease. Spraying, baits and clean culture usually will control insects. f 4. Keep the garden working with successive plantings so far as possible. Plan adequate storage space for fresh, canned and stored vegetables. Seedsmen, preparing for a record victory garden program, recommend Beefheart tomatoes, early prolific Straightneck squash and Tampala, a green, leafy sob* stitute for spinach;____ USNJE Tovarne izdelujejo usnje iz telečjih, kravjih, volovskih, o-slovskih, konjskih, ovčjih, svinjskih in krokodilovih kož. Še celo kože nekaterihh kač, rib in ptičev se stroji j o v usnje. Surove kože se zaradi mehčanja namakajo v čisti vodi v močilnikih in sicer sveže le nekaj ur, nasoljene in suhe pa 3 — 4 dni. Nato se s posebnimi stroji (noži) očistijo masti in mesnih ostankov, potem se namakajo v apnenem mleku oz. v kvasi apnenega mleka, žveplovega natrija in drugih primesi. Kvasa zmehča in nabrekne kožo, zato se potem dlaka in rožena povrhnica lažje odstranijo, bodisi z vodno paro v zaprtih prostorih, pa tudi s pomočjo strojev. Ker ne sme Jbiti v usnju apna, se mo-ra apno iz kože odstraniti. To pa store na ta način, da jih namakajo v vodni kvaši, ki ji primešajo nekaj sobne ali žvep-lene kisline in salmijaka, oziroma drugih primernih snovi. Kože je treba skrbno oprati, očistiti in osnažili predno se postavijo v strojilo. Vse čiščenje in vsi postopki se pospešujejo z mešanjem, toplo- to in zračnim pritiskom. V prejšnjih časih so namakali očiščene kože v strojilu tanina. V prvi posodi 8 do 10 tednov, v drugi 3 do 4 mesece, v tretji 4 do 5 mesecev itd, tako da je včasih teklo strojenje tudi 2 leti. Sedaj pa imajo v kadeh močnejšo raztopino tanina, ki vsebuje tudi vrenja zmožne snovi (kot sladkor in drugo), ki se pretvarjajo pod vplivom kvasovk in bakterij v kisline. Kože se v tej pomaki strojijo hitrejše. Trdo in debelo usnje potrebuje več kisline kot voljno in tanko. Ustrojeno usnje namaže jo z lojem in drugimi snovmi; da postane togo in gosto, ga stisnejo pod va-larjem, ki je težak do šest tonov. Končno usnje barvajo, gladijo in suše. Usnje rabimo za čevlje in obleko, rokavice itd. Kože se strojijo tudi z dlako vred, ter se rabijo za kožuhe, ovratnike, preproge. Imenujemo jih krzno, obrtnike, ki se s tem bavijo, pa krznarje. -o SVEČE Sveče izdelujejo iz loja, voska, parafina in stearina. Loj je tolšča goved, ovac in koz ter rumenkaste barve. Surov ' loj razrežejo v strojih na drobne kosce, ki jih potem stale, j nato ga nekaj časa puste v miru, da se izčisti. Cisti loj je tr-j Si kot običajni in ga uporabljajo za izdelovanje sveč. Manj čist in mehak loj rabijo v mi-larni. Čistih lojevih sveč danes ne izdelujejo več v toliki meri, pač pa iz loja na poseben način pridobivajo stearin, belo, krhko snov, ki iz nje ulivajo sveče. Voščene sveče iz čebelnega voska se precej drage in jih izdelujejo le v cerkvene namene. . Parafin je bela, vpsku podobna snov, ki se pridobiva pri destilaciji rjavega premoga in iz osokerita (kameni vosek), ki ima isti izvor kot petrolej. Sveče delajo tudi iz smesi stearina in parafina in sicer tako: v tovarni s pomočjo pare v posebnem kotlu raztalijo, vosek (voščene sveče). V ta raztaljen vosek po večkrat na-maka-jo napete Stenje (niti* toliko časa, da dobijo željeno debelino sveče. S posebnimi stroji jih potem zgladijo, raz-! režejo in ohlajene pakirajo. ! Iz stearina ulivajo sveče. Na posebnih vlivalnih mizah i-maj o po 100 — 200 obešenih modelov. Po sredi vsakega modela je napeljan bombaževi-nast sten. V te modele vlivajo staljen stearin. Posebna priprava dvigne vlite sveče iz modelov. Ohlajene stearinske sveče se ohladijo z volnenimi krpami.* Podobno vlivajo parafinske in lojeve sveče. Dobre stearinske sveče so bele, trde in zvene, če udarimo z njimi po trdi plošči. Imenujemo jih tudi Millyjeve sveče, ker jih je začel izdelovati Adolf de Milly iz Pariza leta 1834. Parafinske sveče so sivoru-menkaste, mehkejše, prozorne in ne gore s tako svetlim plamenom kot steorinake. Stearin-skim svečam dodajamo nekoliko paAifir:a, ker bi bib drugače prekrhke. Nedeljshi pomenhi J. M. Trunk DRUGA PREDPOSTNA NEDELJA "Izšel je sejalec sejat seme svoje" (Luka, 8, 5). Kak mestjan bi našel težko-če s to priliko o semenu in se-javcu. Nikakor pa ni bilo težko razumeti tistim, h katerim je Jezus govoril. Njive tedaj niso bile obširne, le kosi, tupatam s plitvo zemljo, z deli, kjer se je vgnezdilo trnje, kjer je pognal plevel, po njivah so bila tudi pota, seme je padlo poleg pota, kjer so hodili in bilo pohojeno. To so poslušalci dobro razumeli. Nihče nima težkoč, da bi ne razumel pomena prilike o semenu. Seme je "beseda božja", milost božja po Sv. Duhu nam podeljena, ne le po oznanenju evangelija, po molitvi, svetih zakramentih, dobrih delih in drugih sredstvih. Bog podeluje milost ljudem v obilnosti, vse razodetje priča, kako nas Bog ljubi in ima usmiljenje z nami. Žal, da se mnogi obrnejo proč od Boga in njegovih dobrot in grejo h koritom med svinje. Različno se obračamo od Bogi. Neki imajo duše trde ko pot. I Tu seme ne more uspeti. Drugi so mehki, vsprejemljivi za seme, pa odnehajo, ker