V. LETNIK — 5. STEVILKA    j SEPTEMBER 1980
Sr
UMETNIŠKA PRILOCA
PIONIRKAM
IN PIONIRJEM
OB
PRAZNOVANJU
29. SEPTEMBRA
NAJTOPLEJŠE
ČESTITKE!
NAŠI LJUDJE IN NJIHOVA DELA
LOJZE BELTRAM se je rodi I. 1909 v Štorjah pri Sežani. VSevnici, od koderje bila njegova mati, je hodil v osnovno šolo, po očetovi odločitvi pa je nadaljeval šo-lanje kot internist na rakovniški gimnaziji v Ljubljaniin nato v šentviških škotovih zavodt.
Sspoznanja v obeh duhovniških šolah pa so rodia v njem upor tudiprotiočetovi želji, da binajbilpostal duhovnik. Pobegnilje izzavodov in nastopilpot desetega brata, čeprav sosemupojavljaliprvibolezenskiznakiže sredi30-ih let. Šolalseje na knjigovodski šoli, se preživljal s priložnostnimi deli, sodeloval pri Hegalnem delu KP ter vodi tajniška dela legalne partijske založbe ENKA (Nova Knjiga). Leta 1934 in kasneje še nekajkratje bil zaprt, bti brez zaposlitve, a hrepenelpo sočlo-vekuterl. 1937 izdalzbirko Pesmi za malčke. (Opremil jo je arfi. VI. Kopač.) Med italijansko okupacijoja sodelovalv Ljubljanipri delu za OF, bilod Italijanov straho-vito pretepen... Bolezen pa je nezadržno napredovala. Postajalje zagrenjen, se nemočen pogrezal vase in se bavil z jasnovidstvom, čuteče srce pa prekrival s klovgnsko masko.
Po osvoboditvi sta z ženo posvojila hčerko in zanjoje zaživel z vsam srcem — kot s ponižanimi malčki pred vojno — v Zelenijami ter kasneje za Bežigradom, tudi po upokojitvi I. 1959. Toda bolezen je terjala svoje. Niso več pomagala niti zdravilišča in ob napadu gripe je spomladi I. 1967 v Ljubljani umrl.
Poleg otroških pesmi, ki so izšle v zbirki I. 1937, je Beltram pisal predvojno tudi pesmi drugega žanra, vendar manj in so domala vse ostale v rokopisu. VerjetnO-prav iz Ijubezni do posvojenke pa je po osvoboditvi napisal ok. 300 ugank, naga-jNk in dopolnjgvank, ki so v 50-ih in v začetku 60-ih let izhajale v Ljudski pravici-Borbi, Slovanskem poročevalcu, Ljubljanskem dnevniku, Pavlihi in drugod. Predvsem gre za štiri — do osamvrstičnice za otroke, ki jih je več tudi uglasbil Janez Bitenc.
Za naše bralce smo izbrali nekaj pesmi iz predvojne zbirke in več ugank iz po-vojnih let.
Dopolnjevanka in uganka
Moka, voda, sd ter kvas, kar z rokami vkup zgneteno, to uživa se pri nas le tedaj, koje...
Nima glave, ne jezika, govori, prepeva, vzklika. Vse glasove vam posnema, brez elektrike pa drema.
UGANKA
Teče — in — ne teče, nikdar nič ne reče, nima konca, kraja, se povsod nahaja, zvita je kot presta, vodi skozi mesta. To je vendar...
(oue^ed)
(oipey)
(Bjsea)
Uganke in dopolnjevanke
Dve siroti
Jaz ne vem, zakaj včasih Mari plaka. Bog ve, morda tuhta, kaj vse naju čaka.
Če hudo se joče, ,    jo v naročje vzamem in kot brat sestrico . prav gorko objamem.
Pravtjice in banke ji pripovedujem. Kakor da sem očka, revico pestujem.
Ko jo potdažim, tiho, tiho, čakam, da sladko zasanja — potlej sam zaplakam...
GLAD
Tiho, čisto tiho v izbici je mračni; v njej še bolj smo tihi mi — otroci lačni.
Mrko in strahotno glad krog nas se plazi; v grozi ga motrimo z bledimi obrazi...
Tho, prav potiho noč prihaja gluha. Čakamo, da mama nam prinese kruha...
Če možakar vanjo piha, prav gotovo. da ni tiha, saj od sebe daje glas, kar tako za kratek čas; barve pa je kot pdenta, rni je pravimo...
(BJU8qO4)
Čudna stvar — vsa nje vsebina je edinole praznina, a potrebna ji je suknja, čeže hoče biti...
Pije vsak dan rrieko kravje, ker koristno je za...; radi žvižgajte in pojte, alkohola sepa...
 'etfoq)
IMaša Maruška
Naša Maruška, kadar ni mame, vse gospodinjstvo sama prevzame.
Kuha kosilo, pere in šiva, hišo pometa, lonce pomiva.
Kravici v jasli, krme nanosi, piškam in racam zrnja natrosi.
Nam pa, seveda, speče pogače, da /e pri hiši dosti jedače...
Naj /e kdo reče naši Maruški, češ, da ni prldna; dam mu po buški!
Rasto je drevo
FotoJANEZJUVAN
NISMOJIH POZABILI
Sredi pušk in bajonetov
Pisatelj Milan Apih je v knjigl z istlm naslovom oživel eno naših revoludonamih obdobij, njegovejunake in dogodke, pa pri tem ostal vsakdanje človeški. Prav s tem je še bolj približal čas in revolucionarje današnjim bralcem, tudi mladim, še boljje tako pokazal, kajso zmogli našl revolucionarji: prišli so iz Ijudstva in so živeli za Ijudstvo, nič jih ni moglo ločitl od Ijudstva, nobena Bileča.
Ob občlnskem prazniku sedanje Blleče povzemamo iz Aplhove zgoraj ome-njene knjige nekaj odlomkov.
V Ljubljani nas je že čakala » marica«, s Katero so nas odpeljall v šempetrsko ka-sarno,10. ki je tudi bila že moja stara znanka. Tu pa se nas je znašlo že kakih dvajset iz vse Slovenije. Med njimi sem spoznal Pepco Kardelj, Dušana Kermav-nerja in Oskarja Kovačiča, s katerimi sem se bilže srečal po zaporih. S kislimi obrazi smo se pozdravili...
