525. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 12. junija 1913.
Leto ii.
—
Posamezna številka 6 vinarjev.
,DAN° izhaja vsak dan — tud! ob nedeljah fn praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša 1 v Ljubljani v npravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se m	pošilja	upravništvu.	:»
:::	Telefon	številka 118.	:»
V-:;1: -'"-j '■
, v'	:	-	v	■'	‘
■i -v-	't;	,	y	>:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
W	Uredništvo in upravništvo:	va
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana fn zalivale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju >o-k:	pust. — Za odgovor je priložiti Tirniko. :
k:	Telefon	številka	'18.
Resnost položaja.
PISMO IZ BELGRADA.
B e 1 g r a d, 23. V. (5. VI.) Kritično razpoloženje.
Bojni vihar ugasnil je začasno plamen tekmovanja dveh narodov, ko se je polegel vihar, začele so nevidne in zavidne roke razbrskavati tlečo žrjavico prešnjega nesoglasja pod pepelom zavezništva, pristavile so lonček »življenskih interesov« k malemu plamenčku in vlile v posodo likvidno pogodbo, ne z namenom, da jo skuhajo, ampak prekuhajo.
Je že tako, da več kuharjev Juho presoli.
Ta juha pa ni samo presoljena in pošteno zasoljena, pač pa je nevarnost, da vzkipi in prekipi.
Kljub temu, da se na dnu lončka že dvigajo posamezni mehurčki, se še vedno prilagajo polena na ogenj in danes se nahaja zavreta tekočina že ob robu posode in le vprašanje časa je, kdaj se razlije vsebina.
Najbolje bi seveda bilo, da se slaba lončevina razpoči, razlije tekočino po ognju in da popolnoma po-Kasi, ker kuhajoča se snov nikomur ne tekne.
Pač Bolgari imajo za njo izboren apetit, seveda samo za one redilne sestavine v pogodbi, ostalo pa naj popijejo Srbi.
So dogodki in dejstva na svetu, ju se dajo manj ali več personifici-fati (poosebiti) — odnosno vteliti.
Gornja prispodoba je razmeroma precej primerna za karakterizacijo današnjega položaja.
Nedolgo temu pisal sem na tem mestu, da — po vseh vtisih sodeč nastane v Srbiji neizogibna kriza na vladnem krmilu, še predno za-
Atrvi t0° proti Sofiii-
t . ^ko bi se to zgodilo, bi kompe-zn»r1 j nitei|i s tem dejanjem pri-gregjjj a So rri sklepanju pogodbe
i_ , Veseli me, da se to ni zgodilo *ega n*ti ne pride, ker se je zaJ Palice obrnil v srbske roke.
Zgodilo pa se je to pri Bolgarih.
Vlada je podala demisijo in s tem priznala, da ne more braniti slabe bolgarske pravice proti Srbom, ki imajo na svoji strani vse predpogoje, odločno zahtevati revizijo pogodbe in priklopitev po njih zavzetega ozemlja k svoji državi.
Stališče kralja Ferdinanda, ki nikdar ni bilo kdove kako trdno, le danes v svojih temeljih omajano.
Bacil šovinizma vgnezdil se je .v najvišje kroge in Gešova vlada ie morala izpustiti vajeti državnega JSoza.
Kralj je demisijo vsprejel in av-strofilski naprednjak dr. Radoslavov ™a vse šanse, da »dejstvi šovinistične želje in vsprejme najyecjo neumnost najnepopularnejše vojne na svoje rame.
Dr. Radoslavova videl sem svojčas osebno v Pragi in je tudi v »Češkem Slovu« pokazal v par člankih svoje zmožnosti za — hero-stratstvo.
Srbske priprave.
Demisija Gešovega kabineta’ doprinesla je dokaz, da je razpoloženje na Bolgarskem tako, da Je vlada ostala osamljena pri treznem in stvarnem razrešavanju perečih zavezniških vprašanj.
Bolgarski šovinizem je mobiliziral vse, naučno akademijo, dija-štvo, dvor, tisk itd., vojaštvo pa že itak.
Bolgarski komitl v Macedonlji so že pripravljeni na vstajo.
Ljudstvo na srbskem ozemlju je zbegano in skrivoma podpihovano od bolgarskih emisarjev, svečenikov in komitov proti srbskim oblastni-jam.
Srbska vojska ie podvzela naj-strožie meje, da ubrani prebivalstvo pred sitnimi brenclji bolgarskih agitatorjev, ki obletavajo posameznike srbske in bolgarske narodnosti.
Srbska armada stoji popolnoma pripravljena za obrambo, dislokaclja čet je Izvršena in le vprašanje časa je, kdaj se bo izljubllo Bolgarom nastopiti ofenzivo
Imel sem priliko govoriti te dni z uradnikom v vojnem ministrstvu, ki mi je dejal, da je današnja situacija na las podobna oni pred vojno s Turčijo ter je razloček le v tem, da Srbija ne bo prekoračila meje prej, dokler ne bo Izzvana.
Sestanek zavezniških ministrov ne bo rešil položaja.
Razpoloženje v Belgradu
je med prebivalstvom zelo razburljivo in ogorčenje proti Bolgarom narašča z vsakim dnevom.
Najhujša je negotovost, ker se ne ve, kaj nam prinese jutrišnji dan.
Skoraj bi rekel, da je marsikomu težavno napraviti korak iz stanovanja, ne da bi ga kdo vprašal:
»Šia ima novo? Jeste li čuli za sukob u Štipu. Cevčeliji, Velesu? Znate Ii da su Bugari prešli Bregal-nicu? Je lj is t in a, da če naša vlada, da popušta? Kakvo je razpoloženje ofieirskog kora? Šta s bulgarskom vladom? Hoče li biti rata?«
Kaj naj odgovori ubogi človek na vsa ta vprašanja? Saj niti vladni krogi ne vedo, kaj bo.
Kamorkoli se obrnete, kjerkoli se ustavite, povsod se stikajo glave, povsod se govori le o bolgarsko-srbskili pripravah za — »rat«.
Turški vjetniki
so že vsi Izpuščeni na svobodo.
Kdor je le mogel, odšel je iz Belgrada. le par revežev hodi po mestu.
Pred seboj ima deščico, nave-; zano na vrvico in obešeno okrog { vratu. Na deščici ima razne bonbone, med katerimi stoji listek na-
lepljen na »karton« in na njem napisano:1
»Molim, kupite! Sam turski za-robljenik, pušten na slobodu, i ne-mam para da idem kuči. Neznani, da govorim srbski.«
Ljudje kupujejo. Nekdo vzame par bonbončkov in vrže desetico v škatljico ter gre naprej, drugi vrže nekaj drobiža in ne vzame nič, padajo pa tudi poldinarji in dinarji.
Žalostno - veselo se nasmehne Turek, zahvaljujoč se z običajnim:' »Hvala!« ki je mogoče edina srbska beseda, katero se je naučil v vjet-ništvu. Oblečen je v ponošeno turško vojaško uniformo, ki je bila nekdaj najbrže sivozelena, kakor izdajajo znaki pod pazduho.
Na tujca napravi humano postopanje Srbov najboljši vtis. Srbi ne vidijo v turškem yjetniku prejšnjega svojega sovražnika, ampak le žrtev razmer.
Neka dobrohotna priprosta ženica pristopila je k stražniku in ga vprašala.
»Zakaj pa stoji ta Turek tu?«
»On je bil turški vjetnik in je sedaj izpuščen«, pojasnjuje ji žandar, »da lahko zopet odide v svojo domovino. Ker pa nima sredstev, dali so mu srbski trgovci, kakor tudi nekaterim drugim vjetnikom, nekaj bonbonov v prodajo, da si zaslužijo potreben denar. Kakor vidite, mu gre »kšeft« izborno od rok, celo dinarje mu dajejo, ne da bi kaj kupili.«
In ženica je posegla v žep, poiskala petico in mu Jo stisnila v rake.
»Kaj hočete, revež je tudi on, gotovo ga čakajo v skrbeh žena in otroci doma. ne vedoč, kaj se je z njim zgodilo«, obrne se ženica zopet k stražniku in odide.
Stražnik še kliče za njo:
»Saj Turki z našimi ljudmi niso tako delali.«
Morda je imel prav, a posameznik ne more odgovarjati za grehe celote.	Mars.
Vlada novega dež. šol. sveta.
Geslo: Oj zlati čas zdaj šolam kranjskim pride.
(Prešeren.)
Bolgarsko ravnanje obsodbe vredno!
Vesti. Ifi prihajajo z Balkana so o3 trenotka do trenotka turobnejše. Vse »zgleda kot. da Je vsaka možnost mirne poravnave izključena. In to ravno jasno kaže, da netijo spor tuje Balkanski zvezi sovražne velesile. Balkanska zveza, imenoma Slovanska Bolgarija je veliko napotje nemškim aspiracijam. Radi Balkanske zveze je vzhodno vprašanje razpadlo na dvoje vprašanj: balkansko in malo azijsko. In videlo se je že, da je germanski vpliv z balkanskega vprašanja enkrat za vselej izključen, toda prišlo je drugače.
Bolgarija nima nobenih ušes za
kolikor toliko upravičene srbske zahteve. za zahteve naroda, ki je vriskajoč šel ob bolgarskem boku v smrt proti sovragu. In zlobno-naiv-no zavrača Bolgarija Srbijo na za-pad, češ, tam so tvoje upravičene aspiracije, ne na vzhodu v Mace-doniji. Takšna navodila niso dosti več vredna kot navodila tistega, ki svetuje komu, da so pod giloutino njegove upravičene aspiracije.
- Jasno je, da so tuji vplivi tisti uničujoči element, ki bo v svojo korist razbil balkansko zvezo, da ne bo na potu njegovim težnjam. Dunaj in Berlin bo lahko vriskal. Oni pa, ki so od 7 velesile, od Balkanske zveze pričakovali lepše bodočnosti, oni so razočarani in pobiti in kolnejo stare tradicije in atavistične pojave slovanskih plemen, ki poznajo zaničevanje smrti, edinstva pa ne!
bbBDDnaDDDanaDDnoanDoo
g Za birmo ftir: H. SUTTNER
Lastna pro-tokolirana tovarna ur :: v Švici ::
Mestni trg št. 25 D	D
^	^	tokolirana
in sv. Petra cesta 8 n tovarna ur
%%l
4%
najcenejše in najboljše JS	5*
ure, verižice itd. :	^
DDDOOODDIIO **SBSSS?**
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
Toda deklica je izginila kmalu, m kraljevi prsti, stisnjeni okrog San-sakove roke. so se počasi razleknili.