njih duše niso dosti globoke za rast, tan-1. - ilka zemlja na skali. Tretji aliii-jo glas božji, da naj sledijo, ■ ampak svetijo se jim bogastva - tega sveta, ki kakor trnje vse > zamorijo. Noben izmed teh ne i bo prišel s snop jem polnim ga- > dov, ko bo zadonel klic za ko- > nec žetve. Njih njive so bile po-s sejane, pa so ostale prazne, še I seme je bilo pokončano, izgub-i ljeno, in vse to po njih krivdi. , Pri Bogu ni ničesar manjkalo, . da bi polje njih duš ne obrodilo - in ne doneslo primernih sadov, manjkalo pa je pri njih samih, > ker niso sprejeli pomoč božjo in po nji delali, in se tako okoristili po milosti božji. i( Njive, polje smo, od Bciga i smo sprejeli in seme nam Bog i daje za to polje. Toraj je naša i dolžnost, da to polje, njive na-s ših duš, obdelamo z vso skrb-b nostjo. Ako je zemlja plitva, ? moramo dodajati, navažati več ;. dobre zemlje, odstraniti plevel č in trnje, preden tla z ase jemo, 0 pota je treba izožiti, preložiti, napeljati na druge prostore. Ni Hi nobenega časa za pohajkova-nje, postajanje, lenarenje. Skr- 1 beti moramo za pravo in dobro srce, da pride do sadov v po- e trpljenju. Žito le bo spravljeno, - slama požgana. ~ ~ \ i BUY WAR BONDS BY PHONK f Ax AIAI CALL THf VICTORY NUMB It ( ZtZ^ JTHEY SAY BONQS ARE G0IN6 TO 8E HARD TCUBET^jaj^ BgTTERiftUN OUT*AND JSffli UP. ALL YOU :CAN SU6JA t Petek, 11. februarja 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 1 Družba Družine RDEČE KLEŠČE Dve nasekani puščici kaieia. kje se več deset tisoč nazijev nahaja v nevarnosti, da pridejo med čeljusti ruskih klešč, ki se stiskajo skupaj okrog njih. na severu od Krasnogvardcjska, na jugu pa od Novgoroda. Rusi poskušajo zavzeti železnice od teh krajev do Luge. > Ker je zadnja konvencija da- društvo sv. Terezije, štev. 16, la nalogo gl. odboru, naj izbere pridobila lepo število novih čla-kraj prihodnje konvencije, se nov in članic med časom zadnje mora tudi ta stvar rešiti, ko pri- konvencije, zato on priporoča de na dnevni red. mesto Chicago za prihodnjo , Meseca avgusta so se tudi na- konvencijo, hajali na glavnem uradu držav- Po kratki debati o tem je ni nadzorniki od State of lili- brat Klepec predlagal in brat nois, ki so vse pregledali in pro- Jerman podpiral, da se prihod-računali za leta 1940-41-42 in nJa konvencija Družbe sv. Dru-do 1. avgusta 1943. To delo je žine vrši v Chicago, Illinois, in vzelo tri može celih 10 dni; ž to s pričetkom na četrti pone-njim sem bil tudi jaz jako za- deljek meseca avgusta 1944, in poslen. Vendar pa me veseli po- ti dve društvi obenem tudi rocati, da ko smo pa sprejeli tako obvestimo. Enoglasno njihovo poročilo iz državnega j sprejeto. urada, da je eno izmed najbolj-) Nato pride pogovor o kon-ših poročil, in to gotovo, ker je venčni kampanji za nove člane Družba na jako dobri in močni >n članice za oba oddelka. Tu-podlagi. Solventnost so nam ka-i Pa je bilo sklenjeno, da se računali 128.63'.'. vsi podamo na to delo kolikor To poročilo smo tudi poslali mogoče, in da se zraven seda-na državo Pennsylvanijo, in to ,1J,h na«rad daJ° «e posebne zato, ako bi bilo mogoče zopet na£rade. dobiti nazaj dovoljenje pošlo-! Brat gl-tajnik predlaga in je vanja. Dobili smo od njih odgo- vsestransko podpirano, da bi bi-vor, da so s poročilom jako za- ,e »osebne nagrade po slede-dovoljni, in da naj njim zdaj (-'emrtdLi: pošlj emo letna poročila za leta Za 50 novih članov (ic) 1942 in 1943 lh potem bodo; oba oddelka ..............$100.00 vzeli našo zadevo v pretres, in Za 25 novih članov (ic) kakor izgleda, bo po volji iz- oba oddelka ......... 50.00 padla. Za 15 novih članov (ic) Zahvalim se vsem za naklo- j oba oddelka.............. 30.00 njenost in pomoč ter upam in Za 10 novih članov (ic) želim, da to leto zopet prinese oba oddelka ............ 20.00 pravi mir in zadovoljstvo na Za 5 novih članov (ic) svetu. oba oddelka .............. 10.00 Poročilo tajnika se enoglasno „ , sprejme. Enoglasno sprejeto^ Brat gl. tajnik nadalje po-Ostali del seje jasni, da te posebne nagrade Brat gl. blagajnik Joseph bodo dodane zraven nagrad, Klepec poroča, da se popolno- katere Družba plača, kar je po-ma strinja z računom in poro- jlovica asesmenta kar novi član čilom gl. tajnika, ter se zahvali ali članica plača prvo leto, in za naklonjenost in pomoč. Bon- gotovo bo vsaki videl, da so to di in investicije so vse v redu, Jako IePe nagrade, obresti so točno plačane naj Prebere se prošnja od Mary vseh posojilih izvzemši stare Tersar, članice društva štev. 6, special asesment bonde, katere Waukegan, 111., ki je bila ope-poskušamo likvidirati kakor hi- rIrana in P° Pravilih ni bila u-tro je to mogoče. Zahvali se gl. Pravičena do poškodnine, ter tajniku za pomoč, ker z njim je Prosi- ako i1 hi slavni odbor imel največ opravka, in kateri lahko pomagal, in vsak dar bo mu je bil vedno pripravljen iti, zadovoljno sprejet, na roko Brat Glavach predlaga in Poročilo blagajnika se eno-ibrat Jerman podpira, da se ti I glasno sprejme. | članici daruje $25.00. Enoglas- Prebere se zahvala za dar od no sprejeto, frančiškanskih sester, Lemont,! Ker Je bil s tem dnevni