PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini
Abb postale i gruppo - ideila 40 lir
Leto XIX. St. 245 (5620)
TRST, sreda 16. oktobra 1963
PRVI URADNI ŠTEVILČNI PODATKI O STRAŠNI KATASTROFI PRI VAIONTU
Pogrešanih 2118, preživelih 2978 najdenih 1281, pod ruševinami še 83 7
Včeraj so začeli odkopavanje z buldožerji in drugimi stroji - Nabiralne akcije se nadaljujejo - Kje bodo zgradili novi Longarone?
BELLUNO, 15. — Na podlagi uradnih podatkov, ki so jih objavili danes, se je v soteski Vaiont rešilo 2978 ljudi. Če se računa, da je pri zadnjem štetju Longarone imel 4688 prebivalcev, znaša celotno število pogrešanih 1710. Tem je treba dodati 108 Pogrešanih iz občine Castellavazzo. Skupno pogrešajo torej 1818 ljudi, katerim je treba dodati približno 300 ljudi, ki so bili na Prehodu na tem področju.
Na pokopališču v Portogni so---------------------------
Vsa trupla, ki so jih bili našli, danes zaprli v krste. Sorodniki žrtev ne morejo sedaj več neposredno opazovati mrličev; odslej jih bodo mogli identificirati na Podlagi fotografij, ki so jih posneli, preden so posamezna tru-Pla zaprli v krste.
Danes so v dolini reke Piave našli druga dva sodčka ciankalija Poveljstvo gasilcev na področju Longarone je zsčelo nocoj pregledovati in čistiti strugo reke Piave ®d Soverzena do zapornice pri Busche. S tem upajo, da bodo potešili iskanje mrtvih. Toda za Pregled razsežnega proda ne bodo zadostovali gasilci; zato bodo zahtevali pomoč drugih. Vojska nadaljuje dezinfekcijo vsega področ-J®; Zdravstvene oblasti izključujejo, da bi navzočnost ostankov človeških trupel v reki mogla povzročiti nevarnost za zdravje. Sinoči do poznega večera so nadaljevali odvažanje ljudi in njihove.
8a^ imetja z manj prizadetih pod-ročij, kjer pa postajajo življenj-ski pogoji nemogoči. Izpraznili so kleti na področju Longarona in Codissaga, poskrbeli so za dobavljanje vode preživelim,- porušili so nevarno poškodovane hiše. Vojaški helikopterji še dalje oskrbujejo z živili kraje, ki so še odrezani.
V Longaronu so začeli danes topografsko rekonstrukcijo vasi. Nad razvalinami so table z napisi «hotel Marina», «hotel Pošta» itd.
Danes so stopili v akcijo buldo-terji jn drugi stroji, ki kopljejo Wed razvalinami fiiš. tako da se začenjajo videti obrisi vasi. Nadaljuje se tudi iskanje' mrličev na krajih, ki so označeni s tablami na podlagi podatkov sorodnikov ali znancev. Do včeraj opolnoči *® našli 1281 mrličev na vsem pod-rpčiu. ,n pod ruševinami jih je v*rjetno še okoli tisoč
Skpp;ne .vojakov še vedno kop-ljejo: z'lopatami in motikami, tona od danes dalje prevladuje ropot strojev, ki premetavajo zemljo. karnepje,, cunje, raztrgane žim-P:cp. kolesa biciklov, orodje, kuhinjsko orodje in polno drugih stvari.
Sedaj se postavlja vprašanje,
II,,imiii1iuni,|,|„||,i|,ii|itiini„i,11111111111, mniMNI
Poleg vsega, kar se Je moglo doslej zvedeti o strašni katastrofi v soteski smrti, nam o veličini tragedije najbolj okrutno pričajo Prve hladne uradne številke o smrtnih žrtvah, zlasti pa podatek, da še vedno niso mogli najti skoraj 850 pogrešanih; od 1281 najdenih pa so jih mogli do včeraj Pokopati komaj 470, tako da jih na pokop čaka 811, zakaj identifikacija je nadvse težavna in nemogoče bo, da bi imel vsak križ na ogromnem skupnem novem Pokopališču tudi svoje ime. Pogrešane pa so včeraj začeli iskati kor z buldožerji, ki ne odkopa-v*jo le zemljo, temveč tudi dele Pohištva, potrgano posteljnino, kuhinjsko orodje, dele biciklov Itd. Preživeli romajo na ogled ruševin svojih domov; niti 3001) jih Pl od 4688 prebivalcev, kolikor 8r' jih našteli pri zadnjem štetju, preskrbo preživelih ljudi in zgraditev novih domov se nadaljuje plemenita nabiralna akcija po vsej državi. V parlamentu Pa se razpravlja o krivdi, ki sega verjetno kar trideset let nazaj, ko je tedanja vlada izdala prvo do-v°ljenje za gradnjo, najmanj pa tri leta nazaj, ko se je udrl prvi močnejši plaz, ki bi bil moral pač dovolj jasno opozoriti na grozečo katastrofo. Kaj bolj otipljivega se ko zvedelo iz rezultatov že ime-dovane tehnične komisije, za dokončne ugotovitve pa bo potreb-n° najbrž počakati na delo parlamentarne komisije, ki bo prav Kotovo ustanovljena, saj ji dejansko nihče več ne nasprotuje.
Ob alžirsko-maroški meji pa se Je položaj vnovič poslabša) in b°ji so še vedno v teku. Ben Bete Je odredil splošno mobilizacijo Vgeh bivših vojakov osvobodilne v°jske ter maroškega kralja Hasana označil za zločinca, ker je Izvršil napad na bratske Alžlrce. ^ sporu je ponovno posredoval tunizijski predsednik Burgiba, ter tajnik arabske lige Kasuna.