Kralj se je obrnil k plemiču:
»Ali si videl, Sansak?«
»Da, sir...«
»Kaj ne, da je krasna?«
»Sir, meni so minili dnevi, ko
ST® .s.e vorašal. ali so ženske lepe ali Krde!«
«$}" ?.a, ni Poslušal več.
Kakor priklenjen po magnetični Sili, so se bile uprle njegove oči iznova v razdrapani paviljon, na okno. m čakale ljubke prikazni, ki si jo je nadejal zagledati iznova.
Dolgo časa je stal Franc I. tako in se potapljal v svoje koprnenje.
Zdajci pa je zavzdihnil in se obrnil proti gradu, kakor da se je vzdramil iz s.anj.
»Torej ljubi vaše Veličanstvo to deklico še vedno?« je vprašal Sansak.
»Se vedno, prijatelj! Boli blazno kakor kdaj poprej! ... Ta ljubezen {ne muči in tira v obup... a zdaj je konec vsega ...«
Sansak je srepo pogledal Franca I.
»Kralj je gospodar!« je izpre-Kovoril.
»Da, smrt božja, gospodar sem. In pravim ti, Sansak. konec je tega! Nocoj jo ugrabiva, ali slišiš?«
»Dobro, sir,« je dejal Sansak hladno. »Ob kateri uri?«
»Kakor hitro se jame delati noč.«
XXXVIII.
Pomladnji večer.
Margentina in Magdalena Fero-nova sta se biH domenili med seboj, da obvestita Žileto Šele v najzad-njem trenotku o rečeh, ki se pripravljajo.
Dan je lorej potekel deklici precej mirno.
Zvečer pa jo je začelo vznemirjati Margentinino nervozno vedenje.
»Kaj vam je, mati?« je vprašala večkrat.
Margentina je odgovarjala nejasno, kakor da bi se ogibala točnega odgovora.
Ko je tonilo solnce za obzorje, le začela Margentina marljivo pripravljati večerjo.
Takrat^se je pojavila Magdalena. ki je bila ves dan ostala zaprta v svoji sobi.
•	*e	^iedejša	nego po navadi,
in Zileta se m mogla česa, da ji ne bi povedala tega.
»Drago dete,« je dejala Magdalena, »ne vznemirjajte se zaradi mene...«
Potegnila jo je k odprtemu oknu: obe sta se naslonili za treno-tek.
Nad parkom se je razgrinjal tisti neopredeljivo vedri pokoj, ki dela gozd tako veličanstven proti večeru; že so se daljšale sence, in med vejami je dihal nočni hlad.
Vonjava mladega brstja je dajala mlačnemu ozračju še posebno mehkobo.
Nebo je brez meseca: toda na bi e dom odrem ozadju se je užigalo nekaj zvezd, migljajočih kakor plahe lučke v vetru.
»Kako lep večer!« je zamrmrala Magdalena Feronova. »Kako rad bi Človek ljubil svobodno in pustil utripati svoje srce... toda...«
»Kaj hočete' reči, madam? ... Oh. govorite... saj čutim, da vas teži na dnu srca neizmerna bridkost! Tako rada bi vas tolažila ...«
»Revica! Vi pozabljate svojo resnično žalost, da bi tolažili moje kaprice ... Verjemite mi, dete moje, prav nič mi ni treba tolažbe ... Končala sem z bridkostmi in z gnusobami življenja... Vi pa, ki ste tako mladi in še vsa drhtite od nade in ljubezni... vi, hčerka moja, ne zardevajte ... ljubezen je žlahtna reč.«
In dodala je s pridušenim vzdihom:
»Vse je v tem, da je človek ljubljen!... In vi... vi ste gotovo ljubljeni...«
»Kako veste to, madam?« je vprašala deklica naglo.
»Vem. Ah. prevelika je moja iž* kušenost v iaklih rečeh, da bi se mogla varati. Vi ste ljubljeni, ne
dvomite o tem...«
Zileta je začutila, kako se ji dvigajo prsa.
Trepetala ie pod božanjem besed, odgovarjajočih tajnim mislim, ki jih je budil v njej ta krasni pomladnji večer.
Ta hip pa ju je poklicala Margentina.
Zaprli sta okno; vsa trojica je sedla k mizi s prisiljeno veselostjo ljudi, ki prikrivajo drug drugemu svoj notranji nemir.
Večerja se je vršila molče.
Magdalena se je sklonila k Mar-gentini.
»Kmalu bo ura devet,« je zamrmrala. »Čas je, da jo obvestite. Jaz pojdem medtem pogledat, ali se ne godi po okolici kai opasnega.«
Vstala je. zavila se v plašč in odšla.
Zileta je bila vsa zamaknjena; njene misli so blodile očividno daleč od paviljona, v katerem je bila zaprta.
Hitele so proti mali hišici pri Trahoarju, odkoder je bila zapazila nekega pomladnega večera, podobnega nocojšnjemu, prvikrat mladega moža. ki jo je gledal tako nežno in hkrati tako goreče.
»Na kaj misliš?« je vprašala Margentina in se nasmehnila. »Ali hočeš, da ti povem? Ti misliš na svojega ljubimca...«
»Da, mati,« je d«iala deklica odkrito.
In niene oči so se zameglile.
»Daleč je on«, je rekla, in vzdih se ji je izvil. »On ne ve. da sem tu. In kdo ve, ali misli name?«
»Na koga pa naj misli?« ie dejala Margentina naivno. »A ti praviš, da je zelo daleč odtod ... Morda po le ni tako daleč, kakor misliš.«
»Kaj pravite, mati!« je vzkliknila Žileta in prebledela.
Margentina jo je prijela za roke.
»Poslušaj, dete moje,« je dejala, »Ure obupavanja so pri kraju; zdaj ti je napočil trenotek nade ... Kai bi dejala, ako ti povem, da je Manfred
V	Fontenbloju?«
»Ah, ali ie mogoče?«
»On misli na te! Pripravlja se na tvojo rešitev!«
»Tiho. mati, tiho!«
»Kaj bi rekla, če bi bil ze v, parku in bi prišel zdajle pote. ...«
»Kdaj pride? Oh, povejte,
kdaj?..-«	,	-
»Nocoj, hčerka moja, nocoj! Ze čez dve uri potrka morda na ta
vrata...«
Tisti hip je potrkalo.
Žileta jc vzkriknila s presunljivim glasom, planila k vratom in naglo izdrla zapah, s katerim jih ie bila zavarovala Margentina.
»To je on! On!« je vzkliknila, še preden je mogla Margentina genni z roko, da jo ustavi.	.
Dva moža sta stopila skozi odprta vrata
Žileta je odskočila in kriknila —
topot od groze.
Prvi teh dveh mož je bil kralji
K'do je obsojanja predvsem vreden? Srbi hočejo revizijo pogodbe, hočejo nekaj ozemlja več, kakor jim gre po pogodbi — toda oni so tudi več storili, kakor so bili dolžni po pogodbi — torej je njihova zahteva z uradnega stališča upravičena — toda Bolgari takšno zahtevo absolutno zavračajo in nočejo o kakšnem pogajanju ničesar slišati. Bolgari onemogočujejo, da bi se sploh pogajanja začela. In za to so oni vse obsodbe vredni.
Bolgarsko ravnanje ni obsojati samo s stališča razmerja med Srbi in Bolgari, temveč tudi z slovanskega stališča: Srbija potrebuje svobodne poti na morje. Na Jadransko morje ji je pot zaprta, torej išče poti do Soluna po ozemlju, ki ga je zmagoslavna Srbija sama osvojila. Te poti za gospodarski razvoj potrebuje, ker Srbija ne more biti edina evropejska država, ki nima morja. Zaprta od vseh strani bi se ne mogla razvijati in bi bila vezana na milost in nemilost Avsitrije in Bolgarije in da bi milost posledne ne bila dosti večja kot milost prve leži radi znanega egoističnega značaja Bolgarov na dlani. Srbi se morejo zanašati le na samega sebe in za to se jim ne more za zlo vzeti njihova zahteva, in to toliko časa, dokler Bolgari snloh zavračajo vsako pogajanje. Ce bi Bolgari privolili v pogajanje in bi pri pogajanu stali Srbi nepremakljivo na svojem stališču tedaj bi se Srbom lahko očitala trdoglavost — toda danes se jim tega ne more, oni ne morejo svojih zahtev zmanjšati, saj se niti pogajanja niso pričela in zato je sila naivno in otročje tisto zdnhovanje bratov Slovanov, ki svetujejo obema strankama. da odnehajo. Odnehanje je svetovati samo Bolgarom, ki naj se začno vsaj pogajati, če nočejo, da jih zadene kletev vsega po lepši bodočnosti hrepenečega Slovanstva.
MEJE ZAPRTE.
Srbsko-bolgarska meja je skoro popolnoma zaprta. Ves promet na progi Caribrod-Sofija je ustavljen. Srbski železničarji v Caribrodu se ne smejo gibati izven postaj. Neki uradnik, ki je spremljal vagone, je bil aretiran. Na meji, blizu Pirota, so bolgarske oblasti prepovedale kmetom, a te ali one strani, prehajati bolgarsko mejo. Bolgarske oblasti so včeraj v Caribrodu zavrnile nekega italijanskega kurirja, k! }e potoval preko Caribroda v Solijo. Italijanska vlada Je že vložila protest proti takemu postopanju bolgarskih oblasti. Obmejni carinski uradi so večjidel že popolnoma prenehali funkcionirati. Telefonska in brzojavna zveza z Bolgarsko je že ustavljena. Spalajkovič je že dospel v Belgrad, predvsem radi tega, ker so bile šifrirane depeše, katere je dobival iz Belgrada. vedno pokvarjene in tako popačene, da so bile nerazumljive.