red Illinois. izčrpan in se nobeden več ni i Brat Jerman predlaga in oglasil, je predsednik zaključil brat Glavach podpira, da se ;seJ° z molitvijo ob 6. uri zvečer. , plača svota $90.00, kar stane George Stonich, letno poroštvo glavnih uradni- predsednik kov. Sprejeto. Frank J. Wedic, Brat gl. tajnik predlaga in zapisnikar. brat Glavach podpira, da se _ plača svota $29.75 za zavaro- j valnino proti ognju za premo-' Ustavi srbečico takoj ženje gl. urada za dobo 3 leta. Braxon Paste nudi takojšnjo po-1 o . , , moč za srbečo kožo, koristno za ^prejeto. zdravljenje "Athletes foot", garje, Brat gl. tajnik predlaga in -i^^^^^mmmt "brivsko srbečico", vsestransko podpirano, da se mozolje in druge plača svota $10.00 za članarino ■■^pB ^BrSo^Pas'te pri Illinois Fraternal Congress, je 2ei0 zdravilno za leto 1944. Sprejeto. haxmazilo, ki je brez Na to pride debata, kje naj duha' ne um^že> se vrši prihodnja konvencija KPw^B in ne eb!Jje Družbe. Brat gl. tajnik poroča, obvez. To je for- da se ni nobeno društvo glede ^" mula nekega chi-tega oglasilo, in da se mora ne- caške«£ lekarnarja z 20 letno izkuš-. • , T »r , x ->- njo. Pošljite en dolar, za navadni kaj'skleniti. Nadalje tudi poro- lonček> ali pa $LT5 2a lon£eH dvoj- ča, da, ker je bila zadnja kon-lne velikosti na BRAXON CO- vencija v Jolietu, in ker so chi- 322 So- claxk st- DsP*- A- Chicago. kaška društva, namreč društvo ^^ postnem povzetju. Denar se vrne, sv. Ivana Krstitela, stev. 13, in j ^ ^ t,0 popolnoma zadovoljivo. IZ SLfiV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) ta dva pokojna sta bila pokopana s sv. mašo in počivata na Holy Cross pokopališču. Naj ljubi Bog podeli vsem tem pokojnim večni mir nebeški in večna luč naj jim sveti. Vsem žalostnim družinam prizadetih izrekamo naše globoko sožalje. Mrs. Apolonija Culum je dobila veselo sporočilo, da bo njen sin Frankie po posredovanju guvernerja sprejet v brezplačno zdravniško šolo. Že dve leti služi stricu Samu pri mornarici. Spoznali so ga za nadarjenega fanta in ga bodo dali učiti za zdravnika. Star je 20 let. Želimo Franku veliko uspeha in sreče pri učenju, kar bo posebno veselilo njegovo mater Mrs. Culum. Se eno veselo novico naj sporočim. Mrs. Mary Bencich je dobila veselo vest iz Victor, California, od svojega sina Jožeta, ki služi že dve leti pri vojakih pri zdravniškem oddelku, da je njegova soproga povila tam deklico, prvorojenko, še decembra meseca. Tako je Mrs. Bencich zdaj prvič postala stara mati, in je prav vesela tega. Veselo snidenje je bilo pri družini Mr. in Mrs. Luka Šutej, ko je za Novo leto prišla domov na obisk hčerka Mary. Prihodnji mesec bo eno leto, odkar je šla služit Strica Sama k WAVES. P^avi, da je prav zadovoljna. Tako skuša tudi ona po svojih močeh pomagati Ameriki do zmage. Uči se bolniške oskrbe in bo postala dobra bolniška strežnica, kar ji bo v korist. Želimo ji najlepšega uspeha. Njen naslov se glasi: Mary Ann Sutey. Ph. M. C c Waves Quarters, Bldg. 18. US Naval Hosp., Portsmouth. New Hamp. Brat Louis služi pri mornarici. Zdaj pa pozdravljam vse naročnike in čitatelje tega lista, listu samemu pa želim veliko dobrih naročnikov in plačnikov. Mary Kotze. PISMO STAREGA PROFESORJA BLAŽA Kmalu po poldeveti uri so se zbrali sobratje gl. nadzorniki Andrew Glavach in Joseph Jerman. Po kratkem pozdravu so pričeli z revizijo knjig tajnika in blagajnika. Pronašli so, da se vse popolnoma strinja in je v lepem redu. Po končanem delu so se podali na banko, kjer so pregledali vse listine in posojila Družbe, kar so našli, da se vse popolnoma strinja z računi tajnika in blagajnika in da je vse v pravem in lepem redu. Zaradi dela se drugi nadzornik Joseph L. Drasler ni mogel udeležiti revizije in seje. Popoldne ob pol četrti uri se prične seja gl. odbora. Predsednik otvori sejo z molitvijo. Navzoči so bili sledeči: Predsednik George Stonich, tajnik Frank J. Wedic, blagajnik Joseph Klepec, nadzornika Andrew Glavach in Joseph Jerman. Na tej seji je bil tudi navzoč Mr. McDonald, kateri nam dosti pomaga pri naših investicijah. Predloži odboru celoletno poročilo o nakupu in prodaji bondov, katero poročilo kaže, da smo imeli čisti dobiček za $1,857.33, kar je lepa svota. Nadalje obljubi, da bo še v naprej pripravljen sodelovati z odborom, in da v tekočem letu lahko pričakujemo še boljši dobiček, ker vse naše investicije so zdaj prve vrste. Brat Wedic predlaga in brat Jerman podpira, da damo Mr. McDonaldu zahvalo in zaupnico za njegovo naklonjenost in pomoč. Enoglasno sprejeto. Predsednik vpraša nadzornike, ako so pregledali knjige tajnika in blagajnika in v kakšnem stanju so jih našli. Brat Glavach poroča, da so vse natančno pregledali, in*da so našli, da se vse popolnoma strinja in je v jako lepem redu. Kavno tako poroča brat Jerman. Knjige so podpisali in poročilo nadzornikov se odobri. Poročilo gl. predsednika Cenjeni mi glavni uradniki, zbrani na polletni seji v uradu DSD, zaradi revizije knjig in pregleda posojilnih listin in bondov, kar vse spada v Vaš delokrog! _ _ _ __ • POROČILO POMOŽNE AKCIJE Chicago, 111. Jugoslovanskega pomožnega odbora slovenska