V Bonnu se je včeraj 87-letni kancler Adenauer, po štirinajstih letih vladanja, poslovil in bo odslej samo navaden poslanec. Jutri' ko verjetno sestavil novo vlado novi kancler Erhard.
ali bodo Longarone obnovili na kraju, kjer je bil do sedaj. Prefekt iz Belluna je danes izjavil, da je vlada pripravljena storiti to, kar bodo sklenili prebivalci vasi. Po njegovem mnenju pa bo treba obnoviti Longarone tam, kjer bodo vaščani odločili.
V Ertu in Cassu, ki sta bila popolnoma evakuirana, ni nobene posebne novosti. Tu pa tam pride v vas kak kmet iz Cimolaisa, da odnese še zadnje stvari in da od-pelje živino iz hlevov. S hriba Toc se ni utrgal noben plaz več. V omenjenih izpraznjenih vaseh stražijo vojaki in karabinjerji. V Clautu, kamor se je preselil občinski sedež Erla in Cassa, so začeli štetje pogrešanih.
Del prebivalstva Erta in Cassa se ne misli vrniti v ti dve vasi I in pravijo, da rajši gredo drugam, kjer bodo mogli delati v miru in brez strahu «pred premikom vsakega kamna». Starejši pa bi se rajši vrnili, toda pravijo, da je treba še prej jezero posušiti, da ne bo več predstavljalo nevarnosti.
Na sedežih radiotelevizije, Rdečega križa in na drugih zbirnih centrih po vsej Italiji se nadaljuje zbiranje prispevkov za prizadeto prebivalstvo.
Prav tako še vedno prihaja pomoč iz tujine. Francoski predsednik de Gaulle je poslal predsedniku Segniju pet milijonov frankov kot svoj osebni prispevek. Ravnatelj lista «Progresso italo-americano» v New Yorku Fortune Pope je sporočil, da so začeli zbiranje prispevkov za ponesrečence; sam je prispeval deset tisoč dolarjev.	' ‘
Predsednik Segni se je zahvalil za številne sožalne brzojavke, ki so mu jih bili poslali državni po-■ 'jvarji raznih držav.
Titova sožalna brzojavka Segniju
ACAPULCO, 15. — Predsednik republike maršal Tito je poslal italijanskemu predsedniku Segniju ob nesreči, ki je doletela prebivalstvo Belluna, naslednjo brzojavko:
«Vest o nesreči v Bellunu, ki me je zatekla daleč od moje domovine, je globoko pretresla moje sodelavce, mojo soprogo in mene. V časih bolečine, ki jo sedaj preživlja italijansko ljudstvo, sprejmite gospod predsednik, izraze mojega najglobljega sožalja in solidarnosti».
Delegacija SFRJ v Bellunu in Longaronu
TRST, 15. — Danes je posebna delegacija SFRJ obiskala prefekta pokrajine Belluno in mu izrazila sožalje spričo nesreče, ki je prizadela dolino Longarone. Poleg tega je obiskala tudi podžupana v Longaroneu, mu izrazila sožalje, ponudila pomoč Jugoslavije in položila venec na grob umrlih ponesrečencev.
Delegacijo je vodil podpredsednik skupščine SR Slovenije dr. Marjan Brecelj, v delegaciji pa so bili še Tine Remškar, Bogo Gorjan, Rudi Janhuba in A-leksander Olulč.
Prispevek zagrebške tovarne «Rade Končar»
ZAGREB, 15. — Uprava tovarne «Rede Končar» v Zagrebu je obvestila generalni konzulat Italije v Zagrebu, da je upravni odbor tovarne sklenil poslati prizadetemu prebivalstvu v soteski Vaiont pomoč v znesku 500.000 dinarjev.
Uprava nogometnega klubi «Trešnjevka» v Zagrebu je pred lagala nogometnemu klubu «Venezia», da bi odigrali nogometno tekmo v Benetkah prav tako v korist prizadetemu prebivalstvu.
Ben Bela je odredil splošno mobilizacijo bivših vojakov osvobodilne vojske. Omenil je nedavno informacijo ameriškega lista «Christian Science Monitor», da ameriški pi-ioti vodijo letala z maroškimi četami do meje, ,n dejal, da je alžirske vojake obkolilo štiri tisoč vojakov, ki sp jih pripeljali z letali, katera pilotirajo tujci. Očital je maroški vladi, da Je izkoristila notranje težave v Alžiriji za napad,
Tudi v Marakešu so sporočili, da so boji še vedno v teku, trdijo pa, da sta Baida in Tinžub v maroških rokah. Tudi Marokanci trdijo, da alžirske vojake «prevažajo tujci».
Maroški zunanji minister Bala-frež, ki se je vrnil iz ZDA, je izjavil, da Maroko «ne popušča glede svojih pravic», da pa je pripravljen rešiti spor z Alžirijo s pogajanji,
Ben Bela je na zborovanju v Al-žiru izjavil, da je kralj Hasan zločinec, ker je izvršil napad na bratske Alžirce.
Kairski radio je javil, da je tajnik Arabske lige Hasuna stopil v stik z alžirskim in maroškim poslanikom v Kairu za rešitev spora. V Marakešu zatrjujejo, da so alžirski predstavniki pri razgovoru s kraljem Hasanom sprejeli diskusijo o začrtanju meje in da je zaradi tega možnost pogajanj.
V Costantini je večje število demonstrantov napadlo nocoj ameri-ški kulturni center in razbilo okna
Razgovori so se zaključili pozno zvečer in delegacija se bo ponoči vrnila v Alžir, da poroča Ben Beli. Tunizijski predsednik Burgiba je poslal nocoj kralju Hasanu in Ben Beli nujen poziv, naj se boji ustavijo in naj se skliče konferenca zunanjih ministrov v Tunisu. V New Yorku se je maroški poslanik pri OZN razgovarjal nocoj s tajnikom OZN U Tantom.