Dali so nas v celice po dva in dva. Dobili smo tudi hrano, vodo itd., kakor da bi imeli ostatitukajveč mesecev. Topanamnibilo prav nič všeč. Nemara taborišče še ni pri-pravljeno in nas mislijo pod pretvezo korv finacije pridržati kar v zaporu?
Kljub strogemu hišnemu redu in ne ozi-raje se na opomine stražarjev smo se med seboj na ves glas pogovarjali skozi okna in se dogovorili, da bomo začeli z gladovno stavko, če bi se naše domneve uresničile. Oo tega pa ni prišlo, ker so nam sporočili, da bomo šli že naslednjega dne naprej.
Res so nas začeli drugi dan že navsez-godaj pripravljati na pot. Najprej so nas vestno popisali, nakar nas je pregledal še uradni zdravnik. Ta pa si ni dal preveč dela z nami. Hitro je ugotovil, da smo vsi, kar nas je, sposobni za internacijo, čeprav je imela Pepca Kardelj visoko temperaturo, Oskar Kovačič pa je bolehal za tuberkolo-zo.
Razdelili so nas v dve skupini. Prva naj bi odpotovala zvečer, druga pa naslednji dan. Bil sem v prvi skupini. Res so nas proti večeru vklenili in odpeljali na postajo. Toda ne na Ijubljansko, temveč v Zalog, kjer, so računali, bomo zbudili manj po-zornosti.
A tudi v Zalogu se je ob našem prihodu zbralo nekaj Ijudi, ki so očitno že vedeli, kdo smo in kam gremo. Bilo jih je vedno več. Nekdo je od nekod prinesel rdeče na-geljne in naenkrat smo jih imeli vsi v gumbnicah.
Agent in policaji, ki so nas spremljali, so se vznemirili in zahtevali, da snamemona-geljne, ter nas tiščali stran od Ijudi. Mi pa smo se jim smejali v brk in Ijudem na ves glas pripovedovali, da nas ban Natlačen pošilja « koncentracijsko taborišče v Bi-lečo — nekam daleč v Hercegovino. »Sramota!« in »Dol s fašizmom!« je bilo tu in tam slišati iz vrst Ijudi.
Bržkone bi se bil položaj zapletel, če ne bi bil tisti trenutek pripeljal naš vlak. Z vso
10 Nekdanji Ijubljanski policijski zapori v bivši vojašnici na Vrazovem trgu poleg šempetrske oerkve, danes zdravstveni objekt.
naglico so nas zrinili v vagon, ki je bil dolo-čen samo za nas, in vlak je potegnil.
Poslednjič smo pomahali Ijudem na po-staji v pozdrav in še dolgo časa gledali skoz okna. Zunaj je začel naletavati sneg in kmalu so v nastajajočem mraku izginili za nami domači hribi, polja in vasi. Tedaj se je marsikdo izmed nas vprašal, kdaj jih bomo spet videli.
Bileča je majhno trgovsko mesto ob čr-nogorski meji, na robu večje kraške doline; krog in krog jo obdajajo do tisoč metrov vi-soki goli hribi. Na njih čepe ostanki nekda-njih turških trdnjavic, ki so svoj čas branile za osmansko cesarstvo važno cestoDu-brovnik — Niš — Carigrad, speljano skozi Bilečo, pozneje pa so rabile stari Avstriji za obrambo njenih novih meja proti Crni gori. V1 S.stoletju je bila Bileča sedež župe in je imela živahen promet z Dubrovnikom, kjer se je tudi naselilo precej Bilečanov.
Tako pod turško kot pod avstrijsko vla-davino je bila Bileča važen adminlstrativni center, v stari Jugoslaviji pa sedež okraja. Tedaj je mesto štelo nekaj nad tisoč prebi-valcev, ki so se ukvarjali večinoma s polje-deljstvom (tobak) in obrtjo.
Z drugimi kraji je bila Bileča povezana s cesto prek Trebinja ali Stolca, in to na Du-brovnik ali Mostar, ter takrat še z ozkotirno progo, ki se je pri Humu odcepila od proge Sarajevo — Dubrovnik in peljala do Nikši-ča. Po osvoboditvi je bila sprva podaljša-na do Titograda, danes (ob drugi izdaji te knjige) pa te proge ni več, pač pa je Nikšič povezan s Titogradom z normalno progo.
S tako progo smo se tedaj — bilo je 10. februarja 1940 okrog 9. ure zjutraj—po 38 urah vožnje primajali v Bilečo.
Naslednji dan je prišla za nami druga skupina. V njej sta bili še dve ženski, de-lavki, Pepca Kardelj in Angela Dovč—obe iz Ljubljane. Drugi pa so bili zvečine s šta-jerskega, in sicer: Lojze Hohkraut, Jože Umek, Ivan Keše, Lojze Ocepek — vsi štirje rudarji izTrbovelj, Vili Maurer, steklar \z Hrastnika. ter trije Prekmurci: odvetni-ški pripravnik štefan Kovač, privatni urad-nik Aladar Kardoš in novinar Rudi Čačino-vič — iz Murske Sobote.
v Bileči so doživeli enak sprejem kakor smo ga bili mi. Po poti pa sose imeli, kakor so pripovedovali, nekoliko bolj živahno.
V Zalogu, kjer so jih prav tako kakor nas spravili na viak, so se razvile že prave de-
Slovenskl intemlranci v Blleči — Od k*v* protl desni: Prva vrata: dr. Duian Kermavncr, Nace Kral), Oskar Kovačlč, Franc Bensdčtč, Ivan K«i«, Jot» Um*k. Druga vrsta: Mllan Aplh, Štofnn Kovač, Rud Koran, Mlrko Koilr, AN Kardoi, Petar Šprajc. Ti^tja vrata: Ivan Kraft, dr. Lo|z«Mihaičlč,Lo)zeOc«p^c,Lolz« Hohkreut, Rudl Čačlnovlč.VIH Maurar.Čatrtavrata: Mliko Bagar, Anica Vlpotnlk, Angsla Dovč, Pepca Kardslj, V«iMl|J>crko. Ta sllka k* MStavlkMia Iz sllk, kl so jih Inttmirancl kupll od blktikaga fotografa, ko } h k* moral folograflmtl za taboml-sko kartotako. Izsla na) bl kot razglednlca s prinwmlm beMdlom protl vladl. Bll )• že Izdeten ktlS  (ki ga kaže slika), vendar |e nlso razpečall, k«r so madtam že nekatare (zpuatll.
monstracije. LjučJje so vzRiiRalTproti kon-centracijskim taboriščem, proti vladi, proti Natlačenu in Korošcu ter proti fašizmu. Nastala je gneča. Agenti, policaji in orož-niki so zaman razganjali Ijudi in odrivali irv ternirance stran od njih. Ko je pripeljal vlak, so se demonstrantom pridružili še celo nekateri potniki \z vlaka.