sekcija, je imela v blagajni dne 1. januarja 1944 vsega denarja $66,-532.72. V mesecu januarju so poslali in prispevali sledeči: Društva Slovenske narodne podporne jednote so prispevala $800.00; Jos. D urn; tajnik lokalnega odbora št. 35. je poslal $400.00; Anton Zornik, tajnik lokalnega odbora št. 40. poslal $10.00; uprava Glasa naroda je izročila §12.00; John Germ, blagajnik lokalnega odbora št. 20. je poslal $500.00; Frank | Čolnar, Berwyn, 111., $2.00; Matt Zobec. Ontario, Canada, I $2; Mrs. Agnes Justin, $10.00; Mary Meglič, Loretta, Wis., i $1.00; John Vitez, tajnik lokalnega odbora št. 29, je poslal $14.30; Ignatz Oražem, tajnik lokalnega odbora št. 11, je izročil. $12.00; in Louis Champa, tajnik lokalnega od-, bora št. 6, je poslal $100.00. —1 Skupni dohodki v mesecu januarju so bili $1863.30. Dne 1. februarja je bilo vi blagajni JPO,SS $66,446.02. — i Vsi stroški, odkar posluje pomožna akcija, znašajo samo i $59.50. Hvala vsem, ki so poslali in darovali poslano vsoto. Računi so bili pregledani od nadzornikov JPO,SS ter od posebnih zapriseženih p r e g 1 edovalcev. Vojnih bondov smo do sedaj i kupili za $67,192.00. Obresti na kupljenih bondih znašajo $153.94, katere se je pripisalo k decemberskemu poročilu. Leo Jurjovec, blagajnik JPO,SS. -o- Dragi g. urednik! Da tudi jaz ne bom grešil proti etiketi bistroumnih dopisnikov, naj tudi jaz začnem naj-prvo s tem, da povem, da berem tele vaše cajtenge že presneto dolgo. Ko sem jih začel prebirati sem imel na glavi več las, kakor jih imam sedaj. Bral sem ea še v tistih časih, ko je pokojni Vahčič oglašal svoje žavbe za lase. Nekaj lončkov tiste žavbe sem tudi jaz naročil in sem mojo bučo prav pridno ma-zal z njo. Toda za zlomka si las na njej nisem mogel ohraniti. V družbi učenih prijateljev sem nato zvedel, da so naše glave tako ustvarjene, da kjer je dosti v glavi, je malo zunaj na glavi. Kjer je pa dosti na njej, pa da ni dosti v njej. Jaz sem tej trditvi ugovarjal, a ker sem bil v manjšini sem utihnil, mislil sem pa po svoje. Res pa je, če bolj sem v knjige gledal; manj sem imel las na glavi in bolj hitro mi je brada rastla in sicer tako, da sem se naveličal skoro vsak dan briti brado. Pa sem rekel, nič več, rasti naprej kakor hočeš. In brada mi je zrastla res skoro malo manj, kakor do kolen. Nosim jo ponosno okrog. Otroci me šegavo pogledujejo in me včasih kličejo za Mozesa. To ni nič slabega. Mozes je bil fin možakar, katerega je še Bog imel za svojega zaupnika. Da bi le res bil mu kaj podoben, pa bo dobro zame, kadar se bom poslavljal s sveta. Veste dragi g. urednik, jaz bi vam imel še dosti povedati iz življenja mojih dni. Dosti sveta sem obšel, dosti videl in dosti vem. Če hočete zvedeti še kaj o meni, mi sporočite, pa se bom še oglasil, seveda če ne bom v nadlego, kar ne želim biti nikomur. Čakal bom torej vašega prijaznega odgovora, da mi poveste, če sem dobrodošel ali ne? Vas lepo pozdravlja, stari profesor Blaž z brado. ' SAMO PAR STO Baragovih Pfatik za prihodnje leto je še na roki. Kdor Jo i« nima, naj zdaj hiži da a* bo prepozen s naročilom I "BARAGOVA PRATIKA" za prestopno leto 1944 Letos }• povečana s« celih 32 strani. Krasno ilustrirana s mnogimi različnimi slikami. Povesini del je nadvse zanimiv, kakor tudi vsa druga vsebina. Pratika stane letos s poštnino 40 CENTOV, kar jo pozlati v čeku, Money ordru ali v gotovini na naslov: BARAGOVA PRATIKA 1849 West Cermak Road. CHICAGO (8), ILL. SOBA SE ODDA V NAJEM na severni strani mesta. Stranka si lahko v stanovanju kuha, ali pa če želi hoditi na hrano ven. Za nadaljna pojasnila se obrnite na naslov: 732 West Scott Street, Chicago, III. Telefon: Mohawk 3914. 2x ŽENSKA, KI BI HOTELA GOSPODINJITI priletna samica ali vdova, ki bi hotela oskrbovati pri priletnem vdovcu dom in bi kuhala, dobi stanovanje in odškodnino, ali plačo po dogovoru. Katera bi se zanimala za to naj piše na naslov Uprave tega lista, ki ji bo dalo naslov stranke, ki objavlja ta oglas. 4x AVTOMOBIL BI RAD kupil, najrajši Club Coupe, ali za pet potnikov Sedan. Mora biti v priličnem dobrem stanju, da bi zadostil mehaničnemu pregledu. Kdor ga ima, naj javi svoje ime in naslov temu t listu. POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — HANS MOSER IN ASTROLOG Na natrpanem tramvajskem pločniku sta se srečala Hans Moser in njegov znanec, profesor astrologije. Menila sta se o gneči. Tedaj pravi profesor: "Premislite, dragi Moser, na mesecu je okoli 8000 milijonov prebivalcev. Nič kaj prijetno ni tam." Moser je malo pomislil. "O-sem tisoč milijonov pravite; seveda mislite na stanje o polni luni. Ob krajcu stoje ti reveži drug drugemu kar na glavah..." HASTEN VICTORY Vojna je postavila našo tovarno na hitri obrat MI POTREBUJEMO delavce za premikanje blaga, za ročno prevažanje, pomaga-če pri prejemanju in odpošilja-nju, mašiniste in pomočnike. Pomočnike za topljenje kovin in tovarniške delavce vse vrste. Nobene skušnje ni potreba. Dnevno ali nočno delo, Dobri delovni pogoji, 1 Dobra hrana za zmerne cene. DANLY MACHINE SPECIALTIES, INC., 2100 So. 52nd Ave., Cicero, III. Vzemite Douglas Park nadulično železnico, ali pa West Town Bus, ali poulično železnico do naSih vrat. DR. H. N. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St.) £ CHICAGO. ILL. I Vi radi berete vesti iz drugih naselbin; drugi radi bero novice iz vale naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. Cl_______»» PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. Najboljši avtomobili za pogreba, krst* in šeniiovanja._Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. / (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. ' Sedež: Joliet, DL^^T* Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, edea sa vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich. 257 Lime Street. Joliet. Illinois L podpredsednik: Frank Tushek, 716 Raub St., Joliet, I1L 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette Su Ottawa. Ill Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street. Joliet. I1L Zapisnikar: John Nemanicb. 650 N. Hickory St, Joliet HL Blagajnik: Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd, Joliet, I1L Duhovni vodja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St. Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet. I1L NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach. 1748 W. 21 st St., Chicago, I1L J«*eph L. Drasler, 1318 Adams Street, North Chicago^ Illinois. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet. 10. BOHOTNI ODBOR: Jeaepfa Pavlakovich, 39 Winchell St, Sharpjburg, Pa. Mary Kovacich, 2294 Blue Island Ave, Chicago, I1L Jehn Denia, 2730 Arthington Ave, Chicago, I1L Predsednik Atletičnega odseka: Emery Subar, 540 North Bluff Street Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: •Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago. IH. Do 1. Jan. 1942 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 13 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00. $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera se vsako leto viša. Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (Icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za rasne operacije in poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleškL Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v rjeno sreaol Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ost-meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, Joliet UL ZAPISNIK POL-LETNEGA ZBOROVANJA GLAVNEGA ODBORA DRU2BE SV. DRUŽINE, DNE 27. JANUARJA 1944. Vem, da ste pronašli vse v j pravem redu. Naša slavna DSD je v finančnem oziru jako lepo napredovala. Da pa bo napre-Idovala tudi v število Članstva, moramo na tem zborovanju sprejeti poseben program, da se pomnoži članstvo v nasto-plem letu. Nadalje mora na današnji seji odbor določiti mesto, kje naj se vrši prihodnja konvencija. Iz različnih vzrokov priporočam, naj bi se vršila v Chicagi, ki je prava centrala naše organizacije. Na ta način se bo prihranilo veliko denarja za vozne stroške. Kakor je že poročal brat gl. tajnik, so meseca avgusta državni nadzorniki vse natančno pregledali, kako posluje DSD. Cez 30 dni nam so poslali obširno poročilo, v katerem poročajo, da je DSD 128.29% sol-iventna. Obenem tudi poročajo, da je vse poslovanje gl. odbora j v najlepšem redu. K zaključku se prisrčno zahvalim vsem gl. uradnikom in uradnicam in celokupnemu članstvu za lepo složno poslovanje in bratsko vzajemnost. George Stonich, gl. predsednik DSD. Poročilo predsednika se enoglasno sprejme. Poročilo gl. tajnika Cenjeni sobratje gl. uradniki! Moje poročilo bo bolj kratko, ker imamo še več stvari za rešiti na današnji seji. Leto j 1943 je bilo Družbeno najbolj-|še leto v finančnem oziru, kar 'tudi vidite v finančnem poročilu, ampak v članstvu smo pa ! nazadovali. Pristopilo v odrasli oddelek i jih je 34, v mladinski oddelek ,pa 13, skupaj 47. Umrlo jih je 11, suspendanih skupaj 37, vrnilo certifikate za denarne vrednosti 5, mladinski oddelek suspendanih 15 in izpolnilo 16 ;let 34, skupaj za oba oddelka 102; tako smo nazadovali za 55. članov (ic). Ker je to leto Družbeno kon-venčno leto, zato bi bilo umestno, da nekaj storimo v ta na-i men, da bi bila boljša agitacija za nove člane in članice. « Stran 6 Petek, 11. februarja 1944 *L. KNEZ SEREBRJANI - ROMAN Rusko — A. K. Tolstoj Poslovenil — AL Benkovič "No, kaj pa je to?" je vprašal car; vsi so se radovedno sklonili nad mizo in ugledali nekako korenje, pomešano z žabjimi kost- mi. __ Opat se je prekrižal. "S tem te je mati blagoslovila?" je porogljivo vprašal Ivan Vasiljevič. Basmanov je padel na kolena. "Odpusti svojemu hlapcu, gosudar!" je kriknil prestrašen. "Ko sem videl tvojo nemilost do mene, sem si to gnal k srcu in sem si izprosil od mlinarja ta koren, da bi si zopet pridobil tvojo ljubezen. To je tir-lič, gosudar! Mlinar mi ga je dal, da bi ti zopet vzljubil svojega hlapca, hudega pa nisem ničesar nameraval proti tebi, sam Bog ve, da ne!" "A žabje kosti?" je vprašal Ivan, naslajajoč se nad obupom Basmanovim, čigar nesramnost mu je že dolgo presedala. "O kosteh nisem vedel ničesar, gosudar, — sam Bog ve, da nisem ničesar vedel!" Ivan Vasiljevič se je obrnil k Maljuti. "Praviš," je