Pred podpisom skupne izjave Tito-Lopez
ACAPULCO, 15. — Nocoj bosta predsednika Tito in Lopez podpisala skupno izjavo o obisku predsednika Tita v Mehiki. Predsednika bosta, kot se pričakuje, neposredno po podpisu deklaracije v federalni palači sprejela domače in tuje novinarje. Tu se je namreč zbralo nad sto' domačih in inozemskih novinarjev, fotoreporterjev in kino snemalcev, da bodo za velike svetovne agencije, nacionalni tisk in radijske programe zabeležili ta važen dogodek. Po tiskovni konferenci bo predsednik Lopez priredil v restavraciji «Perla» poslovilno večerjo v čast predsednika Tita in njegove soproge, ki odhajata jutri iz Atapulca v glavno mesto Mehike od koder bosta s svojim spremstvom z letalom odpotovala na neuradni obisk v ZDA.

Resolucija
proti jedrskemu orožju • v vesolju
NEW YORK, 13, — Predstavniki vseh tistih držav, ki so sodelovale na ženevski razorož'tveni konferenci, so predložili v političnem odboru resolucijo, k- z naklonjenostjo sp-ejema stališče, ki sta- ga izrazila predstavnika ZDA in SZ, ter slovesno poziva vse države, naj ne postavljajo v tir okoli- Zemlje naprav, ki bi -prevažale jedrsko orožje ali katero koli drugo orožje za množično uničevanje, naj ne postavljajo takega orožja na nebesna telesa ali v. vesolje na kakršen koli drugi račin ter naj ne spodbujajo udeležbe pri taki dejavnosti.	» -	•
Na seji. političnega odbora , je danes dolgo govoril italijanski predstavnik Cavalletti o perspektivah ženevskih pogajanj o razorožitvi in o možnosti napredovanja.
ODGOVOR MINISTRA SULLA NA INTERPELACIJE O NESREČI
V'
Se vedno grozi nevarnost novih plazov
Prvič se je udrl plaz že leta 1960 - Sullo predlaga odložitev imenovanja parlamentarne komisije, ki jo zahtevajo tudi poslanci PSDI in PRI - Alicata (KPI): Oblasti niso upoštevale opozoril prebivalstva in krajevnih uprav
RIM, 15. — Komunistični poslanec Lajolo je predložil predsedstvu poslanske zbornice vprašanje predsedniku vlade in notranjemu ministru, «kakšen znak konkretnega priznanja bodo dali generalu armadnega zbora Ciglieriju in vsem drugim častnikom podčastnikom in vojakom pod njegovim poveljstvom, za res zgledno obnašanje, za duha človeške solidarnosti in požrtvovalnosti, ki ga kažejo od prvih ur po katastrofi v Vaiontu».
Dalje sprašuje poslanec, «kakš-
ni ukrepi bodo sprejeti proti prefektu iz Belluna in drugim civilnim oblastem, ki so se v petek, ko je še vedno primanjkCK vaio kruha in mleka za preživelo prebivalstvo in je primanjkovala centralizirana organizacija za pravočasno pomoč, brigali za protokol obiskov članov vlade ter medtem ko so preživeli občinski svetovalci vseh strank zahtevali z razumljivo razburjenostjo in odločnostjo takojšnjo pomoč prebivalstvu in zgledno kaznovanje krivcev, si je belunski prefekt dr. Caruso upal reči, da je to «podlo vreščanje», tako da ga je reki član parlamentarne delegaci-
je kot odposlanec predsedstev obeh zbornic moral ostro opozoriti, naj molči».
Na današnji popoldanski seji poslanske zbornice se je začela razprava o komunistični interpelaciji in o drugih desetih vprašanjih v zvezi z nesrečo v Longaronu. Prvi podpisnik komunistične interpelacije, poslanec Busetto je ugotovil, da preživelo prebivalstvo želi, da se ugotovi resnica o nesreči in da se zadosti pravici. Dodal je, da mora vlada predvsem sprejeti nujne u-krepe, da se prepreči nadaljnja nevarnost. Izjavil je dalje, da je pobuda prebivalcev, ki so prijavili sodni oblasti prefekta iz Belluna in Vidma, upravičena.
Zahteval je, naj vlada sprejme
iiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiff im,u,iniiiiiii,,,mulil,,um,imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SEGNI PRI ODKRITJU SPOMENIKA ŽRTVAM ODPORA V LANCIANU
Vlada bo danes pojasnila stališče o določitvi pravičnih najemnin
Pravosodni minister ustoličil komisijo o ureditvi sodstva - Senat odobril proračun ministrstva za obrambo ■ Zasedanje centralnega odbora KPI
RIM, 15. — V spremstvu notranjega ministra Rumorja je predsednik republike Segni odpotoval z letalom v Pescaro, od koder je nadaljeval pot s helikopterjem v Lanciano, kjer so danes odkrili spomenik žrtvam protinacističnega upora 5., 6. in 7. oktobra 1943. V teh borbah je padlo 23 partizanov in več kot 500 civilistov, uničena pa Je bila železnica in industrijske naprave v mestu.
V razgovoru z novinarji na
Novi boji med Alžirci in Maročani
AL2IR, 15. — Danes je prišli do novih bojev med alžirsko :n maroško vojsko in baje so se boji raztegnili tudi na druga področja. Davi sta prispela v Rabat alžir-ska predstavnika Mohamed Jaztd in major Slimane, ki sta danes odšla v Marakeš, kjer sta imela dva dolga razgovora s kraljem Hasanom.