VOJNI MINISTER ODIDE K ARMADI.
Po vesteh iz Njegotina se danza-dnem prevaža preko Oršove muni-cija za Bolgarsko. Kakor se govori in kakor poroča tudi »Tribuna«, namerava sedanji vojni minister Boža-novič za slučaj vojne z Bolgarsko takoj demisijonirati in prevzeti poveljstvo nad delom srbske armade. Od več strani se zatrjuje, da bodo črna Gora, Srbija in Grška psstopaii popolnoma solidarno in da bodo vse tri države takoj, kakor hitro bi prišel iz Sofije negativen odgovor na srbsko noto glede revizije srbsko bolgarske pogodbe in glede sestanka vseh štirih ministrskih predsednikov, istočasno pro-klamirali aneksijo osvojenih teritorijev.
VSE ZA VOJSKO PRIPRAVLJENO.
Belgrad, 11. junija. »Politika« poroča: Koncentracija bolgarske armade pri Pirotu je končana. Vsa bolgarska artiljerija s čataldške črte se nahaja ob srbski meji. Bolgarski ko-mitaši preplavljajo od Srbov okupirano ozemlje. Pirot Je ves v orožju. iTudi s srbske strani so se dirigirali močni oddelki proti Pirotu.
ČRNOGORSKA POMOČ SRBIJI.
Cetinje. 11. junija. Črnogorski Jerali Nikola je odredil, naj odide nemudoma 15.000 vojakov kot pomožna armada k srbskim četam v Makedonijo.
SE POSREČI CARJU?
Peterburg, 11. junija. Car Je bolgarskemu caru Ferdinandu In srbskemu kralju Petru poslal brzojavko, jki v zelo prijateljskem tonu oba poživlja, naj nastopita za mir, da se prepreči bratomorna vojska, in Jn obenem zelo odločno poživlja, da se brez vseh pridržkov podvržeta po pogodbi določenemu razsodništvu cara.
Izza kulis
c. kr. moškega učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici.
Dovolite nam nekoliko prostora, gospod urednik! Bomo čisto kratki in stvarni.
Smo pod kontrolo ljudi, ki bodo začeli kmalu preiskovati rudnine v kornskem veletoku in godemo na strune, ki se prodajajo v korist nemškemu Schulvereinu. Če nam pa zmanjka momentane zabave, pošljejo suplenta, ki ima nalogo, da nam obnovi pridigo o ponižnosti, prečita poglavje o godcu s harmoniko in zavihti nad nami bič, da tako pomiri razburjene duhove. Vrhutega imamo še izborno Prokrustovo postelj, ki nam je vselej na razpolago, Zadnji čas se je pojavila med nami čudna bolezen: pasja steklina, tako, da smo postali nevarni celo svojim kolegi-njam na k. u. k. Lehrerinnenbil-dungsanstalt in Gorz. Dokler nas ne polovi konjederec, bo treba poskrbeti za torbe, s katerimi se primerno zavaruje naše gobce.
Tudi morala cvete pod ugodnim podnebjem. Najinarkantnejši zgled je naš novi profesor matematike, ki se ga včasih sreča marsikje. Na najnovejši ukaz se zazidajo okna na ulico Vetturini in v šolskih sobah bomo prižigali električno luč. Zanaprej se zapove, da je po osmi uri prepovedano na ulico. Morebitno srečanje se zaznamuje v notes in »obelodani« pri konferenci; če bo izid ugoden, se upelje lcarcer, ki nam danes še manjka.
Knjižnica »Prosvete« in čitalnica »Adrije« se zavaruje z detektivi; in sicer predlagamo, da bode oddaljen eden od drugega le eno kvarto,
Toliko v preludiju. Natančneje iz oči v oči, brez posredovalcev in tolmačev!
I.
S petjem se trudimo. Sicer ne poznamo kadenc, zato pa obračamo klobuke pri teoriji. Tudi violino znamo toliko, da smo v stanu napraviti lepo podoknico z mačjo godbo, kjer se spremeni križ v b. Hm. žalostno je, toda resnično.
Če pojemo dobro ali slabo, je vseeno. Zakaj pa je konferenca, če ne zato, da se ljudem pretrese dodobra drob in polomi kosti 1 Schul-yereinarje in Siidmarkovce se plačuje z denarjem, ki je namenjen slovenskemu profesorju glasbe.
Trinog Sokoli je bil že večkrat v listih, tudi lani v »Edinosti«; to seveda ne de nič. ker nam ]e ljubši, čim krivičnejši je. Ali nimate malo žrtev svojega tiranstva, g. Sokoli? Bi nam li mogli odgovoriti, s kakimi grehi krivičnosti je obremenjena vaša nemška duša? To je, ali bi sploh upali črnniti o tem? Glejte: edino goriško c. kr. moško učiteljišče s slovenskim učnim jezikom je tako neumno, da vas trpi v svoji sredi. Kaj ne, da krivo doni? Kaj čekate, novi Gluck? Povejte, če ni prijel ta ali oni slamoglavec krivodončiča gis namesto ais. Mislite morda, da bomo še prenašali vaše germanske psovke, s katerimi nas obkladate in psujete? Razglasite javno, kolikokrat ste pravično klasificirali študente iz petja, ir povejte nam, koliko ljudi vam je naklonjenih izmed dijakov?
Ali res mislite, da se ne upamo I govoriti v javnosti? Motite se zelo! Se marsikaj bomo povedali naši javnosti!! Veselilo nas bo, če se boste upali in znali zagovarjati.
Pričakujemo vaših popravkov, da dokažete, v čem nismo dosledni!
II.
Začetkom leta smo imeli za matematiko prof. Finšgerja. Obžalujemo, da ga več nimamo med sabo;
' izkazal se je, kaj in kako zna razla-•: gati. Kar se šole tiče. Je bil mož na svojem mestu.
Znana afera nam ga je ugrabila; nekaj iskanja tuintam, in pripeljali so novega človeka, katerega matematično znanje je prokleto pičlo; pokažite študente, ki bi potrdili, da so kaj profitirali od vas! Prav je, da niste pomolili svoje glave v IV. tečaj; saj ste že v prvem razlagali nekaj tednov aritmetiko tako, da ste slednjič preklicali, ker je bilo napačno. in niste niti sami poznali metode, po kateri ste hoteli učiti. Kaj pa drugje? Kreda piše. goba briše. To je vsa vaša razlaga.
Kako naj bi bili dijaki naklonjeni takim ljudem?
Povrhutega se nas raznaša okrog za barabe in tepce. Hvala za poklone! Zob za zob nismo navajeni, ker hočemo razumeti in upoštevati svoje dostojnosti. Povemo tudi raje manj kakor vse. Izprevideli smo tudi, da nas mučno molčanje ne Spravi popolnoma nikamor in zato se povračamo k
III.
točki. Zgodba o botrih in kolačih je znana dandanes vsakemu šolarčku. Marsikdo je prilezel na naš zavod po protekciii, in Jel nato kar na svojo
roko absolutno gospodariti. Imamo Y. mislih več ljudi, pa se ne splača podrobno govoriti o njih!
Če stojimo pri maši pol koraka za klopmi, pride birič, nas nažene, in nauk veli naprej. Posreduje tudi med učitelji in učenci, ki nočejo pred njim pripogibati desnega kolena. Kaj ne, da je tako. g. učitelj Širca? Razumemo Vaš izboren način samo Vam lastnega sistema. Pri konferenci zaleže tudi Vaša beseda tako, da se kar topimo žalosti, ko čujemo žalostne vzdihe: kvišku! kvišku!
Tudi to je postranska st^ar. da je v Vašem katekizmu prva beseda: ponižnost in hlapčevstvo. Kako lepi izrazi vendar! Mi, ki smo nad Vami, ki ne privzdigujete klobukov dovolj visoko, godemo pesem robstva; pa plešite, medvedi! Mastni so Vaši ocvirki, če ne manj, vsaj trojke iz obnašanja. Naj se-li še nekoliko pomenimo glede cigaret, katere kadimo mogoče sto korakov od vhoda? Naj bo! Drugo je, če se kontrolira po straniščih, kjer navadno ne smrdi po tobakovem dimu.
Odslej zbašemo klobuk pod pazduho. ali pa kratkomalo kar v žep, da ne bo nepravočasnega in netočnega pozdravljanja. Cigareto pa zaženemo čez ulico, takoj, če le od-daleč zasveti učenjaški kolobar naših glav v gloriji.
Karcerja še nimamo, pa se vendarle polagoma upelje. Celo lansko leto smo se potrudili, pa nam je spodletelo; morda bode drugo leto boljše? Nekateri govore, da se temeljito preosnovi zviti 13. paragraf, posebno važno bo tisto mesto, da se ne sine človek gibati v večji daljavi od 500 m po šestih zvečer. Ob osmih bo treba čepeti za mizo, ali pa se kratkočasiti v postelji z etiko.
Naši predniki so se zavedali prilike. minute in sekunde natančno: mi pa bijemo celo sebi v obraz. Na dirke kolesarjev se nas vabi, da bo več gledalcev, pa tudi sami se vozimo na bicikljih in zadenemo kak-šenkrat v tramvajski voz.
IV.
Halo! Halo! Vse po nizki ceni, vse dober kup! Kar bližje, nikar se ne bojte šolskih ur! Tudi denar jih preplača!
Kmetijski izlet v Pnlj. Zaostali ptiči. t. j. tisti, ki niso imeli denarja, so ostali kar doma; pa še običajno šolo smo jim naprtili na pleča! Izprašuje se vprek po stari navadi, če jih je v razredu 29 (devetindvajset) ali pa 12 (dvanajst). Nekateri se veselijo na izlet, drugi zehajo pri mučnih urah vročih dni.
Čudno ie. da ie le en vnet učitelj, ki ga vročina hladi; zato povabi dijake na popoldansko južino k orgijam. vijolini in petju.