dejal, "da je čarodej izdal Fedko, češ, da je zato prihajal k njemu, da bi mene uničil?" "Tako je, gosudar!" In Maljuta je na-kremžil usta, veseleč se nesreče svojega starega sovražnika. "Tak, tako, Fedjuša!" je nadaljeval car z nasmehom. "Treba vaju bo soočiti s čarodejem. Njega so že zaslišali; zdaj še ti poskusi muke, da ne bodo d^SJi, češ, car muči samo druge ljudi, svojim opričnikom pa prizanaša." Basmanov je padel Ivanu k nogam. "Jasno solnčece ti moje!" je zakričal, loveč rob carjeve obleke. "Luč ti moja, gosudar, ne uniči me, solnčece ti moje, mesec ti moj, sokol moj, hermelin! Spomni se, kako sem ti služil, kako se ničemur nisem odrekel zoper tvojo voljo!" Ivan se je obrnil v stran. Basmanov je v obupu planil k svojemu očetu. "Batjuška!" je zatarnal. "Prosi gosu-darja, naj daruje življenje svojemu hlapcu! Naj mi namesto sarafana oblečejo norčevo obleko! Rad bom služil njegovi carski milosti za burkeža!" Toda Alekseju Basmanovu so bila so-rodniška čuvstva enako tuja kakor sočutje. Bal se je, da bi si zaradi sočutja s sinom ne nakopal nemilosti nase. "Proč!" je rekel in odrinil sina. "Proč, brezbožnik! Kdor ni s carjem, ta ni moj sin! Pojdi, kamor te pošilja njegova carska milost!" "Sveti opat!" je zaihtel Basmanov, po kolenih plazeč se od svojega očeta k opatu. "Sveti opat, prosi zame gosudarja!" A opat je stal kot omamljen, upiral oči v tla in se tresel po vsem telesu. "Pusti očeta opata!" je rekel Ivan hladno. "Ako bo potreba, bo imel pozneje za-dušnico za tabo!" Basmanov se je proseče ozrl naokrog, a povsod je našel samo sovražne ali prestrašene obraze. Tedaj je nastala izprememba v njegovem srcu. Vedel je, da ne uide mučenju, kar je pomenilo isto kot smrtno kazen in se je navadno končevalo z njo; spoznal je, da nima ničesar več izgubiti; s tem prepričanjem pa se mu je povrnila odločnost. Vstal je, se vzravnal, vteknil roke za pas in pogledal Ivana z drznim usmevom. "Nada moja, gosudar!" je rekel predrzno in stresel z glavo, da bi si popravil raz-mršene kodre. "Nada moja, gosudar! Na tvoj ukaz grem v muke in v smrt. Dovoli mi torej, da ti izrečem zadnjo zahvalo za vso tvojo ljubezen! Ničesar nisem nameraval proti tebi, grehe "pa imam iste kot ti! Ko me popeljejo h kazni, bom vse do zadnjega izpovedal pred narodom! A ti, oče opat, čuj sedaj mojo izpoved!" Opričniki in sam Aleksej Basmanov mu niso pustili nadaljevati Odpeljali so ga iz celice na dvorišče in Maljuta, ki ga je zve- zanega posadil na konja, ga je odvedel v Slobodo. "Sedaj vidiš, oče," je rekel Ivan opatu, "koliko javnih in skritih sovražnikov me obdaja. Moli Boga zame nevrednega, naj nakloni dober konec mojim delom, naj blagoslovi mene, velikega grešnika, da za-trem izdajo V korenini!" Car je vstal, se prekrižal pred svetimi podobami in stopil k opatu po blagoslov. Opat in vsi bratje so ga trepetaje spremili za obzidje, kjer so čakali carski ko-njuhi z bogato opravljenimi konji; in še dolgo potem, ko se je bil car s svojimi voj-niki skril v oblaku prahu in ni bilo več slišati glasov konjskih kopit, so stali menihi s povešenimi očmi in si niso upali dvigniti glav. 34. Norčev.kaftan. Tisto jutro sta prišla k Morozovu, ki je bil na carjev ukaz ostal v Slobodi, dva stol-nika s povabilom k carski gostiji. Ko je prišel Družina Andrejevič v dvorec, so bile dvorane že polne opričnikov, mize pogrnjene, strežniki pa so v "bogatih opravah pripravljali zakuske. Bojar se je ogledal in spoznal, da razen njega ni niti enega zemskega bojar ja. Uvi-del je, da mu car izkazuje posebno čast. Zazvonili so dvorski zvonovi, zapele so trobente in Ivan Vasiljevič je stopil v dvorano z blagohotnim, prijaznim obrazom, spremljan od čudovskega arhimandrita Levskega, Vasilija Grjaznega, Alekseja Basmanova, Borisa Godunova in Maljute Skuratova. Ko je sprejel in vrnil poklone, je sedel za svoj pribor in spremstvo se je za njegovo mizo razvrstilo po činih. Ostalo je samo še eno prazno mesto niže Godunova. "Sedi, bojar Družina!" je rekel car prijazno in pokazal na prazno mesto. Morozovu je kri zalila obraz. "Gosudar," je odgovoril, "kakor je delal Morozov vse svoje življenje, bo delal tudi do smrti. Prestar sem, gosudar, da bi so učil novih običajev. Naloži mi zopet svoje izobčenje, preženi me izpred svojih oči, — a niže od Godunova ne sedem!" Vsi so se strme spogledali. A car je oči-vidno pričakoval takega odgovora. Izraz njegovega obraza je ostal miren. "Boris," je rekel Godunovu, "skoro pred dvema letoma sem zaradi takega odgovora izročil tebi glavo bojar ja Družine. A vse kaže, da je čas, da izpremenim svojo navado. Menda kmalu ne bomo več mi ukazovali zemskim bo jarjem, marveč oni nam. Menda niti v svojem domu nisem več gospodar! Moral bom, siromak, pobrati svoje stvari in kam daleč pobegniti s svojimi ljudmi. Preženo me odtod, berača pokve-čenega, kakor so me pregnali iz Moskve!" "Gosudar!" je mirno rekel Godunov, ho-teč izrezati Morozova, *Jjie mi, ampak ti odločuješ v sedežih. Stari ljudje se trdno drže starih običajev. Ne jezi se nad bo jarjem, da se drži častnih stopenj. Ako do-voliš, gosudar, sedem niže od Morozova; za tvojo mizo so