Zvečer pa ie bilo v Alžiru veliko zborovanje, ki 9e ga je udeležilo dvesto tisoč ljudi. Govoril je Ben Bela, ki je izjavil, da 400 alžirskih vojakov še vedno krčevito brani Beido in Tinžub pred napadom tisoč maroških vojakov.
Montecitoriu je pravosodni mini-ster Bosco izjavil, da bo obrazložil jutri pred pravosodno komisijo poslanske zbornice stališče vlade glede zakonskih predlogov o določitvi pravičnih stanarin. Minister za industrijo Togni pa je predložil danes v senatu zakonski osnutek v korist majhnih in srednjih industrijskih podjetij in o kratkoročnem finansiranju trgovskih podjetij. Minister je zahteval nagel postopek, kar je senat odobril.
Pravosodni minister Bosco je danes ustoličil komisijo, ki mora pripraviti zakonski osnutek o ureditvi sodstva. V svojem govoru je minister podčrtal med drugim tudi povezanost med sodstvom in reformo zakonikov, ki jo bo vlada izvedla v roku štirih let.
Minister za industrijo Togni je sprejel danes člane preiskovalne komisije za CNEN, ki so mu poročali o rezultatih preiskave in izročili, po izteku roka, zaključno poročilo o tej preiskavi.
V	poslanski zbornici so na dopoldanskem zasedanju nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za pošto in telekomunikacije, na popoldanskem zasedanju pa so bile na vrsti interpelacije in vprašanja poslancev v zvezi s trage. dijo na področju Vaionta, o čemer poročamo na drugem mestu.
V	senatu pa so na dopoldanskem
zasedanju začeli splošno razpravo o proračunu ministrstva za zdravstvo, med katero so podčrtali potrebo po reformi celotnega sistema zdravstvene oskrbe; na popoldanskem zasedanju pa je po zaključku splošne razprave o proračunu ministrstva za obrambo spregovoril minister Andreotti, ki je dejal med drugim, da je še pre. zgodaj za skrajšanje vojaškega roka na 12 mesecev, kakor predlagajo socialisti, ke" so ga komaj skrajšali na 15 mesecev in še niso premostili všeh sicer predvidenih težkoč, ki so s tem nastale; kar zadeva povišanje «dnevnic» vojakom, ki služijo rok, je pripomnil, da bi bila zaželena ustrez. na finančna sredstva. Minister je hkrati sporočil, da so predložili danes v senatu zakonski osnutek, ki priznava pokojnino staršem vojakov, ki izgubijo življenje pri izvrševanju službenih dolžnosti.
Senat je nato odobril proračun ministrstva za obrambo.
Centralni odbor KPl je nadaljeval danes diskusijo o poročilu Barce o gospodarsko-političnem položaju dežele. Cardia (Sardinija) je ovrgel tezo onih, ki smatrkjo, da je treba vsekakor računati s propadom pogajanj za novi levi center, tajnik FIOM Trentin p» je zatrjeval, da se sedaj nahajamo v novem gospodarsko-političnem položaju, tako kar zadeva usmeritev delodajalskih skupin, kakor tudi
političnih sil; osrednji element te novosti je «močan vpliv vprašanj strukture na politično posredovanje». Trentin je nadalje zatrjeval, da je danes «zmanjkal prostor, ki je v preteklosti omogočal reformistični eksperiment, ne da bi s tem prizadeli sistem; nasprotno, celo okrepili bi ga bili v celoti», in pripomnil, da postaviti vprašanje gospodarskega načrtovanja pomeni «poudariti avtonomijo sindikalnega gibanja kot antagonistični moment glede usmeritve sistemo». Chiaramente pa je zatrjeval, da je «sporazum v Camillucci zastarel zaradi razvoja gibanja množic. Huda napaka dela večine PSI je v tem, da ne razume, v kakšnih težkočah se danes nahaja KD. Dialog, prekinjen v juniju, se nadaljuje danes, toda pomaknjen na. prej». Diskusijo so preložili na jutri, da bi se parlamentarci mogli udeležiti zasedanja poslanske zbor. niče, iti je imela na dnevnem redu obrazložitev interpelacij in vprašanj v zvezi s katastrofo na področju Vaionta.
Francoska vojska zapustila Bizerto
TUNIS, 15. — Predsednik Burgiba je nocoj javil, da so iz Bi-zerte odpotovali še zadnji francoski vojaki. Dodal je, da je vse poteklo v prijateljskem ozračju in da so francoske vojne Udje spremljale tunizijske enote do odprtega morja. Burgiba je pozval tunizijsko ljudstvo, ndj se veseli tega zgodovinskega dogodka ter naj o-hrani enotnost.
predloge CGIL v korist, emigrantom, ter je dodal, da preživelo prebivalstvo pričakuje zagotovilo o civilnem ln gospodarskem preporodu Longarona, istočasno s takojšnjo izjavo o neuporabnosti bazena Vaiont ln njegovih naprav. Poudaril
Togni imenoval komisijo za kolav-diranje med delom. Omenil je, da se je leta 1960 udrl plaz, čemur je sledila huda polemika. Iz poročila komisije za kolavdacijo izhaja, da je profesor geologije na rimski univerzi prof. Penta postavil dve do-
je, da bodo potrebni ogromni stro-1 mnevi o vzrokih plazu: prva do-
A Iri rvo /-» Vx	\	-v- — n--n 1* .... - V,	1 —	.v—      _
ški za obnovo razdejanega področja, za kar pa mora plačati družba SADE, ki predstavlja naravnost državo v državi. Zahteval je, naj se blokira večji del odškodnine dvesto milijard, ki jih mora ENEL izplačati družbi SADE za nacionalizacijo. Na koncu je dejal, da bo pri ugotavljanju morebitne odgovornosti treba začeti od političnega razreda, kajti kar se je zgodilo, je bilo predvideno, ln preprečile bi se človeške žrtve, «samo če bi bili hoteli pridržati roko tistemu, ki je na nevarnosti drugih kopičil svoje dobičke».
Govoril je nato o neobčutljivosti pristojnih organov do protestov in pritožb glede bližnje nevarnosti in podal pregled vseh teh protestov in opozoril od leta 1958 dalje.
Končno Je Busetto zahteval parlamentarno preiskavo, ki mora iti do dna. Pripomnil je, da je to nov preizkusni kamen za sile, ki hočejo pravi levi center. Prav tako je potrebna upravna preiskava o obnašanju krajevnih oblasti. Dodal je, da njegova skupina zahteva suspendiranje prefektov iz Vidma in Belluna.
Na koncu je izjavil, da je osrednje politično vprašanje v menjanju vodilnega razreda in v spremembi države na podlagi nove politike strukturalnih reform in gospodarskega napredka v službi družbe.
Odgovoril je minister za javna dela Sullo. Izjavil je, da se je plaz utrgal približno 600 metrov visoko nad jezom. Računa se, da je v jezero padlo dvesto, tristo in morda štiristo milijonov kubičnih metrov materiala. Plaz je širok dva kilometra in pol. Material, ki je padel v jezero, je dvignil 300 metrov vi-sok val. Ta se je večkrat odbil in se je nato zlil čez rob jezu. Računajo, da se je izlilo iz bazena preko reke Piave nad 23 milijonov kubičnih metrov vode.
Minister je dodal, da ni še izginila nevarnost novih plazov s pobočij hriba Toc na desni strani bazena. Zaradi tega so izpraznili vas Erto. Jez je skoraj cel. Vendar pa ni moč izključiti razpok in pronicanja vode, kar pa do danes niso še ugotovili.
Vendar pa, če bi jez popustil, kar pa se danes izključuje, bi iz bazena ušel material brez nevarnosti za spodnjo dolino.
Govoril je nato o nalogah preiskovalne komisije ln zatem o zgodovini jezu, ki se začenja 22. januarja 1940, ko je družba SADE zaprosila dovoljenje. Prvo ugodno mnenje vrhovnega sveta za Javna dela Je bilo Izdano 25. oktobra 1943. Tu je ministra prekinil komunistični poslanec Alicata, in prišlo je do močnega prerekanja.
Prebral Je nekatere odstavke poročila profesorja Plaza, ki je bil mnenja, da so statični pogoji bazena ugodni za zgraditev umetnega bazena z višino nad dvesto metrov z nekaterimi previdnostnimi ukrepi za konsolidacijo dna in bokov bazena. Vrhovni svet za javna dela se je izrekel za koncesijo 22. julij» 1958.
Nekateri organi ministrstva so izrekli dvom o poročilu geologa, toda ta dvom so razpršile ugotovitve kvalificiranih univerzitetnih docentov.
Ko se je začelo delo, je minister
mneva je vsebovala nedvomno resne elemente glede možnosti, da bi se moglo tudi v prihodnje dogoditi kaj takega. Vendar je bil prof. Penta mnenja, da stabilnost Erta ni ogrožena. Komisija za kolavdacijo je postavila zahtevo za nadaljnjo ugotovitev obsega premikanja plazov, V svojem poročilu od 31. oktobra 1961 je prof. Penta ugotovil, da se plazovno premikanje umirja, in je pooblastil postopno polnjenje bazena s stalnim nadzorovanjem možnosti, da bi se s polnitvijo mogli ponoviti plazovi.
Delna polnitev se je začela postopoma, 18. marca 1963 so dosegli 653 metrov, 17. junija 1963 so dosegli 700 metrov; do septembra 1963 je gladina bila v višini od 700 do 709 metrov.
Minister je omenil dve poročili, ki ju je poslala «SADE-ENEL» iz Benetk odseku za jezove pri ministrstvu za javna dela. Prvo poročilo od 18. septembra 1963 ugotavlja hitrejše premikanje plazov na področju hriba Toc; pri tem izreka mnenje, da to ni zaskrbljujoče, vendar pa poudarja, da se to po-speši vsakikrat, ko se nova področja bregov zalijejo z vodo. Drugo poročilo od 3. oktobra 1963 opozarja na znatno hitrejše premikanje plazov na tem področju, zlasti v nižjih predelih na zahodni strani. Vendar se omenja, da je hitrost premikanja manjša kakor v letu 1960. Poročilo priporoča vrsto varstvenih ukrepov.
Ves ta čas ni služba za obrambo pri ministrstvu za delo dobila nobenega poziva za intervencijo; Sele 9. oktobra ob 17.30 je inženir Badi-ni, ki je odgovoren za ta sektor, dobil telefonsko obvestilo inženirja Biadene od družbe «SADE-ENEL», ki je poročal o hitrejšem premikanju plazu in zahteval, naj prof. Penta pride na pregled področja. Minister je prebral poročilo od 8. oktobra, ki ga je ministrstvo dobilo po pošti 11. oktobra. Pismo je podpisal vladni asistent, ki poroča o položaju 24 ur pred tragedijo. Poročilo ugotavlja, da je od srede avgusta dalje ugotoviti znižanje tal za pet do deset centimetrov na dan, zaradi česar so odredili znižanje vodne gladine v Jezeru za meter na dan. Razen tega je bilo javljeno, da je župan iz Erta dal ukaz za evakuacijo. Poročilo dodaja, da v primeru totalnega plazu na področju Toc bi val dosegel višino 25 metrov, in mnenja so bili, da bi Jez vzdržal pritisk.
Kar se tiče imenovanja parlamentarne preiskovalne komisije, je Sullo predlagal, naj zadevo odložijo, dokler vlada ne predloži parlamentu poročila tehnično-u-pravne komisije.