Policaji so bili na trnju in so z veiiko na-glico rinili internirance v vagon. Pri tem je agent Kukovič,12.. ki je vodil odpravo in je bil znan zapornik, surovo porinil Angelo "^ovčevo, ko je stala že na stopnicah. Ta mu je vpričo vseh Ijudi dala krepko zaušni-co, kar so Ijudje živahno odobravali.
V tem času smo dobili tudi prve obiske. Dobili so jih sicer samo posamezni tovari-ši, toda mi smo za vsak obisk rekli, da je »naš«, saj niso bile samo klobase in poti-ce, ampaktudi novice, ki sojih obiskovalci prinesli, last nas vseh.
Prvi tak obisk, ki ga je konec februarja dobila Pepca Kardelj, pa je bil še posebno ¦>naš«! Obiskal jo je njen brat Polde, ki je prišel predvsem v Kardeljevem imenu. Dejansko sta potovala skupaj, le da tova-riš Kardelj, ki so ga partijski posii vodili v Črno goro in pozneje v Dalmacijo, ni smel v Bilečo, ker se je moral skrivati, saj je bila za njim izdana tiralica. Odšel je do Du-brovnika in tam počakal Poldeta, potem pa nadaljeval svojo pot.
Polde nam je vsem prinesei njegove poz-drave in sporočila, obenem pa hotel zvedeti vsako malenkost o našem življenju, o postopku uprave in žandarmarije pa tudi o našem delu in študijo. Pepca je bila že dolgo bolna, ta obisk pa jo je spravil na noge. Z bratom sta se sestala v samem taborišču, tako da si ga je ta lahko koti-kor toliko ogledal.
Polde nam je povedal, da so zunaj resno ra-čunali z možnostio, da nas v taborišču tako a!i drugače uničijo. Zandarmerija ie baje že na za-četku dobila tajno navodilo, da s strogim po-stopkom izzove naš odpor, nakar bi lahko storiii. z nami, kar bi hoteli.
Vendar so sedaj tudi zunaj misliS, da ni po-sebno verjetno, da bi se to zgodilo ob tolikem hrupu v javnosti. Pač pa bi lahko prišlo do tega v nekoliko drugačnih okoliščinah, ob morebitnem izbruhu vojne ali okupadje. Zato je Partija tudi za tak primer storila, kar je mogla v tedanjih ra-zmerah: vsem organizadjam v neposredni bli-žini Bileče, kakor tudi v nekaterih vojaških eno-tah tega področja (tedaj je imola Partija ti-di v vojski že močne postojanke), je bilo naročeno, naj bodo pri pravljene, da bi nam v skrajni sili pri-skočile na pomoč tudi z orožjem, če bi bilo treba. Tovariš Kardelj nam je sporočil naslov nekoga v Oubrovniku, na katerega bi se lahko obrnili v primeru, čebi morai nenadoma bežati. V taborišču za zdaj še ni bilo take potrebe. Oejansko smo bili samo v ofenzivi. Še vedno smo čakali, kaj bo z Mošo in z drugimi našimi zahtevami. Upravnik pa seje zvijal kakor jegulja in bil vesel, če smo bili mirni.
Medtem se je približal praznik 1. maja, ki smo ga hoteli ne glede na trenutno razpo-loženje čim lepše proslaviti. Že sredi aprila smo začeli pnpravljati program za prosla-vo. Znali smo nekaj pesmi, med njimi se-veda Internacionalo in mnogo ruskih in nemških ter celo španskih revolucionarnih pesmi. Posebno radi smo peli pesem nemških internirancev »Die Moorsolda-ten«, ki nam je bila s svojo turobno melo-dijo in po besedilu najbližja
Imeli smo tudi svoj pevski zbor. Pravza-prav dva: enega v naši sobi, ki sem ga vodil sam, enega pa v srbski, ki ga je vodil Tošo. Peli smo kar na pamet, saj nismo imeli nobenega instrumenta in tudi ne not-nega materiala. Kljub temu smo redno va-diii in včasih kar dobro zapeli.
12 Med NOB likvidiran kot izdajalec
Toda vse naše pesmi niso bile nlč novs-ga, če smo jih še tako lepo zapeii. Zato smo zdaj razmišljali, kako bi prišli do novih, a tudi do drugih točk programa. Mi-slili smo še na recitacije in celo na krajši gledališki prizor, pa ni bilo nič iz tega, ker je bilo premalo časa in tudi našli nismo nič primemega.
Tedaj je nekdo prediagal, naj bi sestavili kakšno novo pesem, ki bi govorila o nas samih, o bileškem taborišču. Prvga maja naj bi jo prvič zapeli.
Res, to bi bilo nekaj, smo rekli. A kdo naj jo napiše? Končno smo sklenili, da bo vsak izmed nas poskušal napisati pri-merno besedilo, nakar bi izbrali najboljše, jaz kot pevovodja pa naj bi pesem uglasbil.
No, ko smo se po nekaj dneh spetzbrali, da bi dognali, če se je kaj rodilo, sem bii edini, ki je nekaj prinesel.
»Tole sem skoval,« sem rekel in z veli-kim nezaupanjem pokazal svojo pesem, za katero sem ime! tudi že napev.
Tovariši so mi jo kar iztrgali iz rok in hlastno prebrali vseh šest kitic. Vsem je bila všeč. Na mojo pobudo smo jo vsi sku-paj še natančno pregledali od kitice do ki-
tice ter tu in tam kako besedo obrnili ali prestavili, sicer pa je ostalo vse, kakor je bilo. Kar spontano smo jo krstili za Bite-čanko.
Takoj nato smo šli z njo k Moši, ki je bil takrat še med nami. Hoteli smo, da nam še on pove svoje mnenje.