vsa mesta lepa!" Zgenil se je, kakor bi hotel vstati, a Ivan ga je pridržal s pogledom. "Bojar je res star!" je rekel hladnokrvno in njegova mirnost spričo javne nepokorščine je vse navdala s pričakovanjem. Vsi so čutili, da se pripravlja nekaj nepričakovanega, a ni bilo mogoče uganiti, kako se pokaže carjeva jeza, ki jo je napovedalo le lahno drgetanje na obrazu, spomi-njajoče na trepetanje oddaljene bliskavice. Vse je tiščalo v prsih kakor pred bližajočo se nevihto. * " (Dalje prih.) / ODLOČILNA BITKA V TE-j * KU; LETALCI OVIRAJO NEMCE (Nadaljevanje s 1. strani) i Poročilo iz Madrida omenja, da so Nemci sigurni, da bodo zaveznike vrgli iz oporišč na-jzaj na morje. To je pa seveda i le nemška ugotovitev in nemška želja. Vse je odvisno od borbe, di se nadaljuje z vso divjostjo in kakor so Nemci odločni v svojih napadih na oporišča, prav tako in še bolj pa iste junaško branijo Amerikan-ci in Angleži. Nemci bi seveda radi pokazali nekaj uspeha, ker jim drugače povsod le slabo uspeva, zlasti na ruskih frontah, kjer so zadnje dni doživeli zopet velike usodne poraze. * Ako bodo zavezniki svoja o-porišča v Italiji vzdržali, potem bo s tem dokazano, da nemška udarna sila ni več taka, kakor jo še vedno slikajo Nemci. V par dneh se bo odločilo in pokazalo. RUMUNCI RAZGLAŠAJO VOJNO STANJE Stockholm,'Švedska. — Ru-munski ministerski predsednik Ion Antonescu je dal proglasiti v provinci j i -Transistria vojno stanje. Ta provincija je bila pred nazijsko invazijo v Rusijo1 v ruskih rokah. Ker se .Rusi bolj in bolj približujejo Rumu-niji postaja prebivalstvo odporno in Rumunci ne morejo več kontrolirati javnega reda v provinciji. -o- RAZMERE V NEMČIJI (Nadaljevanje b 1. strani) v železniški službi, kjer jih prej ni bilo dovoljeno nastaviti. Tako poskušajo Nemci popraviti obupno pomanjkanje izurjenih železniških nastavljencev. Uradni krogi v Nemčiji zdaj odsvetujejo civilnemu prebivalstvu selitev iz bombardiranih krajev, ker to preveč obremenjuje transportni sistem. Začeli so celo pravo propagandno kampanjo z namenom, da pregovore rodbine, katerih hiše so bile porušeni, naj ostanejo kjer so, in ne gredo kot begunci v smeri proti vzhodu ali jugu. Ponoči pa se vendar pripeti, da se pomikajo dolge vrste beguncev iz krajev, ki so postali cilj zavezniškega letalstva, drugam v kraje, ki leže v bližini. Na kanalih in na rekah se je rodilo veliko število organizacij za prevoz ljudi, kar nekoliko olajšuje in ublaži veliko transportno krizo. utancr J. M. Trunk Prepir med Poljsko in Rusijo'tudi dobri ljudje, le pameti jim V blag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI naie nepozabljene hčerke SYLVIJE NARSEL ki nas je sa ▼•dno sapuslila 10. februarja 1941, stara 21' let. Tri leta dolga so pretekla odkar sapuslila si nas sam«. Tebi bila so sakunda kratke, ali nam tukaj nUb bile. Dolge ure. dnevi. meseci, da tri cela lata so preila, ali Ti si srečna s nedolžnim vencem in nam to bilo ja sladko. ' % V " • " Tri lata proila so sa vedno, teh. hvala Očetu, na bo nazaj; moj duh, molitev in telo bedno 1 čaka časa, da Oče zdruai naju. Saj rekla si. ko bila sva skupaj, da tu v tam svatu ja vsa nič, in sedaj sam videl vsa it tukaj; da Bog iiri. to vam bras prič. Žalujoči oče JOSEPH MARSEL. Ottawa, Illinois,, v februarju 1844. IXM/M/MJMlM^M/MfM/Mfj. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 39,150 Premoženje: $5,500,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% Ca hožd dobro sebi in svojim dragim, zavaruj ae pri najboljii, pošteni in nadaolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer sa lahko savarnjei ^ smrtnine, razne poikodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moike In ženske od 16. do 00. lata; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. lata pod svoja okrilja. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmbdernejke vrsta certifikata aedanje dobe od <250.00 do 95JOOOML K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ca ie nisi San aH flsnirs te mogočne in bogate katoliike |w xlpot na organi-sadje, potrudi sa in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in sa vsa droge podrobnosti aa obrnite na uradnika in uradnica krajevnih društev K. 8. K. Jednota, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois ni mogoče vliti v glave. In s Poljaki je še dosti drugih, katerim enako manjka pameti, in vsi kričijo, da Moskva trga atlantski čarter, in vsak narod mora dobiti svobodo. Well, well. Od Curzonove črte je proti vzhodu do osem miljonov v "poljskem" ozemlju, ampak med temi je le 15 odstotkov pristnih Poljakov. Ali je tisti čarter le za Poljake? Kaj pa z narodno svobodo ostalih 85 odstotkov? Ali naj šuti-jo, ker bi čarter hasnil le Poljakom?? Carter je dober, Poljaki in drugi, ki kričijo, kakor bi čarter veljal le za nje, pa niso dobri. Pri Leningradu zdaj grmi. gre naprej. Brez krvavih glav se ne bo poravnalo, in potem ne bo poravnano. To je slovanska navada, dasi Poljaki nočejo biti Slovani, o Rusih pa neki trdijo, da niso. Vsem Slovanom je nujno potreba, da se bolje orientirajo pri dvojni mentaliteti: Naj so Poljaki Poljaki, Cehi