Zatem je minister izjavil, da znaša celotna škoda, ki so jo površno ocenili, dvajset milijard.
Noto je notranji minister Rumor odgovoril na vprašanje komunističnega poslanca Lajola. O-mejil se je na poročilo o ukrepih, ki so bili sprejeti za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Priznal je, da je prve dni nedvomno bila pomoč pomanjkljiva in ne popolnoma organizirana; zagotovil pa je, da se ta pomoč vedno bolj organizira.
Odgovoril je Lajolu, da se v ce-
loti strinja s pozitivno cenitvijo zglednih naporov vseh oboroženih sil, da pa mora zavrniti negativno ocenitev o delu civilnih oblasti in funkcionarjev, vštevši videmskega in belunskega prefekta. Vendar pa je minister priznal, da je med njegovim obiskom, ko je množica protestirala v zvezi z razdeljevanjem kruha in mleka, beltinski prefekt «uporabil nesrečen izraz». Opravičeval je prefekta, da te besede niso bile namenjene občinskim svetovalcem, temveč «kričanju množice», in da se lahko opraviči «zaradi tfudnosti funkcionar, ja, ki ni počival skoraj štiri dni».
Odgovorili so nato podpisniki interpelacij in vprašanj. V imenu komunistične skupine je poslanec Alicata izjavil, da ni zadovoljen z odgovori vlade in je kritiziral po. oblastilo vrhovnega sveta za javna dela družbi SADE od 15 oktobra 1943, t.j. v trenutku splošnega razsula in pomanjkanja zakonodaje v deželi. Obsodil je dejstvo, da se niso upoštevale želje prebivalstva in krajevnih uprav, ki so pravočasno opozorile na nevarnost. Dodal je, da je večina s takim ravnanjem dokazala, da je «bolj občutljiva za zahteve'in pritiske monopolističnih skupin kakor pa za demokratično manifestacijo ljudske volje».
Poslanec je izrabil željo, naj bi tudi druge parlamentarne skupine dale pobudo za ustanovitev parlamentarne komisije, ter je zahteval obtožbo in aretacijo krivcev in prekinitev plačila odškodnine družbi SADE za nacionalizacijo. Republikanski poslanec Camangi je izrazil zaskrbljenost tudi nad tem, kar bi se moglo še zgoditi na tem področju. Izjavil je, da je naklonjen ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj ugotovi odgovornost in določi najprimernejša sredstva, da se prepreči nova nevarnost.
Demokristjanski poslanec Coro-na. ki je bil tudi izvoljen na prizadetem področju, je počastil spomin žrtev in je izjavil, da prinaša zbornici zahtevo mrtvih in preživelih, naj se zadosti pravici. Pre-živeli zahtevajo, naj se pove. ali bi se bila tragedija mogla preprečiti. «Demokratična država mora dati ta odgovor.»
Socialistični poslanec Marangone je poudaril, da Je še vedno nevarnost, ker ni moč vedeti, kako globoko je voda proniknila, in prav tako ni moč predvidevati kaj se bo zgodilo, ko se bo začelo deževje in ko bo začelo zmrzovati. Zato se zdi absurdno zi.ova graditi nt negotovem in uničenem področju. Potrebna je takojšnja in izdatna pomoč preživelim, da si lahko postavijo nov dom, kjer želijo.
Ustanovitev parlamentarne komi-PSDI S° zahtevali tudi Poslanci
Uradna ostavka Adenauerja
BONN, 15. — Predsednik zahod-nonemške republike Luebke je danes popoldne uradno sprejel ostavko kanclerja Adenauerja in članov njegove vlade.
V Bundestagu je bila danes slovesna seja, na kateri se je 87-letni kancler Adenauer po štirinajstih letih vladanja poslovil. Odslej bo samo navaden poslanec. Predsednik Bundestaga je imel priložnostni govor, za katerega M je Adenauer zahvalil.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,3, najnižja 13,5, ob 19. uri 15,2 stopinje; zračni tlak 1021,2 narašča, vlaga 43-odst„ veter 16 km na uro vzhodnik-severo vzhodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 16. oktobra
Jadviga
Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 17.20. Dolžina dneva 10,59. Luna vzide ob 4.55 in zatone ob 17,20. Jutri, ČETRTEK, 17. oktobra Mira
PO UVODNEM SPORAZUMU 0 LEVEM CENTRU V OBČINI
Tržaški občinski svet je sinoči odobril proračun za letošnje leto
Za proračun je glasovalo 29 svetovalcev, proti 27, eden se je vzdržal (PSI) trije (PSI) pa so bili odsotni ■ Svetovalec PSDI Dulci obsodil bedne protislovenske demonstracije fašistov
Po dokaj razburljivi seji je tržaški občinski svet sinoči odobril občinski proračun za leto 1963. Za proračun je glasovalo 29 občinskih svetovalcev in to: 21 KD, 5 PSDI, 1 PRI, 1 TU (Tolloy). Proti je glasovalo 27 svetovalcev: 13 KPI, 8 MBI, 5 PU, 1 FN, vzdržal se je glasovanja svetovalec Pin-cherle (PSI), medtem ko so ostali socialistični svetovalci med glasovanjem zapustili sejno dvorano.
S tem glasovanjem je zaključena prva uvodna faza, ki jo predvideva politični sporazum med KD, PSDI, PRI in PSI za uveljavitev levega centra na našem področju, in ki določa odobritev občinskega in pokrajinskega proračuna.