Nočemo več deliti v poglavja. Tudi prof. Lavrenčič je tituliral vse učiteljiščnike s psi in učiteljiščnice s psicami. Ravnatelj ženskega učiteljišča naj se vendar potrudi enkrat do nas, da ga spoznamo; če se predstavi, nam v godi, da bodemo vsaj vedeli, kdo nas bo v bodoče klofutal. Pri nas je torej velik nered. Ali so sploh višje inštance, da bi enkrat pogledale v naš zavod. Koliko profesorjev bomo še nadomestili z nezmožnimi učitelji? Mogoče še tiste tri, ki so res to, kar govori naslov? čemu bi govorili še o učitelju A. Schaupu in čitalnici »Adrije« ter knjižnici »Prosvete«? Ali ne ilustrirajo naših razmer dovolj te vrste, katere smo napisali??
Kup smeti je še tu, zdaj bi brskali po njih? Naj zadostuje, če smo se jih le oddaleč dotaknili s prstom.
Če bo potreba, bomo še govorili; slavno uredništvo pa zahvaljujemo, da nam je pomagalo pred javnost, ki gotovo želi več jasnosti, kakor mi sami.
Slovenska zemlja.
dožeTjnost, pač m vreden vzvišenega duhovskega stanu. — Slednjič dopisnik milo javka in stoka nad nehvaležnostjo inteligence, češ: vsako nedeljo in praznik se bere sv. maša, kaj bi bilo, če bt se podružnica zaprla! — Prav nič! — Če duhovščini ni mar, da so verniki pri maši, je tudi nam vse eno. — Imamo pač lepši cerkev zunaj v naravi, kjer lahko z večjo pobožnostjo občudujemo vsemogočnost božjo, in nam ni treba poslušati neslano zabavljanje in večno fehtanje na leci. — Zdaj pa hitro na noge dopisnik in poišči si par stra-hopetnikov, da podpišejo zaupnico, to je zdaj moderno.
Iz Trbovelj.
V	Trbovljah imamo več narodnih društev kakor: »Sokola«. »Pevsko društvo Zvon«. »Tamburaško društvo Kolo«. »Pazniško in delavsko podporno društvo«. »Moško podružnico sv. Cirila in Metoda«. »Žensko podružnico sv. Cirila in Metoda«, Glasbeno društvo »Balkan«, »Trboveljsko filharmonijo« in »Gasilno društvo«. V vseh teh društvih izvzemši v prvi vrsti »Gasilno društvo«. obe podružnici sv. C. M. in mogoče tamburaško društvo »Kolo« pa vlada grozovita zaspanost, lahko bi rekli nemarna lenoba. Vzemimo naše pevsko društvo »Zvon«, ki je prvo začelo prebujati poprej neinšku-tarske Trbovlje! To društvo je 17 let bilo ognjišče in središče narodnega življa v Trbovljah, a sedaj komaj še diha, akoravno ima za člane moči, ki bi lahko društvo postavile na prvo stopnjo. »Sokol« je tako mlačen, da se Bogu smili, nobene agilnosti, nobenega življenja, kakršnega bi lahko imelo vsako posamezno goraj omenjeno društvo. Manjka žilavih, požrtvovalnih mož-značajev, da bi enkrat z močno roko posegli v nar€3no življenje v Trbovljah. Soc. demokrati se pridno gibljejo, imajo močno pevsko društvo in druge naredbe, ki vlečejo delavstvo nase. Klerikalci zbirajo v svojem društvenem domu našo mladino okTog sebe in jo sistematično pripravljajo za svojo zaščito poznejših časov; imajo »Orle« in tambura-ško društvo, prirejajo gledališke predstave, izlete itd. A naprednjaki, ki imajo v Trbovljah 10 svojih društev, spijo in dremajo in sanjajo o zlatih gradovih. V jeseni imajo nove obč. volitve. Soc. demokrati in klerikalci se že sedaj nato pripravljajo in prirejajo shode. Naša ljuba narodna stranka pa gleda v zrak in misli, da jej bodo občinsko-odborniški mandati padli iz zraka naravnost v žepe. Povemo naši narodni brezbrižni javnosti naravnost, da ie zasiguran III. razred že sedaj soc. demokratom, v II. razredu, kjer voli največ obrtnikov, bodo tudi zmagali vsaj deloma kandidati soc. demokratične stranke, potem ostane nam samo še I. razred, katerega bomo delili (kompromis) z rudniškimi Nemci in če se bomo dobro nosili! bodo imeli soc. demokrati svojega župana. Nemci podžupana — mi slov. narodnjaki z našo malodušnostjo pa — figo v žepu! Kaj pa se bo iz tega rodilo — naj si vsak sam premisli. Ura je pol 12.
Iz Litije.
»Slovenčev« dopisnik
v štev. 128. v prav konfuzni .  n
mojeni obliki bahato našteva, kaj je_ Ji že vse storil mali Matevžek za časa] s; • svojega bivanja med ntmi. Da se ima sam sebe za coprnika, ki zna dež, tooo ali lepo vreme delati, da on vselej in povsod zmaga, da mu je vse pokorno itd. itd., to si on v svoji staroveški nadutosti domišljuje. —
V dosego svojih sebičnih namenov poišče po vseh kotih svoje maščevalne duše najgabnejša sredstva, prebrska vso liguorijevo moralo, da z zavijanjem sebe povzdigne, fara>-nom pa, kjer le more, škoduje. In kadar doseže kak vspeh, se postavi na noge kakor petelin na gnoju. Mož je sam v sč in svoje navidezne zmage tako zaljubljen, da ne opazi, da ga farani ne spoštujejo in. ker so miroljubni. njegove zvijače navadno obveljajo. S prepirljivim in hinavskim človekom se nihče rad ne brati. — Kdor ima vedno le na jeziku ljubezen, dobroto, usmiljenje, v srcu pa sovraštvo, maščevalnost in ško-
j Štajersko.
/ Germanizacija državnih uradov nT t turizem, kojega izvaja na vsi črti danes nemški »Volksrat«, postaja že do skrajnosti nervozen. Na
»Volksratovo« komando se terorizira iz sodišč ven druge urade, na njegovo komando se fabricirajo »veleiz-dajniški« procesi, na njegovo komando se denuncira slovenske uradnike in — se germanizira urade. Kje drugje kot v koroškem in štajerskem vi-lajetu, bi se tako korporacijo že davno razpustilo in dalo njene člane pod obtožbo, seveda, po slovenskih deželah pa se mora seveda s pomočjo »Vclksrata« najpreje pritirati prebivalstvo tako daleč, da bo začelo po-sezati po samopomoči. Če bi imeli kot se spodobi, bi pod tako pezo. Sene delajo druzega, ot da kimajo, se nikdar ne bo ničesar opravilo. S samimi resolucijami in k večjemu interpelacijami, se ne doseže druzega, kot pomilovalen usmeh onih, na katere so staYtiene in — še desetkrat huji pritisk tja, kamor se hočeJKlerikalni slovenski poslanci so tejjpu največ krivi, kaj^i vsa njih politika ne pozna ne narodnega ponosa, ne tega. kar je slovenskemu ljudstvu v korist. Razmere, v katerih Slovenci danes živimo, bi bile izzvale pri drugačnih »ljudskih« zastopnikih najhujši odpor. Klerikalci pa svoje volilce samo prodajajo, tako v deželnem zboru, kot v parlamentu. In to le žalostno.
V St. liju v Slov. Goricah se neinčurji vedno huje med saboj la> sajo. Sedaj so razcepljeni že kar v trt tabore: pristaši »Siidinarke«, »Heim-statta« in kleparja Revenišeka. Popivajo cele noči, se med seboj bijejo* psujejo in uganjajo druge, prav čedne stvari, zlasti nek šprican nemški študent in neka nemška »dama« več* krat pi>zabita, da je grmovje ponekod premalo gosto. Istotako se med ostalimi privandranci vedno huje širi nemorala in duh opornosti proti »Siid-marki«, ki jim je pomagaJa do zemlje in do posesti.
Novi državni most v Mariboru dela nemčurjem vedno večie in hujše skrbi. Zlasti denarna stran jim je velika ovira in počasi že začno podajati nekatere številke. Tako so v zadnjih časih priznali, da samo suho stavljenje.velja 2,250.000 K, brez odkupa zemljišč in raznih »ugodnosti* erarju. Radovedni pa smo, bodo se
li	sploh kedaj upali na dan z vso svo-to. ki velja mariborske davkoplačevalce ta most. — Pri preskušnji mostu se je izkazalo, da prenese stavba težo 700.000 kg, ali pa 10.000 ljudi.
Št. Lenarški neinčurji (Slov. Gorice) so 1. junija imeli zopet svoi dan in priredili takozvani Schulver-einsfest. Prireditev ni imela sicer nič kaj drugačno lice, kot jih imajo v splošnem take nacijonalne veselice. Zanimivo pa je, da tokrat med prireditelji in posetniki ni bilo ne ene ga — Nemca. Od inscenatorja »Flo-ryja« pa do zadnjega bosopetca — sami ljudje slovenskega pokolenja. »Heul Germania!«
V Ptuju so pri c. kr. državnih uradih defravdacije in tnaloverzacije z denarjem na dnevnem redu. Sedaj so prijeli oficijala Hartmana od okr. glavarstva* ki je iz ljudi izvabljal denar pod pretvezo, da jim bo priskrbel rekurze, o katerih pa navadno ni bilo ne duha ne sluha. Hartman bo sedel 3 tedne v zaporu. Nemčurii naj preje narede red med njih lastnimi pristaši, potem naj šele drugim nagajajo. Sicer pa je to za ptujske Nemce res značilno.
Selnica ob Dravi. Zares v lepi luči se je pokazala tudi nemčurska požarna brambav Črešnjevcih (Gess-dorf) pri Selnici pri požaru dne 2. t. m. Le kakih 5 do 10 minut je oddaljeno skladišče te požarne brambe od posestva g. Lojzeta ligo. Toda ko je pol ure odstranjena požarna bramba Selnice že davno stopila v akcijo, so jo po malem orimahali trije možakarji k gorečemu poslopju, obstali na cesti ter menda »študirali situacijo«. Ko jih g. ligo opazi ter vpraša, kje imajo brizgalno, odgovori eden teh slavnih mož popolnoma ravnoduš-. no: »Ja. je pa nimamo s čem grsa zapelet.« Krasno. Vsak otrok ve. da imajo skoraj vsi posestniki v »G.ers-dorfu« vsaj po en par volov, nekateri tudi konje. Odkod torej ta ostuden izgovor. Da, da, zares izborno gasilno društvo to in jako vneto za svoj poklic, ker kar s polževo hitrostjo hiti svojemu bližnjemu na pomoč. Njen vzoren načelnik pa si po vsej pravici zasluži:	»zlato
medajlo iz ledra« ...