Živo se spominjam, kako jo je vzel v roke in jo počasi in pazljivo prebral. Če-prav je bila v slovenščini, ni vprašal po no beni besedi. Nazadnje me je pogiedai prek svojih očal in se namuznil. Rekel je samo, naj rnu jo pustim do drugega dne in se umaknil, ker so žandarji že zapirali sobe. Drugo jutro rrse je sam poiskal in mi Izročil — srbski prevod.
»Ali je dobro?« me je vprašal, ko sem prebral.
»Dobro je, Moša, morda celo bolje od izvirnika!«
»Pusti to. To je modra pesem, ki bo odjeknila!«
Takrat in še pozneje sem mislil, da jo je prevedel on sam. Zato sem mu tudi napra-vil poklon. Dejansko pa jo je prevedel Tošo Vujasmovič, ki mu je to naročil Moša in mu
tudi pomagal in svetoval. Dela je bHo opravljeno čez noč.
Šele sedaj sem začutil pravo zado-voljstvo nad svojim delom, čeprav sem, če povem po pravici, užival že pri pisanju, le da nisem verjel samemu sebi. Zdaj, ko so me spraševali, kako sem pesem napisal in naše! melodijo, sem odgovoril: »Ne vem, sam ne vem.« Res je, da nisem ničesar •koval«, kakor sem bil prej rekel, temveč mi je pesem, ko sem začel v svojem kotu premišljevati o njej, kar samo zletela na papir. Rodila sejebrez posebnih težav; ro-dilo jo je okolje, v katerem smo živeli, ro-dila jo je potreba. »Sredi pušk in bajone-tov, sredi mrkih straž« — teh besed si pač ni bilo treba izmišljati, saj so bile stvarnost, ki nas je obdajala noč >n dan, posebno prve dni. In te besede so se spletle v rime v skladu z ritmom naših trudnih, spotikajočih se korakov po trdem hercegovskem ka-menju, in v tem tudi našle svojo melodijo. Spotoma, ko smo hodili kTrebišnjici, sem jo tiho požvižgaval in jo potem tudi zapisal. To je vse.
Sedaj, ko je bila pesem dokončno spre-jeta. je bilo samo še treba, da se jo naučita oba naša zbora. Ker smo jo v naši sobi ho-tsti peti večglasno, sem moral napisati še note za vse štiri glasove; to me je dalo še največ preglavic, ker nisem imel nobe-nega inštrumenta. Da bi bilo presenečenje večje, smo vadili, kolikor se je pač dalo.naskrivaj. Ustvarjeno je bilo pravo razpoloženje za našo osrednjo točko — Bilečanko. Tik pred začetkom smo tovari-šem razdelili besediio, ki smo ga že prejš-nji dan razmnožili. Potem smo jo zapeli.
Sprva smo jo peli sami, kar nas je bilo v zboru, a že pri refrenu so poprijeli ostali. Vedno več jih je bilo. Pesem je narasla — naenkrat smo jo peli vsi na vse grlo, da je zaplavala skoz okna in stene naše sobe na hodnike in na dvorišče, da je odmevalo od starih kasarniških zidov. V tem petju se je takrat izražal ves naš protest zoper zlo, ki nas je doletelo, ves naš gnev, a tudi naša neusahljiva vera v zmago.
Komaj smo jo odpeli, že so pritekli v našo sobo srbski tovariši, za njimi pa še žandarji, ki so bili radovedni, kaj sedogaja. Seveda smo jo morali takoj zapeti še en-krat. To potsmojo peli vsi, kar nas je bilo v taborišču, žandarji pa so z zanimanjem in — zdelo se nam je — celo z nekakšnim spoštovanjem poslušali. Očitno je bilo, da je tudi Tošo opravil svoje, kajti naši srbski tovariši so pesem že znali skoraj napamet in so jo dobro zapeli.
S tem je biia naša proslava sklenjena, saj na nadaljevanje programa ni nihče več mislil. Bumo smo si med seboj čestitali praznik, nato pa odšli k zajtrku.
Ko smo malo pozneje odšli na sprehod kakor ponavadi, pa nas je čakalo novo presenečenje. Komaj smostopiii skozi ka-sarniška vrata, smo opazili, da je cesta pred nami posuta s cvetjem in enako vsa naša pot do izvira Trebišnjice. Kaj je to? Kdo je to storil? smo se spraševali. Nihče drug kakor prebivalci Bileče, njihova mla-dina, naši simpatizerji...
To je bil najlepši pozdrav, ki smo ga mogli doživeti. Vsi srečni in veseli smo po-nosno stopali po strmem pobočju in se potem ves čas sprehoda in tekanja po ze-lenihlr/adahobTrebtšnjici veselili lepega dne. Tudi sonce je ta dan lepše sijalo in ptice so z nami prepevale...
MILAN APIH
SPOMINI ŽIVIIO
V SPOMIN ŠTEFANIJI RAVNIKAR — PODBEVŠKOVI
Kako dobro poznamo Urh?
Morda ne veste, kdo je bila Štefanija Ravnkar- Podbevškova, ali pa ste pozabV li, čeprav ste njeno ime že videli nekje za-pisano? Gotovo pa poznate cerkev in spomenik na Urhu, prek njega paobsežno dokomentarno pričevanje o eno najsra-motnejšt) strani naše zgodovine.
Inpravtaženska, nekočučkeijicavSo strem, je z izredno vestnostjo in nepristra-nostjo zbrala toliko razpdažljivega gra-diva za svojo in našo kroniko, da ji tudi v fretji izdaji (vse so izšle pri založbi Borec) ni mogla več dodati kaj bistvenega.
Svet Urh, kronika dogodkov iz narod-noosvobodilne vojne, je »naptsana v spo-min vsem znanim in neznanim žrtvam, ki so izkrvavele na urhovskem morišču in v okdici, in v opomin tistim, ki bi skušali še kdaj stopiti na pot izdaje svojega naroda,« je zapisala avtorica na začetku svojega dela.
Preberite si knjigo, če je še niste, in ne izpuščajte strani, čeravno boste našli na njih napisane nepojmljive grozovitosti in dejstva, ki jim človek težko verjame. In vendar jim je treba verjeti in si pred njimi ne smemo zatiskati oči. Naš čas ni najbdjši vseh časov, fašizem in nasilje nista pre-magana, ampak se v svetu porajata še vedno — in na novo — iz dneva v dan.