V začetku seje je župan doktor -----------------
najprej počastil spomin
Franzil
žrtev strašne nesreče v Longaro-nu in okolici, ter sporočil, da je občinska uprava v mejah svojih možnosti takoj ukrenila potrebne korake in poslala prizadetim ljudem in krajem svojo pomoč. Nato Zupan je še potem počastil spomin pokojnega podprefekta dr. Capona ln pokojnega dolgoletnega občinskega funkcionarja dr. Cizka.
Nato je župan predlagal svetovalcem, naj bi kot prvo točko dnevnega reda obravnavali letošnji proračun. Odbornik za finance je prečital poročilo o vnesenih popravkih k proračunu, ki ga je občinski svet preteklega julija z večino glasov zavrnil. Na osnovi teh popravkov, ki jih je že sprejel občinski odbor (o katerih smo že obširno pisali), je razvidno, da bo primanjkljaj za leto 1963 znašal 382.594.404 lire manj kot so ga predvidevali v proračunu, ki je bil svoj čas zavrnjen. Tako je prvotni proračun predvideval 3 milijarde 302 milijona 217.000 lir primanjkljaja, sedanji proračun pa predvideva 2 milijardi 919 milijonov 622.596 lir primanjkljaja.
Po odbornikovi obrazložitvi posameznih novih postavk se je začela razprava, ki se je nanašala izključno na glasovalne izjave predstavnikov skupin v občinskem svetu. Prvi je spregovoril demo-kristjanski svetovalec Stopper. V uvodu je najprej ugotovil, da je preteklega Julija večina svetovalcev zavrnila proračun in da je menila, da je občinski proračun predvsem političen akt občinske uprave. Nato je ugotovil, da je med poletnimi počitnicami prišlo do spremembe stališča do proračuna tako pri PSI kot pri MSI. Mi-sovci so svoj čas poslali županu pismo, v katerem sc izjavili, da so pripravljeni glasovati za proračun. Demokristjanski svetovalec je pri tem poudaril, da misovci niso tega storili zgolj iz upravnih razlo-ogv, ampak pod pogojem, da krščanska demokracija ne bo iskala pri drugih strankah podpore za odobritev proračuna.
Krščanska demokracija je ugotovila, je izjavil svetovalec, da ni več mogoče upravljati občine z manjšinskim odborom. Zato je bila prisiljena poiskati rešitev, da se sestavi v občinskem svetu večinski odbor. Na osnovi te ugotovitve je dejal Stopper, je tržaška krščanska demokracija z odgovornostjo izbrala pot levega centra.
Nato je Stopper odgovoril na napade politične desnice, ki pravi, da predstavlja levi center v Trstu žalitev italijanskih čustev mesta. Pri tem je dejal, da so demokristjani ostali isti kot so bili leta 1943, 1945 in 1954, ki so se borili proti okupatorjem vseh narodnosti.
Pri tem se je Stopper vprašal • kdo je rešil Trst Italiji,* Krščanska demokracija in druge demokratične stranke, ki so se borile v odporniškem gibanju, ali pa fašisti, hlapci nacistov in gaulajterja Rainerja? Krščanska demokracija, ki je šla ponovno v ilegalo, ali in-dustrijci, ki so šli 22. aprila leta 1945 nazdravljat Titu za Trst «v okviru Jugoslavije»? Krščanska demokracija ali komunisti, ki so Trst darovali Jugoslaviji, ali pa fašisti, ki so tedaj popolnoma izginili? Krščanska demokracija ali frama-soni, ki so maja leta 1945 vstopili v CEAIS (Italijansko-slovenski protifašistični svet)? Krščanska demokracija in njeni ljudje, ali industrij« z našega področja, ki pošiljajo svoj denar v tujino? Krščanska demokracija ali kapitalisti, ki v Trstu kandidirajo na desničarskih volilnih listah, na Reki in v Zagrebu pa sklepajo posle z jugoslovanskimi komunisti? Krščanska demokracija ali liberalni eksponent, ki bo gradil hotele v Dalmaciji»?
Nato je demokristjanski svetovalec dejal, da je KD povabila PSDI, PRI in PSI, naj sodelujejo pri sestavi večinskega odbora pokrajinski in občinski upravi, da se obdržijo pri življenju izvoljene uprave in da se uresniči tudi v Trstu politika levega centra.
Govor svetovalca Stopperja so fašisti večkrat prekinili s histeričnimi kriki, ki so se popolnoma uje-mali s kričanjem r.ekaj razgrajačev, ki so jih pripeljali pred ob činsko palačo.
Za Stopperjem je govoril socia-listični svetovalec Pittoni, ki je v uvodu povedal, da je PSI preteklega julija jasno povedala svoje stališče do proračuna za leto 1963.
Na političnem področju, je poudaril Pittoni, je KD tedaj hotela upravljati občino z manjšinskim odborom in je zavrnila vabilo socialistov za sestavo levega centra. Zato so socialisti glasovali proti proračunu, da bi preprečili KD, da bi nadaljevala po stari poti Nato je Pittoni ugotovil, da se je položaj sedaj spremenil in da je KD izbrala demokratično pot levega centra.
Pittoni je nato poudaril, da je PSI vzela v poštev to novo poli-tiko, ki mora dobiti jasno obliko, katera naj preseka s preteklostjo za enakopravnost vsega prebivalstva. Z levim centrom bo nastalo v mestu novo politično obdobje, ki bo temeljilo na triletnem programu občinske uprave.
Sedaj še ni prišlo do levega centra, kot to pravi desnica, niti PSI ni podpisala menice na belo, kot to trdijo komunisti, je poudaril Pittoni. Sedaj je prišlo samo do začetnih razgovorov s katoličani. Nova pobuda KD pa odpira nove poti za demokratizacijo javnega življenja. PSI hoče na poga-
Skupno slovensko listo še vedno veljavne takratne izjave župana in odbornika Rocca in torbj obstajajo še nadalje veljavni razlogi, zaradi katerih bo glasoval za proračun. Desni mdipendentist Tolloy Je dejal, da bo glasoval za proračun, levi Marchesich pa je bil proti.
