057 South Lswndus A vs. Offlos of Publics tlon: »857 South Lawndata Am Telephone, Rockwell 490« jfijjl xxxviii ** SSSil.'mSSAr?cJiiS S SLS"«:0™? CHICAGO 23. ILU TOREK. 20. AVGUSTA (AUGUST 20). 1946 Subecrlpllon $6.00 Yaarly &TEV.—NUMBER 161 AccepUnce for mailing at »pedal rata of postage provided for in section 1103, Act of Oct. I, 19iT, authorized on June 4. 1918. ilija za ustanovitev Inarodnega razsodišča itev z ekonom-svetom Zdru-ienih narodov UJA DOBILA BESEDO i 19. avg. — Dr. H. V. ivstralski zunanji minis-načelnik avstralske dele-je naznanil, da bo pred-^tanovitev mednarodnega ko bo zemljevid nope začrtan na mirovni i To naj bi ščitilo člo- * pravice in reševalo pri-inarodnostnih manjšin. tlje bo Evatt predlagal zdru-nzsodišca s komisijo za fre p r a v i c e organizacije ienih narodov. Klavzula z trnim načelom naj bi se lliia v vse mirovne pogod- Rražene države, ki so Ita-jarija, Ogrska in Finska, liplicirala v 21 zavezniških nh, ki so poslale reprezen-i na mirovno konferenco, d ustrojem stare Lige naro-niso imele narodnostne F ne nobene besede. Samo io lahko vložile pritožbe, in, katera je imela pritož-I morala barantati s člani-Lige narodov in običajno legla ničesar. Če bo pred-mtralskega zunanjega mi-aprejet, bodo narodnost-Ignjiine in posamezniki za- pvne pogodbe, ki so bile rt]ene za bivše satelite fije, določajo, da morajo me države garantirati fun- atalne pravice in svobod- Idriavljanom. Za to načelo ! izrekla ameriška delega- t ntralija podpira stališče iike delegacije," je rekel L "To je v soglasju z de- icijo in očitno je, da bo rto posledice vojne." fakuje se, da bo mirovna *enca pospešila svoje de Wen. To bo omogočilo od- * trenja med člani sveta zu-I ministrov štirih velesil— Amerike, Velike Britain Francije, nje, ali naj Avstrija doto na mirovni konferen-iavalo ostro debato. Opo-je vodila sovjetska delete bila poražena. Pred- * «< zasliši reprezentanta da bo lahko izrazil o zaključku zunanjih Štirih veleli 1, da juž-W«ka ostane pod Italijo, Wt»petnajstimi proti ' l««)Vom. predlogu je govoril An-v»ini«ki. sovjetski delegat. -r.,od njihovo o-kupacijo. Potem pa je pridrvel nemški divjak oz. divjaki. Nemci so prišli na Primorsko po kapitulaciji Italije. Najprej so bombardirali Cerkno, potem pa so okolico zasedli. Sploh je bilo Cerkno večkrat bombardi-Hiša moje svakinje je bi-Takrat je bilo pet ljudi ubitih. Ona in njena družina se je zatekla dru gam za štirinajst dni. Nemci so postopali neusmiljeno z našimi ljudmi, poleg tega pa so kradli in ropali ter rušili. V januarju leta 1944 so spet bombardirali in ubitih je bilo 50 ljudi. Napadi so se cesto ponavljali. Kar niso pokradli in odnesli, so pa požgali. Požgali so danes pa so po pridobitvah osvobodilne vojne soodločujoč fak tor, to je v delavskem razredu. Za vse delavce in nameščence obstoja enotna strokovna organizacija in sem seveda njen ■■■■ Prvi letošnji maj v novi Jugoslaviji smo praznovali nadvse slovesno, kot nikdar prej v stari Jugoslaviji? Dne 9. maja bomo spet praznovali obletnico, ko je mnogo vasi — Novake, Poče, Re- Nemčija podpisala kapitulacijo, ko, JorgŠe itd., zraven pa mnogo nakar se je končala voina, ki je posameznih hiš. prizadela toliko gorja in žrtev Svakinja piše, da so živeli naši domovini. večnem strahu. * Letala so šviga- Živila imamo še vsa na karte. ia nad njimi skoro vsak dan in Obleko in čevlje se dobi na na- sipala smrt ih uničenje. Lahi so kaznice, a še to ne vsi. Cene mnogo uničili, nato so pa Nemci so pa zelo visoke. Kdor ima ve-1 opuštošili, kar je še ostalo. liko družino in malo zasluži, si ne more kmalu nabaviti teh potrebščin. Ves čas vojne oz. oku pacije in sedaj še eno leto po vrhu, nismo bili deležni hove obleke ali čevljev. Nosimo staro, popravljeno in zašito. V tem oziru, dragi stric, bi se res pri poročili, če bi, mogel kaj poslati in bi ti bili zelo hvaležni.- Ali poznaš tam moža z imenom Božiček? Moj tast (oče moje žene) van Balina ga lepo pozdravlja. I nja svoje pismo iz Cerkna na Božiček je njegov bratranec." Primorskem. Dostavlja, da se-Če bi slučajno čital Božiček daj bodo lahko v miru živeli to pismo, naj se zglasi s pismom kajti izvojevali in priborili so si pošiljko svoji hčeri Rozi in svobodo, ki jih je stala na tisoče zetu Viktorju, katerega naslov življenj in mnogo, mnogo nepo-tu spodaj. Čitatelje pa pro-1 pisnega trpljenja. ih streljali kot zajce, pobijali s oil, klali, obešali, iz kože de-vall, na zdravih ljudeh izvrševali operacijske poizkuse, kuha-milo Iz njih In dušill s plinom. Gradarjev Ivan in France sta padla, Maksel je še pogrešan in ako je doma sedaj samo Gu-stelj. Majčav Zdravko In Brl ;alnov France sta padla pozneje, lamo iz Hrastnika jih je padlo 4 moških. Prva Izdajalca sta bila Dolinar in Gobarjev Nade. Sedaj pa moram zaključiti pi-srfio, kajti pojdem v Moravče na birmo z Elko. Drugič TI pišem več. Prej ml najlepše pozdrave od Tvoje sestro!" Res strašna usoda je zadela u-togl slovenski narod! Našim bratom In sestram, ki so preživeli to grozno Golgoto moramo vsi pomagati po svojih močeh, da si zopet uravnajo Življenje In postavijo na noge. Ckrlatlne Urbanlč. OLAS IZ STARE DOMOVINK Detroit. Mich.—Prejel sem pi smo od mojega nečaka iz Hrastnika pri Trbovljah, katero se glasi v izčrpku: "Dragi stric Herman!—Tvoje neprikačovano pismo z dne marca smo prejeli s Velikim veseljem. Tudi denar amo prejel v redu 14 dni pred pismom. Za oboje prav prisrčna hvala! Ker je rav/io danes nedelja, sem prost in odgovarjam na Tvojo ptamo. Najprvo moram pojasniti, da jaz nisem bil Izgnan v Srbijo temveč sem bil več čas okupa cije v Hrastniku. Dotlčnl Er- "Tako so Lahi in Nemci v Sloveniji izvajali svojo kulturo! Tako barbarsko in zločinsko so postopali z našimi nedolžnimi ljudmi! Pa pravijo, da so kulturen narod. Zakleli so se ti zverinski tujci, da uničijo slovenski narod, ampak to jim ni u-spelo, kajti naš narod se je boril kot lev prpti sovragu." Tako zaključuje moja svaki- Frances Respet. OBISK PRI SORODNIKIH Arcadia, Kana. — Pred krat kim svi obiskali z mojo hčerko Antonijo sorodnike v Spring fieldu, 111. Obiskali sva tudi Auburn, Chicago in Sheldon, Wis., kjer živi moj brat, Anton Divjak, na farmi. V Auburnu sva obiskali steklo—Čudežna sno? ETBIN KRISTAN Stare šege izumirajo in predice se ne shajajo več l\ Igra "Heads I win, tails jrou looae'" Proti Sovjetski uniji bo torej le tuljenja, ampak t njim tapadni kapitalistični svet le zakriva svojo politično in moralno nagoto, kakor jo je zakrival Hitler, ko Je izneše) — židovskega bavbava. s katerim je slepil iK zastrupljal Nemce. V enak namen zapadnemu svetu danes služi tudi anUruski bavbav. m M Me* D. Howell (levo), tajnik korporacije U. S. Steel, isroča ček sa $SI4l*JOO Wigadnetnu generalu Johna OBrlenu__________ od druibe Geneva Stool pa opstuje prisor Henry J. Kslser in Isvnost sploh bi rada Izvedela, sekaj Je btlo Jeklarskemu magnetu dovoljeno, da Je kupil genovsko tovarno sa SOc aa dolar. lfece so potrebne za dalja za druga pa fina zrcala. Astronomi so bolj in dovedni; nikdar jim ne je, kar so odkrili v dalja soljstvo, najti hočejo več deti hočejo jasneje. Zato vajo vsak čas močnejše glede. Zvezdama Yer Wisconsinu ima enega, ka leča je štirideset palcev meru. Luna, ki ie od poprečno dvesto tisoč daljena, je v tem telesko deti, kakor da je le sto nas. Imajo pa mnogo m< daljnoglede, ampak za te zrcala; ti se imenujejo tor j i, medtem ko so oni z refraktorji. Steklo za leče mora bi polnoma čisto, brezbarvni sto vseh mehurčkov in ka koli napak. Steklo za tel ska zrcala ni treba, da prozorno, pač pa se ne si premeniti v obsegu ali v če se nenadoma ogreje al di. Največje tako zrcalo, ga doslej izdelali, meri palcev v premeru in je bi menjeno za južno Kalifon Nekaj let so delali poi preden so dobili tako ste je ustrezalo vsem zahteva steklo ni zrcalo, ampak laga, ki se pokrije z zelo kovinsko plastjo. S konstrukcijo so dosegli, tehtala ogromna steklena le dvajset ton. Ko je bili va, so jo poslali v Kalifor specijalno pripravljenem niškem vozu, stoječo po tako da je bil njen spodit le tri palce nad železniški go. Pa vendar so jo mori žiti po ovinkih, da so se tunelom in nizkim mosto* S pomočjo tega zrcala ta mogoče videti navadno sv< štirideset tisoč milj daljal bi jo kdo mogel držati med nebom in zemljo, i nomi seveda ne gledajo majhnih predmetov, ampl primera kaže, kako prodni veŠko oko s pomočjo takih nogledov v neskončne dl vsemirja. Kje bo meja za take ii mente, je nemogoče ugani pred kratkim so mislili, največje možno povečan skoraj doseženo, a nove it so premagale skepso in hrepene astronomi po še nejših, še bistrejših dalji dih. Kakor ogledujejo oni ni je in najoddaljenejše reči hočejo drugi učenjaki najmanjše in se v ta nam« služujejo drobnogleda Ti to je treba stekla v podob In tudi na tem polju jo * dek ogromen Z zbolji stekla so se izboljšali mik pi, kar se kaže tudi v veli množitvi teh aparatov. ■ Leta 1870 je bilo v M vsega skupaj petdeset * g,.lov. Sedaj j.- £; petdeset tisoč. Nest« u P znanosti imajo kortot od šanih mikroskopov, ki prostim očesom nevidne rastlinice in druge reci ni podobi, pa tv življenju, v ^ustnj' tudi tu so mej* Da 1 I** trebi drobne j še reči. J* »T leč. ne večjih ^ izoblenih. tako da m mest i jo bliž* mM hočejo opazovati-čice. s večajo štin t^ ne gre. * * nl do^anj. n^* čal. PROSVETA i iz nove, prerojene linije in Jugoslavije prodaja netipiziramh tkanin obleke, kuhinjske posode, kmetijskega drugega blaga Btve, niki. l/a in BLJANA. - Vzporedno s n0 pocenitvijo blaga, ki vedno večji obseg, v času naglo napreduje [normalizacija preskrbe pre-jva s potrošnim blagom in njskimi potrebščinami. V mesecih je bilo sproščeno blaga, ki je bilo prej "racionirano ali kontingen-j izročitev blaga v prosto ,jo je omogočila rastoča in-g)ta proizvodnja. Napo-pa so bile še nadaljnje ki se že uresničujejo, dobrim tednom smo poda je zvezni trgovinski izdal odredbo, po kate-li izročeni v prosto pro-obenem izločeni iz na-razdeljevanja številni ii predmeti, katerih pro-sedaj docela prost, tako odpadlo vpisovanje naku-družinske potrošne liste, tudi dodeljevanje blaga em maloprodajalcem. Po dbi so bili med drugim ii v prosto prodajo: trdi lače proizvodnje, moški in čepice, puloverji, rji, vrvarski izdelki, kro-vata in vatelin, svinjsko razen galanterijskega, nec (špalt), jančje kože za otroški čevlji do št. iale iz usnja, ki ni pod nim razdeljevanjem, gumi-pete, podkve in oprimki ikve, pocinkana kuhinjska tehtnice, uteži, svetilke lom, karbidne svetilke in dimniške cevi, milni , mast za obutev, konji za itd. Za navedene pred- 0 odpadle vse omejitve v etu, le predpisi o cenah so nespremenjeni, li minister za trgovino skrbo pa je pred dnevi iz-dve novi naredbi o svo-prodaji vrste potrošnih netov, z omejitvijo, da bla-fetane pod režimom načrtne-razdeljevanja in potrošnje, dvema naredbama bo no olajšano oskrbovanje ljudskih slojev z važ-iivljenjskimi potrebščina- HeilpUirane tkanin« . za oblak* 1 naredba se nanaša na na-rodaje netipiziranih tkanin >leke. Vsak potrošnik al t neomejeni koliBni na-u potreb« bres po-l dovoljenja (nakaznice), * vpisom nakupa v družbami list: vse vrste ne-tlunin za moška o-u ženske obleke in ko-u »imske plašče in po-kakor tudi enak* goto-Izdelane is netlpisira-"min. j od blaga, ki je že prevze-proizvajalnih podjetij, je ^ netipizirane tkanine, odredila ministrstva za tr-in Preskrbo ljudskih re Klede na odločbo o tipi-proizvodnje v tekstilni in-[ J; dne 6 februarja t. 1. 11 "radni list" Atev. 18). *JVaJalna podjetja so od-pri dobavi blaga lo-»akturiraii netipizirano Ikke 10 "značiti tudi rj" Er»aka dolžnost velja E** debelo pri doba-**loP''*iajalc<red met različnega 'tolmačenja v ameriškem, angleškem in francoskem ter ruskem načrtu, Narodi zapada hočejo status quo, Rusi pa odrekajo državljanstvo vsem fašistom, vojnim zločincem ln italijanskim policajem ln uradnikom, ki so se priselili V te kraje po letu 1922 Rusi zahtevajo tudi, da se dovoli vsem meščanom, katere so Izgnali 1* Trsta Nemci aH Italijani, po-vratek in da se jim Vrnejo njihove državljanske pravice. - HELP! - Men Ne*d«4 *t Ome for Factory Work Year round employment In a stable food imhwlry TOP WAUES and (iOOI) CHANCK FOR ADVANCEMENT Excellent employee lienefit programs (»owl Labor relation« Apply at any of the following offices: PRODUCTS REFINING CO. •3rd AND ARCHER • ARGO. ILLINOIS U.S.E.S. SI7 -121 Eackanve Aye. • Chicago. IlJtnels u. s. e, s, SMI S. Aakland Avenue . Ckicafo. IlilnoU ^f _ NAROČNIKOM Datum v oklepaju, US primer (Aug. SI. ISIS)«' poleg vaš imena na naslovu 'pomeni vim le e tem deftmotrf naročnina. PoneVitS*fb časno, ds se tttif hal se MRTVA SRCA Povest SPISAL DR. IVAN TAVČAR (Nadaljevanje) "Bog je protivnilc moj in udaril me je s »lepoto!" vzdihne Filip. Senci enak se je izluščil tedaj Viktor iz meglenega zatilja ter—za streljaj od mesta—šinil mimo. Opazivši Filipa se je zaničljivo zasmejal. "Slabo si meril, bratec! Morda bom jaz bolje!" Ustrelil je, da se je napravil goreč žarek po megli. Čutil je Filip, kako je treščila svin-čenka predenj na led, potem pa odskočila in se žvižgaje izgubila v šumi. "Smrtni dih je bil to!" reče Filip žalostno. Oni je bil že davno izginil. Tudi Filip odrine proti gorenjemu koncu tolmuna. Ondi se je tiščal baron Krušič pod kostanjem ter prezebal, da se mu je treslo po vsem životu. Opazi vši Filipa, izpregovori zamolklo: "Proklicano je mraz! Glejta, da končata to šalo, sicer se prehladimo vsi. Ali ste zadeli?" "Ne!" "Torej brzo nazaj in glejte, da ste srečnejši! Ali vas nič ne zebe, sem od gorovja vleče, kakor bi hotelo človeku odbrltl meso od kosti!" "Mraza ne čutim!" "Sreča vaša! Lahko noč!" Na to se Filip obrne in takoj je zopet sam sredi megle. Morda se je bila megla že bolj razvlekla v tem, morda se je pa tudi oko bolj privadilo nočnemu mraku, aH gotovo je, da je Filip dospel pa mesto, kjer se je videlo do Nižava. Kakor skozi nežno tenčico je gledal na tihi dvor, ki se mu je kazal v površnih potezah. Samo dve okni sta mračno brleli v megleno noč pričaje, da v gradu še ne spi vse. "Tam je Meta!" zaječi Filip, "in spati ji ni moči!" Že poprej mu je silil v dušo temni obup in že poprej, ko je menil, da ga je usoda udarila s slepote, je otemnela vzorna podoba materina v trpeči mu duši. Dvom mu je pretresal duha in sedaj ga zagrabi z železno pestjo misel, da morda Viktor ni lagal In da bi ga Meta vendar ne bila tako neusmiljeno pahnila od sebe, če bi $e ne dvigalo nekaj med njo in med njim. Zavest grozne nesreče ga obvzame In zapustiti ga hoče življenje! Z onemoglo roko zagrabi za vejo, ki se je v zraku nad njim razprostirala. Kavno tedaj poči strel. Cul ga je Viktor in sprožil je orožje proti njemu. Ni že mogel doseči veje. Padel je na koleno, potem pa z obrazom na led, kjer je obležal kakor mrtev. Ko je oni dospel bliže, je lila kri izpod ležečega protivnika in po ledu se je videl teman curek, ki se je vil dalje In dalje. Strah je prešinil Viktorja. Pričel je klicati na pomoč in zdajci so prihitel tovariši. Vzdignili so zadetega boj-mka in zdravnik je prelskal rano. "2iv je še, ali zadet je nad srcem! Vsak hip mi lahko umrje v rokah! Kam naj ga spravimo?" "Na Nižavo ne!" odgovori Malec boječe. "Ce umrje, potem je izkaženo ženitovanje!" "Kam pa?" vpraša zdravnik srdito, "svetujte kaj, vraga! Tu ga vendar ne moremo pustiti, da bi poginil od mrazu kakor pes!" "Veste kaj,H pravi nato Malec, "neslmo ga na Višavo. Ta je tudi bliže negoll Nižava. Pro-kleta stvar to!" Popolnoma je že bil palnlrjen In sedaj se je že čutil junaka, ki je srčno premagal v slavnem boju!— Na Višavi še niso spali, pričakovali sp še gospoda, ki je bil v Soteski Nastalo je silno vznemirjenje, ko so brezzavestnega Filipa prinesli pred vežni prag, zahtevajoč, naj bi ga sprejeli pod streho. Prihitela je družina ter se takoj z velikim hruščem razpršila, opazivši, da so prinesli mrliča. Stari Jernej se je izgovarjal, da ni gospoda doma, da ne sme sprejeti nikogar in da naj gredo na Nižavo, kjer imajo več prostora, več postelj. Pristopil je s svetilnico bliže. "Kdo pa je vendar?" "Kdo pa je vendar?" "Lipe z Nižave!" Obledel je kakor zid in jecljaje je vprašal: "Kaj mu je bilo, za božjo voljo, kaj mu je bilo?" "Sam se je ustrelil," odgovori Malec nesramno, "In tam doli na ledu smo ga dobili, pozno v noč. Ni še mrtev in morda se mu še pomaga, če ga vzamete pod streho!" . "Sam se je končali Sveta Marija! In semkaj ste ga prinesli, da pri nas umrje? Kdo naj bi se ustavljal volji božji! Neslmo ga v posteljo! Tu naj umrje! Oj, ti prejubi Bog, oj, ti preljubi Bog! Urša!" Pričel je klicati svojo ženo, ki je trepetaje prihitela. "Lipe z Nižave je, Urša! In sam se je ustrelil!" "Za pet ran božjih, sam se je ustrelil!" In Urša se je takoj spustila v jok in klicala vse svetnike na pomoč. Potem so ranjenca odnesli v gorenje sobane in ga položili v posteljo. Zdravnik je zavezal rano kakor je vedel in znal; ali bolniku se ni hotela vrniti zavest. Ko je nižavska družba odšla, je ostala sama Urša pri njem i 9 z molitvijo preganjala grozo, ki jo je napadala, če se je ozrla na bledi pbraz bolnikov.— Proti polnoči se probudi Filip. "Jezus Marija, sedaj gleda!" .zdlhne starka. Bilo jo je strfth in mrzel pot ji oblije čelo. Nekaj časa se bolnik ni ganil. Mirno ležeč na mestu je obračal kalne oči po sobi in po stenah. Končno se mu je vprl pogled na steno, kjer je visela neznatna podobica. "Urša," je izpregovoril z veliko težavo, "pojdi semkaj in pomagaj mi, da se vzdignem!" Plašno je pristopila starka ter vprašala bojazljivo: "Kaj bi rad, Lipe? Ali te boli? Ali si žejen?? Ali ne moreš zaspati, pozno je že!" "Urša!" je zaatokal in pokazal s tresočo roko proti steni. "Daj mi podobo semkaj! Pri slabi luči sem videl—samo za trenutek se mi je zdelo!—Moj Bog, daj mi podobo'semkaj!" Snela je zapraleno podobo s stene In mu jo dala. Z obema rokama je pograbil po njej: "Primakni lu& bliža! Tema se mi hoče napraviti pred pogledom!" Posvetila je bliže. Dolgo je zrl na podobo in nemirno jo ječal pri tem, z roko pa si je tiščal prsi, kjer jt Imel globoko rano, kakor bi zabranitl hotel, da bi mu v tem trenutku no odtekla srčna kri. "Urša, ali vol, kdo je to?" (Dalje prihodnjič.) Obnovo kmetijstva na Krškem polju omogočili traktorji (Nadaljevanje ln konec) Za traktorje smo že povedali, da so novi, moderni in dobavljeni od UNRRA-e. Izkušnja pa kaže. da ne ustrezajo popolnoma in da jih bomo morali sčaaoma prilagoditi našim irazmeram. To bo mogoče uspešno napraviti le po večletnem opazovanju, ki bo zbralo vse potrebne podatke. Vprašanje izdelave primernih l«-meiev se že rešuje. Doeekli K»no že prvi uspeh. Tovarna "Veriga" v Leecdh izdeluje le-n»c/e. ki ustrezajo našim razme ram Traktoristi in njihovi uapehi Ko so ae pri naa ustanavljale kmetijako »trojne p<»staje In u prave, nismo samo zbirali nI na ročali tiaktorjev, temveč amo morali začeti tudi z vzgojo po tn-bnega kadra traktoriatov. Za-vedaU ae moramo, da vsak šofer ali vozač drugih motornih vozil, čfprav morda sna voziti traktor po cesti, še ni Uoktorist. Oranje ima svojo tehniko ln prak aa je pokazale, da ae ji šoferji in drugi vozači zelo težko pri lagodijo. Traktorakl tečaji so nam dali doalej že lepo število »poanbnih traktoristov. To Je se kratko razdobje, ki nam je bilo v ta nnmrn na razpolago, te ve llkfe Vzgojo tiaktoi Istov pa bo potrebno še vedno nadaljevati in izpopolnjevati. Zlasti je važno, da traktorist ni samo dober n izvežban voznik traktorja, temveč da je tudi primerno cmetijsko strokovno Izobražen. Ker je traktoriat tisti, ki prihaja največkrat v stik s kmetom, ki mu orje, mora biti kmetijsko toliko izobražen, da zna ta-iteve kmeta pravilno atrokovno oceniti, mu svetovati in pomagati k boljšemu uspehu. Uprava v Brežicah Ima 36 traktoristov za oranje in nekaj samo za delo s krožno brano. V marcu in v aprilu eo napravili povprečno do 40 delovnih dni. Val so vneti za napredek svoje izobrazbe. Imajo svoj tekmoval ni načrt In irkoriatljo vsako priložnost se učenje ln Irpopolnje vanje. Večina traktoriatov jo domačinov iz Rake. Dobo ve in drugih krajev in ao abaolventi traktorskih tečajev. Kakšne Številčne ln stvarne uspehe ao doeegli k pomladi? Zaključne ocene nam uprava za enkrat le ni mogla dati. ker še nI izračunana po številnih zbirnih podatkih It posameznih ca oeeno vaftnlh ugotovitev pa bo v naalednjem mogoče ugotoviti, kateri ao med na i boljši mi pri vaeh velikih težavah kt wmo JIH opisali tgorsj. V oranju so se izkazali zlasti tov. Franc Vlzler, ki je zoral na uro povprečno 3108 mf, Franc Keržan. ki je zoral povprečno 2722 ma na uro in Stanko Gaj-ski, ki je zoral na uro povprečno 2508 m*. V štednjl s gorivom, ki je tudi zelo važna naloga dobrega traktorista, pa ao ae izkazali tov. Štefan Gallč, ki le porabil 26.7 1 goriva na ha, Franc Keržan, ki je porabil 27.2 1, Franc Slamlč, ki je porabil 28.22 1, ln Jože Pečnik. ki je po rabil 29.21 1 na ha. Po absolutni površini zorane zemlje so se izkazali tov. Ivan 2upevc. ki je v 36 delovnih donh zoral 57 89 ha. Slavko Fe-renčak, ki je zoral 52.54 ha v 39 dneh. Jože Ujaš. ki je zoral 50.70 ha v 35 dneh in Anton Dvor-šak. ki je zoral 50.48 ha v 39 delovnih dneh. V vestnosti ln pridnosti, ki se ne da Izraziti s številkami, temveč je samo stvar ocene tovarišev, ki delo vodijo. so se izkazali zlasti tov. Alojz Zaletel. Ivan 2upevc. Vin-ko Burja, Franc Amlgoni in drugI Kaset Je ln traktorsko delo Kolikor smo imeli priložnost govoriti s posameznimi kmeti, ao nam vsi priznavali kakovost no delo traktorjev, njihovo ve liko koristnost ln ponrač. ki Jo nudijo obnovi kmetlistva na Kr škem polju ln izseljenem Pose v ju. Vprašanje rentabilnosti ta enkrat le ne rt*»rejn preaojati. ker uprava doslej opravljenega PKOSVtTA še ni obračunala. To ne morda iz malomarnosti, temveč zato, ker je država upoštevala veliko stisko kmeU na Krškem polju in je vprašanje plačila za oranje preložila na čas, ko se bodo razmere toliko zboljšale, da bodo kmetje plačilo zmogli. Manj razumevanja kažejo kmetje za potrebe stroja, za možnosti njegove čim koristnejše izrabe in pocenitve dela. To je zelo važno vprašanje, o katerem bodo morali prej - ali kasne je razpravljati, zlasti kmetijski odobri. Naloga teh odborov bo tudi, da že pred začetkom pomladanskega aH jesenskega oranja aeatavljo končni seznam vseh interesentov za oranje in ga pravočasno dostavijo upravi. Tako bo mbgla U stroje neprekinjeno zaposliti in delovni čas koristno razdeliti. Vse to bo v korist kmetom, ker se bo delo traktorja tuda na ta način pocenilo. Medsebojna sodelovanja in dobra organizacija sta omogočila že letos, da so dolinski kmetje pomagali orati z vprežno živino hribovskim, med tem pa je traktor dolinskim kmetom zoral njihove njive. Setveni načrt je Izpolnjen, priprave sa letev in košnjo Važno bo tudi delo, ki ga bo morala uprava v Brežicah opraviti poleti ob žetvi in košnji. Ker traja žetev 10 dni in ker napravi samovezalka dnevno do 6 ha, bodo potrebovali za vse delo najmanj 10 samo vezal k. Veliko je tudi zanimanje za košnjo s stroji. Travnikov, ki pridejo v poštev za košnjo s traktorsko kosilnico, je na področju uprave v Brežicah okoli 450 ha. Kmetijsko strojna postaja v Brežicah je-letos odločilno pripomogla, da je bil setveni načrt v celoti izpolnjen in da je bilo obdelane veliko več zemlje kakor v rednih rdzmerah pred vojno. To je njena velika zasluga, ki bo pomagala Krškemu polju, da se bo še hitreje dvignilo iz opustošenja, v katero ga je pahnil okupator. Brez sodelovanja traktorjev nfc bi bilo mogoče, da bi se že po enem letu svobode podoba Krškega polja tako u-godno spremenila, kakor se je. To je dejstvo, ki ga vsi priznavajo. > Važnost uporabo stroja v kmetijstvu Ni pa važno samo to. Za naše kmetijstvo mora v rednih razmerah biti važno predvsem dejstvo, da mu ptroj prinaša veliko večjo rentabilnoet njegovega dela. Za Čim večjo uporabo strojev v kmetijstvu se ne borimo zgolj zato, ker nam tako velevajo naše obnovitvene potrebe. Ne! Stroj mora biti našemu kmetijstvu tisti pomočnik, ki bo kmetu pomagal, da bo svoje delo opravil bolje ln ceneje. Uprava kmetijsko strojne postaje v Brežicah je izračunala naslednje tanimive primerjalne številke, ki jih naj vsi naši kfnetje temeljito premialijo: Traktorski plug napravi na u-ro 350% več dela kakor vprega, krožna brana 380% več, traktorski kultlvator 350% več, sejalnl stroj napravi na uro 250% dela kakor sejalec, izruvač za krompir napravi na uro 2000% več dela kakor delavec in 600% dela vek kakor vprega s konji in delavci, kosilnica napravi na uro 1600% več dela kakor kosec, samovezalka 2300% več kakor ža-njica, obračevalec sena 1500% več, konjske grablje 2000% več in okopalnikl 500', več kakor delavec. Jasno je. da stroj delo ne samo telo olajša in delovni čas Vrhnja plast malUglJ Punch Prest Operal BENCH MECHANIC" Bru. M.uiV Experienced end - J!" AUTO screw MAOmJ operators plater helpers Good paying jobi-Su*d, Shipping Room Garden City Plati & Mfg. Co 1430 8 T>lman Av* • Sear ( GIRLS - Woll 18-35 LIGHT FACTORY WO! $33.80 to $36.40 Starting Automatic increase 2nd fc 4ih Earn up to $65 00 per wm on Piece Work Permanent job, free life and ho insurance. Sick benefits. Cai in plant. Vacation with pay and evening work. Bonus for ning work. NACHMAN COR 4560 W. ARMITAGE A) "Glej, da bodo šle cene gori, tako tudi produkcija ln profiii— mezdo pa ae morajo snlšall." močno skrajša, temveč ga tudi zelo poceni. Kakšne možnosti se s tem odpirajo za življenje kmeta, ki je bil doselj vedno od jutra do večera vprežen v svoje delo in ni utegnil posvetiti se drugim potrebam življenja in napredka, ni potrebno dokazovati. Razni mali oglati FACTORY HELP Light Work—Good pay & overtime ALONZI FURNITURE CO. 1832 Hubbard Rasni mali oglati WOODWORKERS Machine hands for planer, rip-saw and turning Also laborers 637-647 W. OAK ST. HIŠINJA vzdrževanja Polna odgovornost doma Kuhinja, čiščenje itd. Dober dom 3 Odrasli GIRLS & WOMEN . For assembling and soldering Good Pay - 44 hours Experienced or we train MASTER METAL CRAFTERS 12 S. Jefferson Street - Franklin 1481 Kličite DEA. 0085 GENERAL HOUSEWORK 0% day week No heavy laundry Stay or Go Assist with a child Good Pay CRAWFORD 0192 ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE ae vsi društveni tajniki In tnjnloe la Ileal, hi }th društva lavellje v «c ivljeal lokalni In pote ratal aaslopnlkl as Solsšsai okraj« Louis Bnrhorleh. aa MUwaakee Wis. In okolloo. Anion Jankovich. ae Cleveland Okie la okolloo. Ftaak Klun la Chteholam. aa rMtVrfn la trkalltta Frank Cvetna la Tise MUL Pa* vso stodajo-vshedae Anion Zoralk Is Henalaie. Pa* aa Pennsylvaaljo. Pole« vseh teh po lahko aH naročnik aaan pošlje avejo aarot also direktne Uatu PROSVETA 2S57 So. Lawadale Ave. Chicago. UL »»»»«« »i« «« » NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na primer (Aug. 31, 1946), poleg vašega Imena na naslovu pomenL da vam Je a tem datumom potekla naročnina. Ponovilo Jo pravočasno. da ao vam Uat no uetavL OPERATORJI ŠIVALNIH STROJEV za otročje obleke. Stalno delo, počitnice s plačo. Nova tovarna. 5 dni v tednu. Lahko zaslužite $1.25 do $2.00 na uro. LITTLE BLOCK ORIGINALS 231 S. Green Street HIŠINJA ZA MALI HOTEL ZA POSTLJANJE POSTELJ IN ČIŠČENJE SOB 5636 W. Lake Street AUSTIN 2282 FIVE WOMEN OR GIRLS Light assembly and soldering Experience not neceaaary. Small clean factory. 75c per hour to start. WILLIAMS MFG. CO. Ill W. Huron St. BLACKSMITHS — (KOVAR jE) na "Bradley Hammer" in "Grinders," ki imajo nekaj izkušenj na strojnih nožeh. Stalno delo skozi celo leto z dobro plačo. AMERICAN SAW k TOOL WORKS 2415 W. 14th Street GIRLS • WOMB Bindery Work Experienced or Inexperienced Light, Clean Facto Work Pleasant Working Conditio! 310 W. POLK 12th FLOOR ALI GLEDATE ZA DOB PLAČO IN STABILNOSTI Telefon kompanija Ima m takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od sačetka plače Tihi uro, po treh mesecih 77 He as in po šestih mesecih po 12 uro ženske za Čiščenje v vg delih mesta Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. Oglasite sa pri nilNOISBEU TELEPHONE COMPANY v uposlovalnem uradu u tea v pritličju 309 W. WASHINGTON I TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vabila za veselice ln shode, vlzitnice, čssnike. knjige, koledarje, letake itd. v alovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne . • . . Cene zmerne, unijsko delo prva vrste Pilite po informacije na naslov: snpj printery MI H S. Lawadale Avenue - . Cklcago 29. Illinois 5 TEL. ROCKWELL 4S04 naroČite si dnevnik prosvetc Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči na Ust Prosvetota prišteje eden, dva, trt štiri ali pet članov is ene druiine k eni n«ro4 ninL List Pros veta stane an vae enako, sa člane ali nečlana $800 a eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri asesroantu IIJM tednik, se Jim te prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroks. rta da Je Uat predrag aa člane SNPJ. List Proaveta je vate lastnina u gotovo Je v vsaki drušini nekdo, ki hi rad čital lUt vsak dan. Pojaanllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenrhs biti c « SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam tvoj um tednik, bode moral tinti član iz dotične družine. kJ Je tako ikup naročena na dnevnik ProsVeto, to Ukoj naznaniti uprsvnlitvu ui^ ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvcta Ak<> «J stori, tedaj mora jipravnlžtvo znižati datum za to vsoto narocroa« Cena llatu Proaveta Jet Za ZdruL država ln Kanado tt.00 1 tednik ln _______4 JO 2 tednika ln________J tO 3 tednike in_______L40 4 tednike in______u. 1.20 5 tednikov in_________ nič Za Evrope Je Za Chicago in okolico Ja 1 tednik in ............... 2 tednika in ------------ 3 tednike ln .....- 4 tednike in .........- 5 tednikov ia ...... _____________ |7J II .. U JI I* 1j Ispelnlte spodnji kupon, priložite potrebno vsoto oney Order v pismu in si naročite P ros veto. Ust. ki >• Money PROSVETA SNPJ. 2t$7 So. Lawndale Ave. Chicago 23. I1L Priloženo pošiljam naročnino sa Mat Prosreto rsots I L Ksao...................................tL drvitrs * Naslov ti Antitn Cl * Čl. dru*»" * ------------ Hov naročnik □ gta, naročnik 3