štefanija Ravnkar-Podbevškova, žena pesnika Antona Podbevška, je bila od leta 1932 učiteljica na sedemrazredni osnovni šoli v Sostrem v občini Dobrunje (danes je vse to seveda občina Ljubljana Moste-Polje), kamor spada tudi Urh, nizek grL s cerkvijo, spremenjeno v muzej. Bila je priča izdajam in ubojem, ki so bili dolgo časa zaviti v skrivni mdk. Potem pa so po-stale govortce vse razločnejše in resnica o Urhu se je začela polagoma luščiti iz njih. Za to pa sta bili potrebni več kot dve deset-letji skrbnega zbiranja in zaptsovanja vsa-kršnega gradiva, tudi slikovnega, ki je bilo kasneje objavljeno v prvi izdaji knjige leta 1965, v dtugi leta 1972, v tretji preddvema letoma—in v številnii prispevkti in drugfri knjižbah iz zbirk Kiiturni in naravni spo-meniki Slovenije ter Spomeniki detav-skega revductonarnega gibanja in narod-| noosvobodilnega bpja v Sloveniji.
Že leta 1941 je začela pisati dnevnik in zbirati raznodokazno gradivo, ker je slutk [ la, da bo prišei čas, ko bo treba marsikaj pojasniti. Bila je članica OsvobodNne fronte in ko ji je poveljstvo domobranske posadke na Svetem Urhu prepovedalo poučevati na šoii v Sostrem, je delala pri zaporngkem sektorju Slovenske narodne pomoči.
Domobranci so zvedeli, da ve več o nji-hovem početju, kot bi smela vedeti. Za-grozii so ji s smrtjo, vendar je vojna ieta nekako srečno prestala. Po vojni pa je iz-polnia svojo obljubo in je razkrinkala Ijudi in dogodke okoti Sv. Urha, čeprav so jo nekateri, ko so zvedeli, kaj pripravlja, ho-dili prosit, naj mdči—kasneje pasoji celo grozii.
Njena težka in bogata ž Mjenjska pot se je končala pred dvema mesecema.
Koboste—spetali prvič—šlinaUrhali če hodite morda redno na trimsko stezo proti Orijem in Zadvoru, stopite kdaj vcer-kev, spremenjeno v muzej. Presenetljivo, koliko Ijudi prihaja tja gor na svež zrak, po gobe, borovnice in kostanj in koliko se jih ob nedeljah, ko je tam spodaj v ddini av-tomobilski sejem, pripelje sem gor preiz-kušat avtomobile.
Poglejte siike in preberite, kaj tam piše. Potem pa stopite še do spomenika in po-vejte svojim otrokom, da je naša svoboda krvavo priborjena in da smo jo doižni čuva-ti.
ALENKA LOBNIK-ZORKO
Štefarfja Ravnlkar-Podbeviak
Foto SREBRNJAK
5
IZ ŠOLSKIH KLOPIIN Z DELOVNIH MEST
PRVI ŠOLSKI DAN
Br$kam po spominu In se spominjam najrazllfinejših dogodkov \z svoje rane mlado8tl.
Že med počitnicami sva z mamo pred mnogimi leti kuplli novo torbo, knjige in zvezke. To zame pravzaprav tedaj še niso bile prave počitnice, saj sploh še nisem hodila v šolo. Komaj sem čakala. da bi prestopila šolski prag. Niserr, bila tako željna učenosti, temveč radovedna, kakšna sploh je šola, kdo nas bo učil, kje bom sedela, kaj bomo sploh delali; Sta-rejše prijateljice pa šole niso marale kaj preveč in mi o nji sploh niso hotele pripo-
LJUBAV
Dok su s$ golubovi u letu Ijubili
dok su koraci odzvanjali
u šapatu vjetra,
tamo negdje na ivici grada,
dok srca su drhtala
i lica crvenilom plamtjela
tjubav se radala.
Vjetar je šaputao
riječi nije bilo
pogledi su govorili,
sve se u njima krilo.
Golubovi su se u letu Ijubili.
NADA MILOŠEVIČ
III. razred gimnazije
IVO LOLA RIBAR, Bileča
vedovati, To ]e še večalo mojo radoved-nost.
Končno je prišel zame tako težko priča-kovani dan. ^budila sem se že ob štirih, in ura se nikakor ni hotela premakniti. Oble-čena sem bila seveda hitreje kot ponavadi. l mamo sva odšli v šolo.
/brali smo se na ploščadi. Okoli sobe 9em vi-dela veliko otrok. Nekaj sem jih poznala že od-prej, mnoge pa sem videla prvič. Tovarišica nas je odpeljala v razred. ^del se mi je nekam čudno velik. Sedla sem v zadnjo klop. Pred seboj smo imeli na prtičklh tortice in sokove. Starši so se postavill k stenl, tovaršlca pa je sodela pred tablo za veliko zeleno mizo. Neprestano je go-vorila in nekaj razlagala. čisto nič je nisem ra-zumela. Pa saj je tudi poslušala nisem. Ozirala sem se naokrog, kajti zame je bilo vse novo. Ve-liko zolenih klopi, velika okna, pa tabla. Komaj sem čakala, da bi se začela učiti.
/ačelo me je ščegetati v grlu in hotela sem zakašljati. Pa menda ne bom prekinila tovariši-ce! sem si mislila. Ščegetanje v grlu pa je posta-jalovse hujše. Tovarišica je za hip prenehala, jaz pa sem izrabila ugodno priložnost in krepko zakašljala.
Tovarišica je še nekaj časa govorila in končno tudi prenehala Vsi so začeli vstajati in odhajati, zato sem vstala tudi jaz.
Bila sem razočarana. K akšna šola je to, ko pa se nič ne učimo! Še huje pa je bilo, da je bil petek in torej naslednji šolski dan šele v pone-deljek. Vendar sem ga le dočakala in -- kaj kmalu sem se v odnosu do šole pridružila mojim starejšim prijateljicam. A to je druga zgodba   -
in ne zadnja.