Selnica ob Dravi. Kmetje v občinah Črešnjeva vas, Janžev vrh sploh v bližini podjetja električne centrale, ki sprejemate delavce na prenočišče, slučaj Lojze ligo naj vam bode v resen opomin, da še o pravem času daste zvišati zavarovalnino vaših poslopij! Oni pa, ki še niso zavarovani, naj se nemudoma zavarujejo, kajti nevarnost je za vse velika.
V	neprevidnosti odvržena vžigalica na koji tli le še mala iskrica, vname grozen požar. Za one. ki se menijo na novo zavarovati, priporočamo banko »Slavijo« v Pragi, koje zastopnik za to okraj je g. Miha Seme v Rušah.
Dnevni pregled.
Slučaj, ki poučuje. Nočemo raz-motrivati slučaj dr. Trillerja od neke druge strani, in izpustimo za enkrat iz debate njegovo pogrešeno stališče, ki služi klerikalcem v boju proti naprednjaški stranki. Kdo je zakrivil znano razburjenje? Na vprašanje s toliko večjo odločnostjo lahko odgovorimo, ker pisava »Dneva«, ki dr. Trillerju predvsem ni všeč ni izhajala iz uredniških prostorov, temveč iz javnosti, od vseh strani slovenske domovine. V zadoščenje nam Je, da nam nihče ne more očitati, da Smo delali štimungo. Stimungo in razburjenje v napredni slovenski javnosti. ki je naposled dala duška svoji nejevolji v »Dnevu« je povzročil g. dr. Triller sam, s svojim neumestnim predolgim molkom. Da je v »Slov. Nar.« odgovoril na vprašanje »Zarje«.
ki
de
m
F;
Ti
Dr
da
za
ot
za
'd£
10 iz p; Zi
n;
K
p
is
11 'd P t t i 3
I
I
Dantejabožanstvena komediia „Pekel“
Ta največji kinematografski senzadjonelni umotvor se bode predvajal umo 4 dni.
Od petka 18. do pondeljka 16. junija v „KINO IDEAL.*4. Zvišane cene vsled visokih nabavnih stroškov. Predstave 3—41/*, 4>/s—6, 6—7^ 7*/»—9, 9—101/*, Zada}* predstave na prostem. Šolskim otrokom dostoD ni dovoljen 1
d
Novo došla
elitna damska kapela
koncertuje od danes naprej vsaki dan
v kavarni »Central”
od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta.
Kavarna je celo noč odprta.
Za mnogobrojni obisk vljudno prosi	&tctan Mikolič.
ki ie zahtevala pojasnila, bi se bila 1 'kbata o njegovem koraku vršila na j^anj vročekrvni in razburljiv flačin. £acit seveda bi bil isti: korak dr, rillerja bi se bil obsojal, kot na^ »jredni misli škodljiv, kot se obsoja danes. Toda pri obravnavi takšnih zadev je važno tudi »kako« da je bilo obsojanje njegovega koraka grmeče. Zakrivil je on, ki je molčal, mesto, da bi bil takoj odgovoril in obrazložil svoje stališče. In tisti molk, ki je izgledal. kakor nekaka poza se ie pa Javnosti, ki ie že prekoračila tisto zakrknenost, da bi se ozirala samo na en časopis, zdel sumljiv, ker odgovor na vprašanje »Zarje« se je pričakoval z nervoznostjo. Mi smo }sti d^n samo registrirali, kaj pišejo usti o tej zadevi če je vihar nastal °rugi dan — mi ne moremo zg* to: Prekratka izjava dr. Trillerja o kur-tuaziji je nejevoljo še povečala. Naj sl ta slučaj dr. Triller zapomni, da ne Kre javnosti, ki danes z vso inten-^vnostjo pričakovanja sledi korakom voditeljev, tako dolgo puščati na nejasnem. Se Je pač približala doba* "O Postaja tudi širša javnost politično zrelejša in ne smatra političnih “5reP°v za zasebno zadevo voditelja. i®”^eč za svojo lastno zadevo, ki je Uročena zastopniku, med tem. ko sl rarf!10st pr‘držuje kontrolo, ki je resnih časov stroga. Z narašča-r»*° p°Htično zavednostjo bo moral *na.U vsak naprednjaškl voditelj, ~e *e »nagarl v Ljubljani doma in
12	Prejšnje dobe.
eofiv»]lnoJ?0 iron,ie ,ež' v zadnjih do-
sn 3 Namesto da bi padlftisti, ki
lih u ? grešili, bodo padli tisti, ki so
znri .	—	Klerikalci se lahko
so o?0!?0 smeiejo češ: glejte kako
nipcf1 li ,r?'c* skočili v lase: na-
mpH ua * pad'’ 00 nas, so se stePU gea seboj. - Mi smo se namreč
dn c-; -° "^vadili klerikalnih grehov,
smn J« "j,ih n‘č ne delamo, pač pa
Sebi -o zel° ostri proti samim grehi n	Zato, ker so napredni
nost 7ar.g0Čili klerikalno mogočna greh n1!? iavnost tako obso-sPraŠuje Jrlller»a- Danes se v*e Mj nnvim	Se b® st^ar končala.
takn PM ' °: naj se konča tako ali Drn« ,}e gotovo:	popustljivosti
Proti klerikalcem ]e konec. Tudi ko
ii	bitl voditelji popustljivi,
liudie tega ne bodo pustili. Preveč so čutili na svojem hrbtu klerikalen bic. To je dobro znamenje. Druga stvar, ki smo jo opazili v tem boju, 3e to, da ljudje čakajo rešitve. Nihče bi ne bil pred tednom verjel, da je [oMo žerjavice povsod. To ie za «lerlkalce nevarno. — Ljudje so na Klerikalce tako hudi. da obsodijo ustnega voditelja — ako ne gre Proti njim. Zato se nam zdi, da mo* ■^ klerikalci pričakovati na naj-«JSI odpor — gospodje naprednjaki
nečeln Vedo’ kod morai° hoditi, ako Stn Ju’ .*?a bodo °«i Propadali narne-Po? J! aIcev* Za enkrat je bila vsa nami?*°St obrnjena na dr. Trillerja le h — na dr- Šušteršiča — čas {Voli gremo naprej. Lekcije je do-llitri „ a to pot s* i° le treba teme-^Pomniti. Zato jo navedemo v |sx, , : Ne hvali klerikalcev — ne un«! komPr<>misov — ne dajaj :-a-br*lL~7 ne bodI P0Pnstljlv — bodi Zl ^°bziren — le boj vodi do zmage. irH * e|* točk se bo moral držati vsak, r hoče, da sam ne pade.
0 Boj in obzirnost. Piše se nam: ffrnost v boju se mi zdi prav tako, *aKor če bi vojak v. vojni začel premišljati o človekoljubju. Ako bi bil ‘.Pf- srbski vojak pri Kumanovem mislil na človekoljubje in prizanašal iu^°m ne bi bil prišel v Skoplje -Pred 0drin- — Na' NlS^Betold "veS ?ri!el V Vra"io‘
za take s^ar?' Alc5°3u i°rej ni časa
-najsetoVm^rdaSra^nik
bi padel, ti. To se Te DoklS Slce,r Pri zadnjem slučaju. Dr SuSpSS le padal - Triller ga je šel reševit
—	m skoraj bi moral Triller nasti namesto Šušteršiča — klerikalci se Pa smejejo. Zato pritisni nasprotnika ki ga imaš v rokah, in zgrabi pri-v1 r Klerikalci so se držali tega na-ceia in so zmagovali. Naučimo se a njih brezobzirnosti. Kdor hoče na Kopije ne sme pri Kumanovem — Prizanašati.
ŽelnI,^°I’ ,^arod<! Piše: Iz seje de-^eKa sveta se pripove-korun^-^11^1lt,l?riPetllai. ki kriči o U vett*1* £ klerikalne stranke! V clem ^rS korP°raciji je sedaj se-
^naio	S’xL> S- Ti Uudje
svoio	•	šolskem	svetu
*Vsai««y Jno In v pest Se smejejo u drugemu, posebno pa vladi.
V	vrhovni deželni šolski oblasti je vlada prava ničla in le tako slabotni zastopniki vlade, kot je b. Schwarz v deželi, je mogel osrednji vladi v sankcijo priporačati zakonski nestvor s kojim se je vlada sama obglavila v našem deželnem šolskem svetu! Ali to naj baron Schwarz in centralna vlada med sabo uredita, kakor jima drago. — 2e naprej pa se je moralo vedeti, da bodo klerikalci uganjali v deželnem šolskem svetu strahovlado, in da bodo vse pravice s svojimi farskimi kanoni pomendrali. In tako se tudi godi: vlada pa trepeta ob strani kot z vodo polit koder. Značilen v tem oziru je slučaj oddajanja služb na šoli v Spodnji Šiški. Bilo je razpisano mesto, za katero je prosil edin kompetent g. M. Mož najboljše kvalifikacije, z odličnim izpitom in z izbornimi učnimi uspehi. Na vse pretege ga je priporočal deželni šolski nadzornik. V nadzornikovo besedilo pa se je vtaknil dr. Lampe ter oblastno spregovoril: »Tega ne bomo Imenovali, ta je Sokol!« In to pred zbranim deželnim šolskim svetom, očitno in brez sramu! No, pa kdaj je bilo še cigana sram? — Prosilec ni bil imenovan — ker je Sokol, ker je član postavno dovoljenega društva. Katoliški duhovniki — med njimi dr. Lampe — so poštenemu možu požrli vsakdanji kruh, ker telovadi v društvu. katero ni všeč spridenemu deželnemu odboru. To je krivica in korupcija, ki smrdi do neba, a vzlic temu ne opažamo nikjer tistega*yeli-kega razburjenja, kot smo ga pričakovali. Tako svinjarijo je treba visoko na steno pribiti, ila bo zasmrdela na ves strani. »Zarja« molči, in tudi »Dan« nima čuta, da bi se pečal z zadevami učiteljstva, ter obešal po svojih plankah neznosne krivice, katere počenja deželni šolski svet. — Žalostno, ali resnično! — Ne vemo, čemu se zadira togotnež na »Dan«. Naj bi raje. predno gre pisat podobne besede, prebral »Dan«, ki je izšel po oni seji. dež. šolskega sveta. Isti dan smo prinesli uvodnik, naslovljen: »Inkvizitorji«, ki se peča s pravičnostjo in nepristranostjo ter kur-tuazijo klerikalnega dež. šolskega sveta, ki odklanja prosilce, zato, ker niso Slomškarji. Cemu so gospodje ta uvodnik prezrli? Mar zato, ker pravimo, da je bila ta seja največja klofuta na uslužni poljub dr. Trillerja in na njegovo kurtuazijo. Naj bo »SI. Narod« le pomirjen: imamo čut za zadeve učiteljstva toda obenem tudi za tisto, kar napredni živelj v njegovem boju ovira in sem spadajo razne kurtuazije.