Cehi, Hrvatje Hrvatje . . . upajmo, da bodo vis dobili svoje lastne vlade, možnost do lastnega narodnega izživljenja, ampak ne popolne samostojnosti brez zvez z drugimi Šivani. Ako bi prišlo do nekaj takega, bi trajalo le en dan, jutri bi bili vsi zopet na tleh, kakor se je včeraj dogodilo. Ker se pa meje ne morejo natančno etnično določiti, se mora uveljaviti med Slo- j Moskva poroča: 40 tisoč mrtvih vani naziranje, da je vrlo malo Nemcev, okoli 7 tisoč ujetih, na tem, ako, n. pr., pride nekaj i Slične številke je bilo videti že Slovencev pod Hrvaško, Make- prej: padli prekašajo ujete. Ne doncev pod Srbijo ali Bolgari- vem, če je tako, recimo pa, da jo . . ., Če je zatiranje izključe- bi bilo tako. Ali bi to ne kazalo no, in tega ne sme biti, da bi Po- na poseben načrt, MoskoviČev, ljaki hoteli iz Ukrajincev nare- da ubijejo čim več Nemcev? In diti Poljake . . . Slovan se mora | ako je tako, bi bilo še bolj ver- pod Slovanom čutiti domačega* in Slovan mora to Slovanu pripustiti, kolikor pod razmerami to gre. To je eno,-da ni ribarij in prepirov. Drugo je še bolj važno. Izogniti se prepirov bo jetno, da je načrt prešel v ruskega vojaka, ki zdaj tako plačuje za nemško moren je? "Kdor prime za meč, bo z mečem pokončan". Izgleda, da bi Rusi ne potiskavali Nemcev le nazaj, obkoljujejo jih in šrap- težko mogoče. V najhujši na rodni sili je prepir med Rusi in neli jih trgajo. Poljaki. Kaj se je dogajalo in * se dogaja? Poljaki so na poti v j Zlomek je zdrav: v uho me Ameriko, da bi jim Amerikanci piji Zlomek je bolan: a monk pomagali. Ne tako. Tujec se bo pustil za pomoč plačati, in množijo se homatije. Slovani se morajo skušati poravnati med seboj brez tujcev. Zapisal sem že pred časom: tujci med Slovani marš avse! Ne vem, pa nekaj izgleda, da je v Moskvi prišlo do takega naziranja, ker Mos-koviči so silno zapeti pri mejah, in že danes skoroda izgleda, da vsaj na tihem pravijo v Moskvi: marš avse! Dr. A. Rosenberg je doma iz o be, I wish! Tako prosto po £abelaisu. Hitlerjeva zvezda je izhajala: šturmali so na Boga 7 nebesih. Hitlerjeva zvezda sahaja: prijemajo za romarsko 3alico. Dr. Rosenberg je potonil debelo solzo. Miljoni padalo. "Kaj je življenje?" vzdihuje. Zatecite se pod zaščito — Previdnosti, svetdje. Prej usta io ušes, zdaj jamranje. Ali strašijo gavge, kakršne so bile 7 Harkovu? Sitna roba,- Tudi flimmler, glava morilskih ge-»tapovcev, trosi pepel na glavo. Baltika. Nemci, ki so prišli na!"Idite v cerkev," svetuje nazi-Koroško iz Reicha, so bili naj- jem, "da bodo ljudje videli, da bolj narodno nestrpni in f ana- gresta nazizem in cerkev, vera, tični. Dr. Rosenberg je prišel v lahko skupaj!" Raševina in pe-Berlin, ko je vzhajala Hitlerje- pel, kar pomeni pokoro, spreo-va zvezda. Strašno se je kora- brnenje, sta dobra roba, ampak čil in potiskal Boga čez prag ter sam zlomek se je krohotal, ko na njegovo mesto postavljal ne- j je bil zdrav ko riba, isti zlomek ko germansko šemo. Pravi viso- pa bi si bil obesil roženkranc ki duhoven nazizma je postal. Hitlerjeva zvezda vzdol, na miljone moralo vgrizniti v travo in konca nemške slave je šele začetek, in dr. Rosenberg je posta} kakor kak kapucin in roti Nemce, naj se oprimejo vere, ker pri sedanjem miljonskem umiranju je vera postala "moderna", brez vere življenje nima pomena itd. Glej, glej ... prej pa taka usta! Še bo treba spokorne- ga rasu in pepela na glave. * Poljaki so vrlo dober narod, veren vobče, da je že skoroda preveč, ampak čuden tudi in trmast, da so si že večkrat razbili glave, naučili se pa niso ničesar. Lord Curzon je začrtal mejo 1. 1919, ko je nastala Poljska, pa se je Poljakom vzbudila imperialistična žilica in v tedanji zmešnjavi so drveli proti vzhodu, zasedali in zasedali. Moskva je imela revolucijo v najtemnejših dneh, prišla je sicer pred Varšavo, da je skoroda Poljakom zmanjkalo sape, šla je v komunističnem stremljenju predaleč in jtti dobila po glavi. Tako je ostalo precej beloruskega in ukrajinskega o-zemlja pod Poljsko. Varšave je danes skoroda konec. Moskva pa postaja dan na dan močnejša, in Moskva je povedala: koza mora nazaj i Pri tem smo te dni. Poljaki letajo od Poncija do Pilata, da so povsod znani kot "bad boys", vrat jim ne morejo pokazati, ker so drugače le okoli vratu, ko je ležal ko pes pa gre na- za plotom. Nemcev je NAPRODAJ IMAM: 5-stanovanjska zidana hiša, 4 stanovanja po 3 sobe, 1 stanovanje 5 sob; nahaja se na 26. cesti in Harding Ave. Mesečni dohodki znašajo $180. — Cena je $8,700. 2-stanovanjsko zidano hišo po 6 sob, centralna kurjava. Cena je $6,500; 5-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe. Cena je $6,500; 2-stanovanjsko zidano hišo po 5 sob, basement, "furnace heat"; cena je $4,500. Imam še več drugih hiš v Lawndale okrožju in drugod naprodaj. Za nadaljna pojasnila se o-brnite na: ANTON JORDAN, 3734 W. 26th St., Chicago, UL Tel. Lawndale 2229, Res. Tel. Rockwell 7196 DR. JOHN J. SMETANA Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 lat iskuinj« OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avanua Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer.