PomenM o stovenskem pis an j i. x. U. Pitati — pišejo Serbi raji kot iskati, kadar pomeni prašati, preiskovati? Pri nas pitajo picke pa packe! T. Tudi tebe so pitali mati, dokler se nisi mogel sam, še dete in otrok. U. Sedaj pa nas učence pitajo učeniki. ,,Prihodnjič vas bodem p i t a I", nam je napovedal nekdaj slovenski učitelj. ^To bomo debeli", smo se smejali mladenči med seboj. T. Ker ste si mislili besedo le v slovenskem narečji; pa še v tem, zlasti po vzhodnjih ali jutrovih stranah, je znana v pomenu prašati, iskati, preiskovati, kakor pri bratih naših Slovanih. U. Kaj pomeni torej bratom Slovanom pitati? T. Kar je pomenilo v stsl., toda z različno pisavo, ktere v novoslovenskem zaznamnjati ne moremo : 1) pitati t. j. alere, educare, pitanije alimonia, lautitiae, pitavec' pitatelj' nutriens nutritor, pitom' saginatus, pitomik' pitomec' alumnus, pišta (piča) cibns, pabulum ; pitati se luxuriari, deliciari; nsl. pitati saginare, gr. nartta&at lat. pascere, pa-buluin, pas-tor, goth. lodjan, ahd. fuotan mhd. feizt pinguis itd.; — 2) pytati (pijtati) t. j. quaerere, scrutari, interrogare, pvtanije (sloves'noe) qusestio, investigatio, ispyt' perscrutatio, ispytati — avati — ovati inquirere, studiose percontari — de gr. nvfr: nvvd-dvnr&ou — vid. Miklosič. U. Zdaj vidim, da smo bili tedaj še preinalo pitani, ko smo se posmehovali svojemu slovanskeinu učitelju. T. Po Štajerskpra pravijo tudi pitati ali prašati, po Koroškem in gorenjpm Kranjskem barati, pobarati; v serbskem je 1) pitati nutrire, colere in pitom a) cicur, domesticus, mansuetus p. golob, b) cultus p. pitoma zemlja terra culta, 2) pitati a) rogo, interrogo, b) peto, pitati se p. za zdravlje salutare; v ruskem pitat' (nahren, hegen) in pytat' (probiren, foltern), pytka (peinliche Frage, Folter) ; v českem pitati (nahren, fiittern, masten) in pytati (fragen, bitten , suchen) pa tudi ptati (ptani, as, a, imp. ptej), ptavy (fragend, frageweise), pytač (Forscher) itd. Vjema se v pervem pomenu s pitu scr. cibus, goth. fodjan, nem. fiittern, v drugem pa z lat. peto (bito) petere, goth. bidjan, nem. nekdaj pittan, sedaj pa bitten. U. Xas učence vendar dostikrat pitajo prav po rusovski. T. Kaj pa še ! Le nikar si ne domišljuj , da je učenec to , kar mučenec; temuč misli si, kadar koli te pitajo učeniki, da te prašajo po nemški (bitten, bitt\veise), in govori in ravnaj tudi ti vselej po slovanski pitomice (pitano ali pitonio), kakor se olikancu spodobi. XI. U. Prašamo — sploh Slovenci, barajo — Gorenci in Korošci; kaj pa sicer Slovani, ali znajo prašati in barati? T. Barati celo ne znajo, prašati nekteri; pa vendar, kakorje nam Slovencem nenavadna beseda pitati (interrogare), tako neznana je skorej Slovanom naša prašati, vprašati, popraševati itd. Prašati, vprašati je v V. redu iz IV. prositi, vprositi, in v strsl. prositi petere, quaprere (lat. precari, procus goth. fraihnan ahd. fragen lit. prašiti let. prasit.) in v'prositi v'prašati interrogare, v'prošenije in v'prašanije interrogatio, quaestio, kakor v novoslovenskem. 17. Po tem takem snio pa tudi Slovenci pitani ali olikani dokaj, ker prose prašamo in prašaje prosimo, in se nam tega ni treba ueiti še Ie od XTemcev! — Morebiti velja to le Gorencem iu Korošcem, kteri barajo nam. prašajo ali pitajo, dasiravno so nekteri koj pitani ? (cf. barati, po-zabarati in pitati, po-zapitati, prašati, po-zaprašati.) T. Barati mi je na surnu že zavolj tega, ker je drugi Slovani nimajo, in take besede so večidel tuje. 17. Ali ni barati iz brati legere, quaerere, inquirere, kakor parati iz prati, prašati iz prositi (bitten, betteln), in prosjak ali prošnjak je to, kar brač ali berač ili barač, čes. pytač, žebrač (cf. II. Jezičn. 