ILONA BERČIČ
Lakota
Nakega v«L«ra, ko tmo u od-pravill spat, se mi j« zazdvlo, d« m# teži lakota, Obotavljaje s«m odtfi v kuhinjo. Prav potiho s«m odpria hladilnlk. V očl so ml padli ftf«ronl, gorčca, pa ajvar in kumaric«. Vit sem vzela ven in zaprla hladllnlk, Najprej sem jedla kumarlc« z gorčl-co, nato pa še feferone z ajvarjam. Iz omare sem vzala tudi kruh, vtn-dar ml ni ugajal in sem ga postavlla nazaj. Najedla sem se, nato pa odšla spat.
Sanjala sem, da sem se tako na-jedla, da sem umrla. Na moj grob so prihajali vsi lačni otroci in me očita-joče gledali. Med seboj so govorlli, kako da sem b«a požrešna in da sem se tako najedla, da mi je počl trebuh.
Sanje so minile in zaspala sem. Zjutraj sem molčala kot grob, ker me je bilo sram zaradi moje požrešno-sti.
Zamislila pa sem se, kako bi po-magaia lačnim, ki so me hoditi gle-dat, ko sem (v sanjah) mrtva ležala v grobu. To rrte je tako zeto peklo, da sem takpj začela pripravljati stvari za RK Slovenije.
DARJA KLEMENČIČ, 7. a OŠ ADOLFA JAKHLA
Nekaj utrinkov iz mladosti naših staršev
Mladost mojih staršev se je zelo razliko-vala od današnjega življenja. Kaj vse so takrat otrcx:i počeli! Potepali so se po gmajnah, pasli krave in nemalokrat katero »uganili« — na jezo svojih staršev. Zjutraj pa so se tudi po uro daleč odpravijali v šolo drgnit šolske klopi. Tako in podobno mla-dost sta preživljala tudi moja starša.
Mama je večino svojih let preživela v Ljubljani. Rada se spominja nekaterih do-godkov: »Takrat je bilo zobozdravnikov še zelo malo in vrste čakajočih so bile brez konca. Mama mi je držala vrsto, jaz pa bi morala po šoli priti k njej. Takrat sem se zobozdravnika še zelo bala. Namesto k zobozdravniku sem odšla kar domov. Ko se je stemnilo, sem se skrila pod posteljo in čakala na mamo. Vsa jezna me je pri-vlekla izpod postelje in me pošteno na-bunkala.«
Rada se spominja tudi svojih počitnic na Dolenjskem, v Starih Žagah. S tri leta mlajšo sestrico sta počeli vse mogoče. » Nekega dne naju je teta za kazen, ker sva se potepali, zaprla v svinjak. Jaz, ki sem i)ila večja, sem lahko zlezla ven, Rezka pa ne. Jokala se je, da so prašiči prestrašeno krulili.«
Tam, v Starih Žagah, so imeli vsega na pretek, od mleka, kave in jajc, ki jih je v Ljubljani manjkalo, pa do suhih klobas in marmelade. »Posebno marmelada naju je mikala. Povod za to akcijo sem dala se-veda jaz. Teta bi še ničesar ne ppazila, če bi si ne pozabili obristati usta in prstov.«
Tudi moj oče se rad sporninja svoje mladosti. Nemalokrat je moral paziti na svojega mlajšega bratca.
»Nekega dne so me prijatelji klicali k nogometu. Le kako naj se znebim nadlež-nega bratca Vojka?! Bistra glava, kot sem bil, sem se spomnil. Poiskal sem vrv, jo privezal na Vojkovo nogo, drugi konec pa za nogo mize. Ko je mama prišla domov, je našJa jokajočega Vojka sredi sobe, mene
pa nikjer. Ko sem se ves blaten vrnil domov, sem imel kaj slišati.«
Tako sta mi očka in mama povedala nekaj dogodkov iz svoje mladosti. Med pripovedovanjem sem ju včasih skrivaj pogledala. Oči so jima zasanjano gledale nekam v daljavo in na ustih se jima je risal nasmešek. Mladost je res nekaj neponov-Ijivega.               NASTA KOPRIVEC, 8.a
Oš JOŽETA MOŠRKIČA
Jesen
Foto MARJAN GARBAJS
Golob miru
isce svoj čas
»... skonstruirana je nevtronska bomba... na osnovi... pod... pogoji... materija...« Marsikdo je z zanimanjem bral v časniku dogodek dneva. Sam v sebi se je začudil nad novim napredkom. Ven-dar ga je že v naslednjem trenutku stisnilo v grlu in pred očmi so mu ležala upognje-na, od bolečin spačena trupla, mrtve rast-line... Nagubal je čelo, našobil ustnice in zaprl stran, po možnosti celoodložilčaso-pis. Misli so mu odhitele naprej, begale po njegovih problemih in pozabile na strašno usodo, ki čaka človeštvo že jutri, pojutriš-njem ali celo danes.
Življenje teče dalje in človek se ukvarja le s trenutkom; prihodnost je še predaleč zanj.
Pa vendar nekje globoko v sebi razmiš-Ijamo o oboroževanju posameznih držav. Toda ne z lastnim jazom (!); razmišljamo z mislimi sebičnežev, v mislih nam je le kon-kurenca.
»... Svet, ki ga hočemo, naj ne bo svet, v katerem je dovoljeno ubijati...« Tako je neka tuja pesnica izrazila svoja čustva. Njena ideja je kot glas vesti. P ripravljena jo je podpirati kjerkoli in kadarkoli!
Naj priznam? Res je, da se še ne mo-remo v svetovnem razmahu. Vendaržrtve še vedno umirajo, še vedno je oboroževa-nje na višku in še vedno brezčutno in hitro sledimo močnejšemu, ne pravičnemu.
Zakaj? Zato, ker se bojimo misliti trezno. Ne skrbi nas. Prišli bomo do konca in to nas zadovoljuje. Kdaj bo ta konec, pa za nas tako ni važno. Če nas ne bo več, če bo človeška rasa izumrla, bodo namesto nas delali in misliii roboti.
Golob miru pa zbegan leti in obupuje med stroji, orožjem in vso industrializirano civilizaciio.
KARMEN PONIKVAR OŠ JOŽETA MOŠKRIČA
Otroci
FotoJANEZJUVAN
OPAZOVALI SMO LIPO
V parku stoji mogočna graščina, ki je bila nekdaj last graščaka Codellija. V spomin natiste čase, ko so vladali grašča-ki, kralji in carji, stoji v parku stoletna lipa, ki jo je že načel neusmiljeni zob časa.