Po dolgih časih je prišel »Slovenec« na dan z izjavo, ki ima namen ovreči trditve K. Theimer, ki očita dr. Šušteršiču »Ljudsko posojilnico«. Izjava je kot vse drugo takšne ne-najete izjave: govori se o procvitu posojilnice in o požrtvovalnem delovanju dr. Šušteršiča, kot bivšega načelnika itd. Ampak mi mislimo, da želja načelništva »Ljudske posojilnice« nai bi se gospod deželni glavar ne oziral na te vrste napade, ne spravlja zadeve s sveta — le sodnija je takšno mesto, da se očitanjem zastavi pot.
Važen jubilej. V noči z 10. na 11. t. m. je minulo 10 let, kar se je srbski narod znebil človeka, ki ga je tiral v gotovo propast in v vazalstvo: 10 let je minulo, odkar je srbski narod nastopil pot slavne bodočnosti; prvi vspehi nove dobe so pred nami: zdrobljena turška moč. Deset let je minulo, kar sta prenehala kralj Aleksander in kraljica Draga ničiti srbski narod.
Srbska železniška uprava potrebuje nekaj slovenskih elektrotehnikov, ki so sedaj že v taki službi na železnici. Dobri narodni ljudje naj se prijavijo potom uredništva belgraj-skemu dopisniku »Dneva«. Mars.
Zamaknjena Johanca — dela zopet čudeže:	krvavi.	In	ljudje ob
navzočnosti duhovnikov perejo njeno perilo in nosijo smrdečo umazano vodo njenega perila v steklenicah domov za zdravilo. Kje je okrajno g!a-7arl t °’ da dovoli takšen humbug? In duhovniki, dekani in kaplani? Ali vero »dobrega slovenskega ljud tva na tako slabih nogah, da Se .va71x ?dl Potrebno jo podpirati s periodičnim krvavljenjem ženske?
Dražba. Dne 17. t. m. gre na dražbo v sv. Križu pri Trstu hiša z gospodarskim poslopjem In veliko dvorano, ki je jako pripravna za gostilniško obrt, katero je lastnik tudi dosedaj izvrševal. Lega jako lepa, krasen razgled na morje. Opozarja
se vse gostilničarje, posebno one, ki bi radi prišli v tržaško okolico, naj ne zamudijo te ugodne prilike in naj se udeleže dražbe, ki se vrši omenjenega dne pri c. kr. okrajnem sodišču v Trstu, soba št. 48. Natan-čneja pojasnila daje Tržaška posojilnica in hranilnipa v Trstu.
Nasilni fantje. Pred nekaj dnevi je prišlo okrog polnoči k neki posestnikovi hčeri v Šmihelu pri Postojni šest mladih fantov v vas pod okno, Ker se deklica ni hotela fantom oglasiti, so začeli razbijati po oknih in vratih in sp slednjič šiloma udrli v hišo, ko so zadnja vrata vrgli iz podbojev. Fantje so prinesli s seboj žganje in so se tam več ur zabavali. Hišni posestnik, sedemdesetletni starec se ni jezil, ker je videl, da je v manjšini. Pri tej priložnosti so fantje ukradli tri kose prekajenega svinjskega mesa v skupni vrednosti 15 K. Ukradeno meso so nato skuhali v neki hiši, kjer ni nihče stanoval in so ga nato pojedli.
Tatvina kolesa. Prejšnji teden je prišel k nekemu trgovcu na Vrhniki 221etni mizarski pomočnik Martin Šmuc in si je izposodil proti majhni denarni odškodnini kolo. Šmuc je rekeL da bo prišel s kolesom v par urah nazaj. Fanta pa ni bilo od nikoder in je najbrže kolo kje zastavil ali pa prodal. Kolo je imelo znamko »Domovina«, bilo črno lakirano, na prednjem delu kolesa je bilo ime Rudolf Rutner, Vrhnika. Na notranji strani sedeža na kolesu je bila znamka iz medi, ki je nosila številko »10«.
Tatinski ribji lovec. Te dni je neki orožnik sirečal na Brezju pri Dobravi nekega 231etnega neznanega moža, ki je lovil ribe. Ko je ribji lovec zagledal orožnika je zbežal v bližnji gozd in je pustil na mestu tatvine železne, s petimi dolgimi in koničastimi kavlji opremljene ribiške vilice. Orožnik ni mogel tatu dohiteti, da bi ga prijel.
K umoru x. Sarajevu. Do včeraj zjutraj se še ni posrečilo prijeti morilca vdove po bivšem predsedniku okrožnega sodišča v Kraljevem grad-cu Marije Bobercz, katero so našli v njenem stanovanju umorjeno in o kateri je že včerajšnji »Dan« poročal. Dognalo se je, da je morilec Kober-czevo zadušil in da ji je zlomil jabolko na vratu. Kinča morilec ni vzel. Storilec le najbrže sluga nekega častnika. Pri umorjeni vdovi so našli namreč odtrgan gumb od vojaške obleke.
Grozen umor. V kraju Boitor-Jancsi na Ogrskem se je dne 10. t. m. obesil neki Ivan Sasek. Njegova žena je to videla in je še pravočasno odrezala vrv. To je Saška silno razjezilo. zgrabil je sekiro in je z njo umoril ženo in svoje štiri otroke, na kar je zažgal hišo. Saška so aretirali. Sasek si je hotel že večkrat vzeti življenje, kar pa ie njegova žena vselej preprečila. Kakor se sodi, je Sasek izvršil svoj zločin v navalu blaznosti.
Nesreči na gorah. Kakor se iz Monakovega poroča, se je dne 9. t. m. ponesrečil neki neznan turist na Jugspitzi. Padel je v 400 m globoko brezdno in je bil na mestu mrtev. — Na steni »Kampen« se je ponesrečil turist Viljem Bogler iz Kolina. Neka skala ga je potegnila raz pečine s seboj v globočino. Bogler je na za-dobljenih težkih telesnih poškodbah umrl.
K požarju na Long Islandu. Kakor ie že »Dan« poročal je izbruhnil dne 8. t. m. v papirnici akcijske družbe »Columbia« v Long Islandu v New-Yorku velikanski požar, pri katerem se je ponesrečilo 50 ljudi. Skupna škoda znaša najmanj dvanajst miljonov kron.
Ponesrečen napad na avtomobil. Na cesti med Potsdamom in Berlinom bi se dne 10. t. m. izvršil napad na avtomobil ako se ne bi še pravočasno preprečil. Doslej neznani storilci so napeli čez cesto žico, na katero je avtomobil zadel z veliko silo. K sreči pa se je žica utrgala in osebe, ki so bile v avtomobilu, so ostale nepoškodovane. Orožništvo doslej še ni prišlo storilcem, ki so hoteli najbrže osebe v avtomobilu oropati, na sled.
Ljubljana.
—	Včerajšnja konfiskacija je
imela za predmet notico, v kateri se je obravnavalo isto, kar je tvorilo vsebino neke interpelacije v državnem zboru. Da jutri konfiskacijo onemogočimo, prinesemo interpelacijo celo.
— Sedem krivičnih rok. Pri zadnji seji t-čželnega šolskega sveta je odločevalo sedem krivičnih klerikalnih rok. Merodajna niso bila spričevala, ne kvalifikacija in ne službena leta! Ce si Slomškar, pa bodi še tako zanikern učitelj, se vzdigne teh sedem krivičnih rok zanj, drugače pa ne, ker pri teh ljudeh ne odločuje srce in pravica, ampak strankarstvo. Prezrt je bil pri zadnji seji A. Likozar, ki je bil najstarejši prosilec, najbolje kvalifikovan in ki se je hrabro boril tri leta v Bosni za cesarja in domovino! Pa vse ni nič pomagalo. Ljudje brez srca in brez čuta za pravico so vzdignili svoje krivične roke proti njemu. Proklete naj bodo te krivične roke in posuše naj se druga za drugo! Amen!
— Vlada, kje sl? V Sp. Šiški- je bilo razpisanih 5 učiteljskih mest. Sedem krivičnih rok dež. šol. sveta je oddalo samo 2 službi, tri službe se pa še enkrat razpišejo, ker med prosilci ni bilo Slomškar jev. Prezrt je bil učitelj domačega zavoda, ki ima maturo z odliko, ki je tudi izpit učne uspo-sobnosti prebil z odličnim uspehom, ki ima izpit iz stenografije, iz strojepisja in predmetov za trgovske nadaljevalne šole in ki je od deželnega šolskega sveta samega prejel kar na} laskavejši pohvalni dekret za naravnost izvrstne učne uspehe. Pa sedem krivičnih rok se je vzdignilo proti Ivanu Kovaču samo zato, ker ni Slomškar, čeprav je bil od krajnega in okrajnega šolskega sveta na prvem mestu predlagan. Vlada bi morala tak krivičen sklep sedmih roic sistirati. Občinski zastop naj se pa pritoži zoper to postopanje dež. šol. sveta na naučno ministrstvo.
— »Dejanja govore!« Učiteljica Piki, mati več otrok, je šla k dežel, odborniku dr. Zajcu prosit draginj-ske doklade. Zajec jo nevljudno sprejme, pogleda v »spomenico«, ki jo dan na dan študira, pa najde, da gospa, Pikl ni zaznamovana s križcem. Na to jo nahruli ta ljubeznjivi deželni odbornik: »Ker niste v tej brošuri med križanimi, zato bom pa jaz naredil križ črez Vas« — pa jo je zapodil. Vprašamo deželnega glavarja, kedaj bo konec tem v nebo kričečim krivičnim razmeram?
— Nazaj gremo! Deželni odbor ie črtal mesto stalnega ljubljanskega suplenta in sicer proti volji mestnega šolskega sveta. Učiteljev in učiteljic je pa v teh neznosnih razmerah leto za letom več bolnih. Kdo jih bo su-phral v višjih razredih? Se najmanj dva suplenta bi potrebovali.
— Iz tajne seje ljubljanskega občinskega sveta. Prošnja Neže Kakovič, vdove policijskega stražnika. za zvišanje pokojnine, se je odklonila. Vdovi magistratnega uradnika Kukli se Je dovolila letna vzgojnina 250 K za tri leta. Prošnja nekega mestnega uslužbenca za izredno podporo se je odklonila. Takisto se je odklonila prošnja arhitekta Holinskega za izplačilo nagrade za izvršitev nekih načrtov. Občinski svetnik dr. Zajec je vprašal župana, če je res, da zahtevajo neke tvrdke naknadno izplačilo ogromnih svot za neke izvršene načrte. Zupan dr. Ivan Tavčar je odgovoril, da je svoječasno neka praška tvrdka izdelala podrobne načrte za zgradbo mestne tržnice ter stavila pogoj, da se ji za te načrte plača 16.000 kron, ako bi se zgradba tržnice izročila kaki drugi tvrdki. Misleč, da se je to zgodilo, je zahtevala izplačilo one svote. To je bilo pred pol letanj Zupan je tvrdki pojasnil položaj, nakar tvrdka svoje zahteve ni ponovila. Prenos gostilničarskih koncesij: Beti Lenčetove iz h. št. 26 na Sv. Petra cesti h. št. 17 in Ivane Krekove z Brega 8 na Marije Terezije cesto št. 8 se je odobril. Prošnja Iv. Vidmarjeve na Karlovški cesti št. 28 za gostilničarsko koncesijo se je odklonila. Prošnja Leopoldine Poh-love za podelitev koncesije za posredovanje služb se priporoča dežel, vladi v ugoditev.
— Odborova seja »Matice Slovenske« bo v petek, dne 13. junija ob 6. uri zvečer. Dnevni red. 1. Poročila predsedništva. 2. Potrditev zapisnika. 3. Poročilo iz knjižnega odseka: zlasti: a) o knjigah za leto 1913; b) o knjigah za leto 1914. 4. Einspielerjeva svečanost. — Blei-weisov spomenik. — Trdinova spominska plašča. 5. Tajnikovo poročilo. 6. Slučajnosti. Dr. Fr. Ilešič, m. p.
— OremU trgovcev v Ljubljani
opozarja svoje člane na §§ 4. in 5. ministrskega ukaza z dne 17. JuUia
1906, drž. zak. št. 142, ki se glasita tako: s 4. Barvanje živil (živeža in povžitnih reči), ki so določena za prodajo, z neškodljivimi barvami in prodajanje z neškodljivimi barvami barvanih živil je dovoljeno, ako se niso barvala z namenom, da bi se zakrila slabejša kakovost živila (13 zakona z dne 16. januarja 1896. 1. drž. zak. št. 89 iz 1. 1897) in ako ne veljajo določila naslednjih odstavkov. Barvanje živil, ki so določena za prodajo in prodajanje barvanih živil je prepovedno, ako je barva v stanu zakriti, da je živilo pokvarjeno ali da je zdravju škodljivo. Barvanje mesa in mesenin, ki so določene za prodajo, prodajanje barvanega mesa in barvanih mesenin ter obrtniško porabljanje barvanih naravnih ovojev klobas (želodcev, čreves) je brezpogojno prepovedano. Porabljanje umetnih, z neškodljivimi barvami barvanih ovojev klobas za trpežne klobase ne spada pod to prepoved. § 5. Obrtniško prodajanje barvane kave brez izrečnega oznanila »barvano« je prepovedano.
— Slepar. Predvčerajšnjim se je pojavil pri delavcih, ki delajo na cesti v Škofjo Loko, mlad človek, v beli obleki, srednje postave, s pristriženimi brčicami — in je nabiral delavce — češ da ima za nje delo pri tvrdki, ki ima več tisoč delavcev in da bodo imeli lep zaslužek v Bischofshofnu v Bosni in v Srbiji. Delavci so mu dali knjižice in so pustili svoje dosedanje delo. Agent je šel v gostilno, kjer ni plačal in je zastavil knjižice. Včeraj so se pripeljali delavci (18) v Ljubljano in niso vedeli, kam bi se obrnili. Agenta ni bilo — za firmo pa tudi niso vedeli. Prišla sta dva v našo redakcijo
— kjer smo prišli na misel, da Je najbrže kdo delavce potegnil. S tem imajo seveda delavci škodo. Bilo bi dobro, da se onega človeka izsledi.
— Kako ie glavarjeva kuharica nesla meso Iz Šiške. Bližala se je slavnost 501etnice in v hiši gospoda glavarja so se delale velike priprave. Kaj bo Theimerica? Naj piše po »Slov. Narodu«, saj jo liberalci sami obsojajo. Zaupnica dež. odbora je v
— žepu. Enoglasno je bila sprejeta
— zato si človek lahko privošči eno pojedino za svoj 50 letni jubilej. Povabljeni so bili visoki gostje. Vsi so se odzvali (klerikalci sploh radt jedo!) Obrekljiva Kamila Theimei je očitala dež. glavarici. da dobiva potrebščine za svoje pojedine iz Gradca. Dunaja, in iz Gorice. Da ne bo novih očitkov — se je to pot kupilo vse doma. Tudi Ljubljana premore marsikaj — poiskati je treba. Ker pa je v teh časih treba varčevati — se je sklenilo, da se meso naroči v Šiški. Res je šla glavarjeva kuharica na predvečer velikega praznika v Šiško po meso. Naložila ga je precej veliko porcijo. (Klerikalci radi jedo meso!) Bilo pa je že pozno zvečer, ko se je kuharica vračala. Po drevoredu je bila tema. Takrat je kuharici šinila v glavo grešna misel. (Tema je sploh zapeljiva!) »Pri glavarjevih bodo morali tudi varčevati. Zdaj so imeli še
60.000	za stanovanje — a Bog ve, kako bo čez nekaj let. Vsak krajcaT je dober, ki se prihrani.« In kuharica je stopala previdno po senci drevoreda naprej proti mestu. Vedela je, da je tam stražnik v utici — zato se je še bolj potuhnila. 2e je mislila, da je na varnem. Večerja bi bila za nekaj krajcarjev cenejša. Tu pa se pokaže stražnik in prime kuharico za predpasnik. Peljal jo je na urad, kjer so jo obsodili na Skratno kazen. Tako je prišla pojedina zaradi mesa precej dražja!
— Plemstvo podelil je cesai podpolkovniku 37. topničarskega polka Alfredu Podboj s pridevkom
pl. Cenetov.
— S ceste. Ko je včeraj zjutraj vrtnar Matevž Cerar po Prešernovi ulici peljal z ročnim vozičkom, ga je zadel električni voz, vsled česar je Cerar padel in se na vratu poškodoval. — Okrog pol 10. ure se je pa pred mestno ledenico splašil Lovše-tovemu hlapcu konj in dirjal do Mah-rove hiše. kjer se je zaletel v zid in ustavil. Nesreča se kljub živahnemu prometu ni pripetila.
— S trga. VčeTaj so na t«-* pripeljali prve letošnje hruške in so jih prodajali po 80 vin. kg. — Jajca so bila trije komadi za 20 vin. Izredno veliko je bilo na trgu češenj iz Orle-ga in tamošnje okolice. Liter češenj Je'veljal 30 vin. — Tržno nadzorstvo je preiskalo mleko v 40 slučajih. V dveh slučajih je bSo 50 litrav zasir-
lenega in se ie denaturiralo in dalo strankam nazaj.
— Umrli so v Ljubljani: Sestra Andrea Basener, usmiljenka, 66 let.
—	Jakob Hudnik, bivši tesarski mojster, 84 let. — Ivana Šurk, tovarniška delavka, 27 let. — Fran Kušar, južne železnice premikae, 42 let. — Anton Armič, kajžarjev sin, 1 dan.
— Dantejeva »Nebeška komedija« v kino »Idealu«. »Neues Wie-ner-Tagblatt«, 23. marca 1913. piše: Ko se nam predočujejo slike tega umetniškega filma, potujemo skozi grozote in skrivnosti, pregreho in pokoro. Z Dantejem in njegovim spremljevalcem Virgilom stopimo skozi vrata, katerih nadpis predrznega vsiljivca opominja na brezupnost. nahajamo se v lijakastem prepadu, ki nam predstavlja »Pekel«. Že mesece se to umetniško delo predvaja, vsak dan po vseh velikih mestih Evrope in Amerike z največjim uspehom. — V Ljubljani videli bomo to velikansko, fantazije polno umetniško delo od petka 13. do pon-Ueljka 16. t. m. v kinematografu »Ideal« pri vseh predstavah in so cene radi ogromnih nabavnih stroškov malenkostno zvišane. — Predstave ob 3., pol 4., 6.. pol 8.. 9.
— Družba sv. Cirila in Metoda ,V Ljubljani je imela meseca maja 1913. 1. sledeči promet, in sicer: I. Prejemki, a) Redni prejemki. 1. Prispevki iz nabiralnikov 655 K 96 v. 2. Prispevki podružnic, in sicer: Kranjska 1873 K 14 v, Štajerska 612 K 97 v, Koroška 35 K, Primorska 1215 K 40 v, skupaj 3736 K 51 v. 3. Razni prispevki 5880 K 99 v, skupaj 10.275 K 46. b) Izredni prispevki. 4. Prispevki za obrambni sklad 654 K 20 v, skupaj 10.927 K 66 v. II. Izdatki. 1. Plače, remun. učit. osobju, razni računi, itd. 8036 K 55 v. b) Izredni izdatki. 2. Naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 754 K 20 v, skupaj 8790 K 75 v; torej prebitka 2136 K 91 v. Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo .vplačani zneski 200.000 K.
— Umetno izdelovanje in razpihovanje stekla. V kratkem bode v Lattermannovem drevoredu te vrste razstava. Umetnik steklarstva bode napravljal v nekaj minutah pred zbranim občinstvom raznovrstne iz stekla izdelane in barvane cvetlice, srne, jelene, leve, tigre i. dr. Glej 'današnji inserat.
— Na shodu v Litiji, ki se vrši v nedeljo 15. t. m. ob 4. uri pop., govorita gosp. Škerjanc iz Trsta in g. Juvan. Dnevni red je sledeči: 1. Položaj slov. železničarjev. 2. Delavstvo in strokovne organizacije. 3. Pomen narodnih organizacij. Shod se vrši v gostilni na pošti. Vabimo narodne Litijčane in Šmarčane, da se shoda polnoštevilno udeleže. Do-sedaj imajo v Litiji svoje organizacije klerikalci in soc. demokrati, zato je nujno potrebno, da tudi narodnjaki stopimo na plan. Vsakdo je dobrodošel.
— Slovenske železničarje opozarjamo na shod, ki se vrši v nedeljo 15. t. m. ob 10. uri dop. »pri Levu«. Na shodu poroča predsednik Z. J. Ž. g. Škerjanc iz Trsta.
— Loterijske številke. Brno: 10. 78, 68, 57, 39. Gradec: 15, 12, 16. 10. 7.
— kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan izbornega sporeda. Drama »Maskirana ljubezen« splošno ugaja. Mnogo smeha vzbuja veleko-mični film »Cinesino dela kokošim konkurenco«. Jutri Dantejeva »Nebeška komedija«. V torek »Zuina«. (Ciganska drama.) Pripravlja se detektivska drama »Skrivnost iz Chateau Richmond«.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
TRIPELENTENTA NE DOVOLI.
Petrograd. 11. junija. Minister Sazanov je imel konferenco s francoskim, angleškim in italijanskim poslanikom in obravnaval vprašanje srbsko-boLgarskega spora. Anglija in Francija stojita na stališču Rusije, da se na noben način ne sme dovoliti razdor na Balkanu.
KRALJ IN RUSKI POSLANIK.
Belgrad, 11. junija. Kralj Peter je sprejel v^ audienci ruskega poslanika Hartwiga, ki je obrazložil željo
Rusije, da se mora vse poizkusiti, da bi se spor mirno razrešil. Po audienci se je sešel ministrski svet, ki se je posvetoval o aneksiji ozemlja, zasedenega od srbske armade.
SRBSKA VLADA POIZKUSI VSE.
Belgrad, 11. junija. Srbska vlada hoče poskusiti vsa sredstva, da bi se diference na miren način poravnale in se tako zadostilo mirovnim potrebam Evrope, koje simpatije hoče srbski narod na vsak način ohraniti. (Srbom se tudi v slučaju izbruha vojne ne bo mogla očitati taktnost in poštenost — Srbi hočejo pogajanj — Bolgarija pa stoji na visokem, prezirljivem stališču in noče o pogajanju ničesar slišati. Ona bo kriva, če pride do katastrofe).
OBSEDNO STANJE V BOLGARIJI
Sofija, 11. junija. Ne samo v Sofiji je razglašeno obsedno stanje, temveč tudi v krajih, ki mejijo na srbsko ozemlje.
BOLGARSKA NE ODNEHA.
Sofija, 11. junija. Kakor se v poučenih krogih zatrjuje, vsebuje carjeva brzojavka (gl. 2. str.), tudi odstavek, da prevzame razsodišče, samo. ako Bolgarija in Srbija preje demobilizirata. Bolgarski politični krogi izjavljajo, da Bolgarija ne more demobilizirati preje, dokler se Srbija ne postavi striktno na stališče prvotne bolgarsko - srbske pogodbe in dokler Rusija ne prevzame jamstva, da bo glede ozemlja spornega med Bolgarijo in Srbijo merodajen tudi plebiscit (splošno glasovanje) vsega prebivalstva v bivšem sko-peljskem sandžaku.
POGOJI RUSIJE ZA RAZSODIŠČE.
Pariz, 11. junija. Ruska poslanika v Belgradu in Soiiji sta dobila od svojih vlad naročilo, izročiti srbski 1n bolgarski vladi pogoje, pod katerimi bi bila Rusija pripravljena prevzeti razsodišče v bolgarsko-srbskem sporu. Rusija izjavlja, da bo svojo nalogo rešila popolnoma nepristransko, in sicer na ta način, da bo dala tudi neruskim	juristom priliko,
izreči svoje mnenje o pravni strani bolgarsko - srbskega spora. Končno poudarja ruska vlada, da je krepko odločena, prekiniti vse diplomatske vezi z ono državo, ki bi onemogočila poravnavo bolgarsko-srbskega konflikta potom razsodišča.
VELIKI VEZIR MAHMUD ŠEFKET
PAŠA USTRELJEN.
London, 11. junija. Reuter poroča iz Carigrada:	Ko	se ie veliki
vezir Mahmud	Šefket paša danes
popoldne vozil	v automobilu na
Porto, skočila sta dva neznana indi-vidua z revolverji na velikega vezirja in ga ustrelila.
Carigrad, 11. junija. (Uradno.) Ko se je danes popoldne vozil Mahmud Šefket paša, veliki vezir in vojni minister v avtomobilu na Porto, skočila sta v trenutku, ko je automobil zavil z ulice Bajesidove v tramvaj, ulico, kjer je radi popravljanja tlaka moral vstaviti, dva neznana individua nanj in oddala več revolverskih strelov, ki so velikega vezirja in njegovega spremljevalca Ibrahima zadeli. Automobil je vozil v vojno ministerstvo, kjer je veliki rezir pol ure potem umrl. Ranam je podlegel tudi njegov spremljevalec. Atentator, aretiran se imenuje Kabri.
—	V mladoturških krogih se sodi, da se gre za komplot princa Sabbah Edina. Naslednik velikega vezirja bo Nizami paša.
r MAŠČEVAL JE NAD1M PAŠO.
Carigrad, 11. junija. Morilec je izjavil,- da je umoril velikega vezirja iz maščevanja radi Naditn paše (ki
je bil v zadnji revoluciji od mlado-turkov umorjen).
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
„DAN“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	.	K	18-—	Četrt leta	.	K	4*50
Pol leta	.	K	9-—	En meseč	.	K	1-60
V upravnlštvu prejeman na mesec K 1*20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	.	K	20-—	Četrt leta	.	K	5*—
Pol leta	.	K	10*—	En mesec	.	K	1*70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko In druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpoštje o pravem času.
Upravoištvo „DNEVA“.
Telovadno društvo ,Sokol” v Ljubljani.
Včetaj, dne 11. junija je preminul naš zvesti Član, brat
Ivan Rak.
Pogreb se vrši danes, dne 12. junija ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti Večna pot št 1.
Zbirališče točno ob 5 7* v telovadnici »Narodnega doma".
Bratje, udeležite se polnoštevilno I Na zdar!	ODBOR.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Glasovlrje. pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Glince 92.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena.
Nova vila z vrtom, 15 let prosta davka, se proda. Plačati takoj samo
16.000	K. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.	500-3
Tovarna pianinov
Anton Pečar, Trst
uliea Farneto štev. 42.
izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konštrukciji, dobrem materjalu in najnovejšem lastnoizumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje In popravljanje glasbenih inštrumentov.
Obvestilo!	Obvestilo!
T7" 2L&ttoxir.CL&jTL'XL,omvr dre-vored pride v prihodnjih dneh znamenita razstava
Razpihavanje in preja umetninskih ——= steklenih izdelkov. ——
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne
Ciril in Mfttndovp »nklčP drnžhn 1
Ciril in Metodove šolske družbe!
■.UraSBraH
Ed,, i»s*no,.s»2^ravnIil5
likerja je f želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v noben družini ne bi smelo manjkati.
Samo še kratek čas!
Radi minule sezije se ceno proda še nekaj krasnih
perzijskih preprog
Vprašati: Miklošičeva cesta štev. 8. (vis-a-vis hotela »Union).
Za K10
se dobi elegantni damski prašni mantelj ali pralni kostum.
Ravnotako za K 10-— listrasta ali pralna obleka za gospode. Od K 6-— naprej pristni panama klobuki do najfinejše vrste.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
j
Učiteljska tiskarna
:	v	Ljubljani	:
ima vedno v zalogi jako krasne
VZORCE z* DIPLOME
za častne člane, častne občane i. t. d. po zelo :	nizkih	cenah.	: Preskrbi tudi okvirje.
Zahtevajte cenik
PUCH-ko.es
  -v
1913! Edino Ij1	L3ubl3ana
zastopstvo • VyU.lJL\^UI PreSomnv...
Prešernova ulica
Dobro cestno kolo „C©nrier“ s Torpedo prostim tekom
K 110 - |
Fino trpežno kolo za ture, Ra mbleic T/- CA, 
s Torpedo prostim tekom AvU “
Najboljše kolo svetovne znamke TZ’ OAA, ,I*ucl»‘ s Torpedo prostim tekom fcivrv
Del. glavnica:
Rez. fond nad K 1,000.000.
k 8,000000 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. 2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od. dne vloge po čistih
41A
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejšili kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.	Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane jSil- /i '1/’T f A 66 Po velikosti drtga vzajemna zavarovalnica naše odškodnine in kapitaiije K 123,257.695-77. w JL«® države z vseskozi slovansko-narodno upravo, vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.	Generalno zastopstvo v Ljubljani čigar ptS hišiIastni v Gosposki ulici št. 12.
Zavaruje poslopja lu premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Skodc cenjuje takoj in na/* kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozori Sprejema Uidi zavarovanja proti vlomski tatvin1 pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!