15.) ? Učenec tedaj , kteri je pridno bral in zvesto prebiral, česar se mu je bilo naučiti, tudi zna in žebra, kadar je baran, da je kej. Se ve, da to od slovensčine ne velja, ktere sedanji učenci nekaj vedd, malo pa znajo. Le redki so, kteri bi znali svoje reči slovenski lepo žebrati! T. To pa ni lepo to; ali ne veste, kar je že ranjki Slomšek pisal: ,,Kdor Ijubi svoj narod, njemu so dragi tudi matere mili glasovi", in: nPrava vera bodi vatn lnč, materni je- zik bodi vam ključ do narodne omike". — Zastran tvoje razlage bi pa skorpj djal, da je izvirna in bolja mimo teh , kar jih vem doslej, p. iz a) Iaškega barattare (od tod barantati), b) latin. fari, c) nem. fragen (bar — war — wahr), d) strsl. bajati fabulari, incantare (./ v r: n&j — nar) itd. 17. Vsega tega jest nisem barek (ali na to niseni barik, cupidus, compos, begierig, verlangend, v. Murko) t. j. ne baram po tem. Vendar — zakaj bi Slovenci ne imeli kaj posebnega? Pustimo vsakemu svoje! xn. V. Koj — dasiravno so nekteri koj pitani — sem djal; ali se sme tako govoriti in pisati? Ali je besedica koj slovenska in kaj pomcni ? T. Govori se posebno po gorenjih ali zahodnjih krajih slovenstva, kjpr se govori tudi barati, in kakor si rekel prej, da pustinio vsakemu svoje, tako je pisal nekdo že pred 20 leti od te besedice prav vneto tole: »Bere se, de nekterim beseda ,,fco;'" ne dopade, ker se le samo pri Gorencih sliši. Zdi se mi, de je zatorej tudi iz Novic zginila. Jez pa pravim: kdo se more prederzniti, besedo iz slavjanskiga slovarja pahniti, ktera se tako dobro in krepko slovensko izreče ? Nej me pa prepriča, če kdo more, de »koj" ni slovenska beseda! Ko bi v »Novicah« smeli za besede in zreke potegovati se , bi lahko kaj več od te besedico govorili. Ker nam pa to pripušeno ni, le tole rečem: če hočemo dobro slovensko govoriti, moramo skerbno paziti, de je beseda živa slovenska beseda (Tudi mi smo edinih misel. Vredn.), ne pa kje de domuje; zato mislim , de bi prav bilo, ko bi vsaka beseda, ktera pozabljena ali zaveržena le v kakim samotnim slovenskim kotu tiči, na svitlobo Novic permahala, de se prevdari, ali je slovenska ali ne — in če je dobro slovenska, de se občinskim slavjanskim besedam vversti. Jez nisim Gorenc, kakor morebiti kdo misli, ampak Dolenc: domačija pa ne brani, za Slovenšino se potegniti. Nej tedaj čversta besedica nkoju le,živi, in občno - slovenska bode! (.1. Grahek, v Nov. 1845.) — In to se tudi spolnuje; piše se zdaj sploh v slovenskih knjigah, in znana je vsem Slovencem. 17. Ali je pa res slovenska? Kako se razlaga? T. Zdelo se mi je, da je besedica koj iz po-koj (ohne Verzug, alsogleich); toda Murko mi je dal druge misli, ker pise koj pa tudi tkbj (sogleich, eilig, stracks) p. tkoj vse pozabi. To kaže, da je iz tkati — tikati (tangere) izpeljevati kakor tik, tikoma (knapp, ganz gleich), priča nani. pritča iz pri in tikati, torej tudi v-pričo (coram), in morebiti celo hrov. taki ? f7. Jaz pa sem rekel: vkoj" pitani, kakor pravi Dolenec : npreceja, ali dokaj, mnogo. T. Res pravijo po Dolenskem nam. koj le prec, preci, prece ali precej, in precej jim pomeni a) sogleich, auf der Stelle, kar zaznamnja tudi zdajci (vid. Metelko), b) pa viel, ziemlich viel p. precej Ijudi je bilo itd. Ali se da niorebiti iz tiste korenine razložiti, in ali se sme rabiti koj tudi v poslednjem smislu, ne vem (cf. tkij — kij — tukej, kuj — koj, kej, precpj). V. Kakor za koj, tako se je potegoval nedavno P. Ladislav za bpsedico zdajci: »Še imam eno besedo, ki je ni med ljudmi (kolikor jez vem), in tudi pri pisateljih ne, pa je škoda za njo, stari pisatelji so jo rabili pogosto in dobro. Namreč: »zdajci«. Nahaja se sem ter tje ta beseda, toda vselej v pomeuu sedaj, to pa ni prav, ker ste dve različni besedi . . . Pomen besede z d aj c i je lih tisti, kakor grški ivftvg, iv^soog . . . Kakor Grki pri particip. aor. švftvg, tako so rabili naši predniki zdajci pri glag. dovr. brez ozira na preteklost ali sedanjost ondi, kjer so liteli povedati, da je nastopilo drugo djanje, torej ko je dovršeno prvo ; rabil ga je Trubar, posebno rad in kaj umetuo Japel: zdajci ali zdaici (statim, continuo, confestim), kjer ima Gollm. ali koj ali pa precej. (Novic. 1863.) T. Kar imajo stari dobrega, pravi Ladislav dalje, moramo hraniti, da se nam ne pogubi, da pojdemo naprej !