Bilo je lepo jesensko dopoldne, ko smo se znašli pred lipo. Pet učencev je sklenilo roke ob njenem deblu, pa so ga težko ob-jeli. Mogočno drevo se iz dneva v dan stara. Njegovo deblo je obrasel mah in za-kri I vetike razpoke, ki so jih mu zadali vojne in potresi. V višini treh metrov se njeno deblo razcepi v tri dele. Na veliko veselje tukajšnjih otrok je to staro drevo votlo. Veje so rogovilaste in v viharjih ječijo in stokajo. Nekatere so se posušite in odpad-le, nekatere pa so vestni čuvaji požagali.
Jesen je. Listje pada neslišno v pisanih bar-vah na tla. Tisto pa, ki je še ostalo na vejah, tiho poje svojo melodijo o časih, ko je bila lipa še mlada, vitka in sloka. Kdorzna poslušati, sliši to melodijo, kakršne ni na vsem širnem svetu.
LISTIZ DNEVNIKA RANJENEGA BORCA
Brskam po podstrešju. Pod roko mi pride dnevnik borca, ki mu ne vem imena, ker so ga leta zbrisala s papirja.
Berem:
»21.7. 1944
Po hudi bitki so me tovariši težko ranje-nega spravili v bolnišnico Franja. Vsi so prijazni z menoj. Motijo nas letala, ki letajo nad gozdovi. Želel bi biti pri tovariših, ki se kar naprej bojujejo s fašisti. Mnogo jih bo [ padlo, malokdo bo odnesel celo kožo. Po-grešal jih bom — vem, morda tudi boj — l pokanje pušk, grmenje letal. Rad bi trpel z njimi. Moja noga je vsa gnojna na mestu, kjer jo je predrla krogla. Zdravniki mi jo bodo odrezali. Nikoli več ne bom med borci. Vem, da me pogrešajo, tudi počasi se bodo privadili moji odsotnosti.
Ne bo lahko ležati cele tedne, mesece, morda tudi več in se tresti, ko bo nad goz-
dom letelo letalo, ko se bomo nestrpni spraševali, ali bo tudi nad nas priletela bomba in nas pobila... Le zakaj nas Nemci in Italijani pobijajo?
Pobijajo nedolžna življenja. Kaj smo jim storili? Nič. Hitler hlepi po zemlji. Morda uživa, ko drugi trpijo. Ni prav, da te obdol-žijo, česar nisi kriv. Toda Hitler ima na vesti mnogo nedolžnih življenj. Če zma-gamo mi in vsi drugi, ki jih tlači Hitlerjev jarem, Hitlernebpostalživ. Ljudstvogabo linčalo.
Trpim. Morda ne bom dočakal svobode, pa vendar — vem, Ijudstvo ne bo pozabilo hrabrih borcev za svobodo.
Nismo edini narod, ki trpi, trpi ves svet.«
Ne vem, ali je ta goreči borec za sobodo še živ. Toda njegovi zapiski so me ganili do solz. Upam, da je dočakal svobodo.
ANDREJA SUBAŠEVSKI Oš Vide Pregarc
Včasih je imela vsaka vas tako lipo. Pod njo so posedali vaški kmetje s svojimi otroki, igrali vaški godci, mladina pa je plesala.
Lipa vsako pomlad cvete, njeni močno de-hteči cvetovi omamljajo žuželke. Cvetovi lipe so tudi zdravilni, saj čaj iz njenega cvetja pomaga k zdravju mnogim Ijudem.
Uparn, da bo ta lipa, katere listi so tudi v slo-venskem grbu, rasHa še dolgo in jo bodo lahko občudovale tudi generacije otrok, ki pridejo za nami.
ANDREJA STELE 7. c OŠ Ketteja in Murna
Kdo je to?
Prišla je tiho, skoraj neopazno.
Stopila je v vrtove, gozdove, mesta in vasice. Povsod je naredila spremembe: zeleni gozdovi so postali zlatorumeni, vrtovi brez rož pusti, v mestih so se Ijudje začeli pripravljati za zimo. Odgnala je lastovke na jug, prinesla pa dež, ki namesto čistilcev pere ulice. Klopi v parkih so prazne in tudi gugalnice počivajo: šolarje pa je odpravila v šolo, kjer se zdaj učijo. Vrabci se pred njo skrivajo pod strehe, medvedi pa se pri-pravljajo na dolgo zimsko spanje. Povsod je opazna, kajti te tri mesece ona kraljuje. V hlad-nem decembru pa jo bo zamenjala njena še hladnejša sestra.
MAJA ŠIMAGA, 7. č OŠ KARLA DESTOVNIKA — KAJUHA
ŠOLSKI ZVONEC
Šolski zvonci spet zvonijo, spet začel se je pouk. Vse norčije zdaj »adijo«, spet na vrsti zdaj je uk. S šolo same so težave, je odvisno vse od glave, saj nalog je še in še!
LIUJANA BAKŠE, 7. a OŠ KARLA DESTOVNIKA — KAJUHA
Zelena jama. Visokopritlična hiša v Bezenškovi ulici št. 24. Mirno hodimo sedaj mimo nje. Niti ne ozremo se najbrž ne nanjo. Pozno poleti in jeseni leta 1932 pa so se vanjo ponosno, pa tudi strahoma ozirale oči peterice. Kaj ne, v njej so imeli ročno tiskarno in trije od njih so v njej tiskali, da, ročno stavili in tiskali komunistično literaturo. Natisnili so nekaj sto izvodov Internacionale, okoli 600 izvodov Vihre, osem strani obsegajočega slovenskega pokrajinskega glasila KP Italije za Sloven-sko Primorje, okoli 500 izvodov Rdečega prapora, pdkrajinskega glasila KP za Slovenijo (prav tako na osmih straneh) in se pripravljali za natis številke univerzi-tetnega komunističnega glasila Rdeči signali. Tedaj — novembra 1932 — pa je bilo to delo nasilno prekinjeno. Tiskama je bila odkrita. Vsa peterica je bila aretirana... Eden od njih, Ladislav Kiauta, je svojo zbirko avtobiografskih novel in črtic Zakle-njena samota posvetil doživljanjem in dogodkom tistega pol leta 1932 in kasnej-šim letom v zaporih po sojenju zaradi protidržavnega delovanja.
Prisluhnimo odlomku iz 1. poglavja.
TISKARNA
Nekaj bomo natisnili, smo sklenili, za vajo in za dokaz. Prosim za predloge, sem rekel.
.   »Komunistični manifest?«
To bi bilo dobro, toda treba bo poiskati tekst, nam pa se mudi.
»Kakšen letak?«
Nič pravšnjega mi ni prišlo na misel za-stran letaka.
»Kaj pa, če bi natisnili revolucionarno himno Internacionalo?«
Razglabljali smo lep čas, dokler ni obve-Ijala Internacionala. Napev poznamo, be-sedila pa ne tako, smo rekli trije tiskarji, Tone pa:
»Znam jo na pamet, vso. V emigrantskih društvih jo znamo skoraj vsi.«
Tone, ti si sila! — smo rekli. Vzel sem beležnico in si himno po Tonetovem na-reku brž zapisal. Neumornemu Franciju je utrujenost izginila z obraza na mah.
»Za papir bom že jaz poskrbel. In za barvo tudi. Kaj če bi vzeli rdečo?«
Poskočili smo od navdušenja in se obje-li. Seveda, rdeča naj bo. Imenitno!
Stavil jo bom jaz! sem dejal, pripravljen tudi na pretep, če bi se skušal posla polotiti kdo drugi. Razstrosili bomo himno krog to-varn, na univerzi, krog vojašnic! In zgoraj bomo postavili znamenje srpa irt kladiva!
Ali boš Franci lahko storil tudi to?
»Bom. Izrezal ga bom. To je moja stvar.«
. Vračali smo se na domove razigrani, vidno vzburjeni od same neučakanosti, kakor da bi bila morala že naslednjega jutra izbruhniti revolucija... Štel sem si v čast, toda bila je to obenem tudi preizkuš-nja, ko sem pričel staviti Intemacionalo! Ni mi šlo prav od rok; pri učenju je bilo laže; počasi in z muko sem nizal na vrstomeai stihe najlepše delavske pesmi, vrstico za vrstico, strih za stihom: Vstanite, sužnji \z prekletstva, zatirani od vseh gospod, zdaj pravda stara, pravda sveta, kliče vas od vsepovsod... Skrajšana dolžina refrena na koncu kitic mi je delala nove preglavice:
 SKUPNOST - 25. MAj
HJinetniška priloga. Ureja komiiija pri ured-niikem odboru Nik, zanjo odgovafja Mar-jan Moikrii.
In to bo naš poslednji odločilni težki boj, za intemacionalo, življenje vsak žrtvuj...
Zvečer se pojavi na pragu Franci, oto-vorjen z zavitki. »S papirjem bo težava za naprej in sploh, še enkrat ali dvakrat naj si sposodim kakšnoireč, pa mebodozgrabi-IH«
Papir je bil dober, bel, nečasopisni, bolj revialni, vendar ne čisto gladek, pravšnji za poskuse, že razrezan v liste, ki naj po-stanejo letaki z revolucionarno pesmijo.
»Površno si stavil,« je dejal Franci, ko je s koncem očesa ošinil stolpec verzov. »Tule si pozabil na špacije in črke se tiščijo skupaj, tule si dve vrstici kar potegnil v eno in tule, hudiča, kje pa so medvrstniki?«
Skoraj polovico stavka sem moral raz-dreti in ga spet sestaviti pod Francijevim strokovnim nadzorstvom. Nato je privlekel iz žepa steklenici z bencinom in razredči-lom. »Ali sta vrata zaklenila?« je vprašal potlej, ko je bil tiskarski čoln nared, ko je vložil vanj iz linoleja izdelani znak srpa in kladiva. Imenitno, toda za naju s Cirilom še ne, saj sva se prej na obrezanem kosu okenskeqa stekla učila pripravljati barvo, jo mešala s firnežem do prave gostote in nato z gumastim valjarjem nanesla rdečilo na izbočeni svinčeni tekst, kar se le da
enakomerno, previdno, i. Qd razburjenja tfesočimi rbkami. In spet je minilo dosti časa, preden je s potegom suhega valjarja prek papirnega lista nastal čist odtis; ne-kajkrat smo morali z bencinom očistiti svinčeni negativ in opraviti ves postopek nanovo. Končno smo bili zadovoljni, vsi trije smo se vrstil) pri odtiskovanju in rodilo se je nekaj sto prekrasnih letakov z rdeče natisnjeno Intemacionalo in s komunistič-nim emblemom v levem zgorjem kotu. Su-šili smo odtise po tleh, po postelji, po poli-cah. Potrebovali bi večji prostor; s Cirilom sva si dodobra zamazala roke, nos in obleko z rdečo barvo, kar nama ni zmotilo ponosa, da smo storili veliko, pomembno dejanje.
Vprašala si me, Ijuba, dan zatem, s čim sem si vendar roke tako grdo popackal, pa sem ti nekaj odmrmral, da sem pomagal sosedu barvati balkonsko ograjo z mini-jem; razumeš zdaj, da soto bile majhne, a potrebne laži spričo tako silno važnega početja, ki sem se mu ves predaf in ki je moralo ostati tajno na moč.
Domenili smo se, da bosta Ciril in Tone ietake raznosila, Franci pa naj bo doma pri svojem poslu dotiej, dokler ne najdemo zveze s stranko...
Dober znanec, študent slavistike, me je ob večernem mraku povabil v vežo po-slopja blizu univerze in mi pokazal naš letak.
»Ali ni sijajeh?« je rekel.
»Ja, sem dejal« Kje neki so to tiskali? sem se čudil.
»Nekateri pravijo, da v Avstriji. Torej imajo naši komunisti tam pravo tiskarno, kakor vidiš.«
»A tako,« sem rekel in nič drugega ter skrivai roke v žepih, s katerih rdeča barva še ni čisto izginila. Ali naj mu povem po pravici kar zdajle? sem okleval in se nato premislil: ostal bom v popolni tajnosti, zvezo naj iščeta Tone in Ciril.
» Naj ostane to med nama!« mi je zabičal znanec.
»Bodi brez skrbi,« sem zamolklo odgo-voril iz svoje globoke ilegaie. Sicer pa je bilo veliko vprašanje, ali bi mi verjel; bil je bruc, poznala sva se še \z gimnazije, za zvezo bo treba poiskati koga starejšega.
LADISLAV KIAUTA
Njive V
FotoTIHOMIRPINTER