Za PSDI je prof. Dulci ostro obsodil «patriotične»' demonstracije, s katerimi skuša MSI ponovno pridobiti izgubljene glasove in še zlasti vzklike «A morte i sciavi» pred tržaško občino, «ki ima dolžnost, da ščiti vse meščane brez razlike.» Svetovalec je podčrtal, da se s tem samo zaostrujejo prepadi, ki so v preteklosti že vsem povzročili toliko gorja. Zadnji je spregovoril Cumbat (PRI), ki je na kratko podčrtal stališče stranke, ki je soglasna z levim centrom.
Občinske svetovalce je že pred
janjih ugotoviti bodočo dobro voljo ostalih strank. Prepričani smo, je nadaljeval Pittoni, da bodo razgovori s katoličani naleteli na težave. Toda sedaj je prišlo do ne-kaj novega. Zato se fašisti in liberalci tako zaganjajo proti levemu centru z običajnimi frazami o patriotizmu, italijanstvu Trsta itd.
(Pri teh izjavah so misovci vzrojili z znanimi običajnimi lažipa-triotičnimi frazami). PSI, je pouda ril Pittoni, je vedno na razpolago za nove demokratične rešitve. Zato ne ogroža domovine, ampak zagovarja upravičene pravice slovenske manjšine.
Liberalec Morpurgo je kot njegov kolega v pokrajinskem svetu ubral na staro izguljeno struno obrambe italijanstva proti prodiranju Slovencev, govoril je o nevarnosti «titovcev», ki so se vrinili v socialistično stranko in podobno.
Komunistični svetovalec Tonel pa je med drugim dejal da ima sedaj občinski svet pred seboj isti proračun, ki ga je preteklega julija zavrnil, isti odbor z istim programom. To pomeni, je ugotovil svetovalec, da vodilna skupina KD nadaljuje s svojo preteklo politiko,' s svojo nadoblastjo, s svojo olitiko, ki ne sloni na ustreznih programskih obveznostih, s proti-tomunistično diskriminacijo in z nespoštovanjem pravic slovenske etnične manjšine.
Svetovalec Tonel je dejal, da komunisti ne bodo nikoli sprejeli te demoknstjanske politike, ki jo sprejemajo socialdemokrati in republikanci, ter sedaj na žalost, tudi socialisti. Nato je svetovalec Tonel ugotovil, v kakšnem nasprotju sta si sedanje stališče socialistov in stališče federalnega tajnika PSI Pittonija ob prvem glasovanju proračuna, ko je dejal, da socialisti ne bodo nikoli podpisovali menic na belo. Sedaj pa PSI podpisuje s KD prav menico na belo in zaupa Krščanski demokraciji, ki doslej še ni nikoli spoštovala aypjih, obljub,
Nato je izrazil zaupanje, da socialisti na prihodnjih razgovorih demokristjani ne bodo odstopili od pogojev za sestavo levega centra, o katerem so javno govorili: zaprtje na desno, nobenega zaprtja ali diskriminacije na levo in na škodo slovenske manjšine, odločna borba za okrepitev tržaškega go-»podarstva.
Svetovalec Tonel je jlejal, da bodo komunistični svetovalci glasovali proti proračunu.
Svetovalec Pincherle (PSI) je v daljši glasovalni izjavi podčrtal obveznosti PSI, ki izhajajo iz njenega programa in dejal, da po njegovem mnenju sprejeti sporazum ne nudi dovolj zagotovil, da bo KD resnično spremenila politiko. Zato osebno nasprotuje temu sporazumu, vendar pa je izjavil, da iz strankarske discipline ne bo glasoval proti proračunu temveč se bo glasovanja vzdržal.
Morelli (MSI) je imel sicer pate-tičen govor, ki pa je bil brez pravega ognja, saj je bil narejen pod vplivom bedno propadle fašistične demonstracije. Med drugim je dejal, da so postali voditelji KD najboljši branilci interesov Beograda, nato pa se je obrnil k tajniku PSI Pittoniju, ki je za njega pravi «pitone», ker naj bi «fagocitiral» vso KD.
Simčič (SSL) se je skliceval na svoje ugotovitve, ki jih je izrekel že med glasovalno izjavo 15. julija, ko so prvikrat glasovali za proračun in da se ni glede njegovega stališča nič lzpremenilo, saj so za
iiitiiiimiiifiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiMHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiii
ZA P0K018IW0 STARIM COSPODHUtM
Zakonski osnutek s podpisi bo danes izročen senatu
Včeraj je začel veljati zakon, ki uvaja pokojnine za gospodinje
pričetkom seje pričakovala na Trgu Unità skupinica niti sto fašističnih pobalinov, ki je žvižgala, vpila obrabljena fašistična gesla, pela znane žaljive pesmi na račun Slovencev in maršala Tita ter tokrat še novo spolzko pesem o značaju demokristjanov. Skupinica se je polagoma naveličala in spremljana s številnimi kamionetami policije odpravila pred sedež KD na Trgu San Giovanni, nato pa po Ul. Cesare Battisti do spomenika Rossettiju in se nato pri Portlcih razpršila. Fašistom se tudi včeraj očitno ni posrečilo «mobilizirati» srednješolske mladine, in so včeraj «zagotovili», da bodo to naredili danes. Med demonstracijo so metali letake, ki so Jih podpisale sledeče organizacije: Rinnovamento - MSI, Centro culturale «La sfida», Circolo «Corrldoni-Gentile».
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Koncert baročne glasbe v Gregorčičevi dvorani
Nastopili so: mezzosopranistka Dina Slama, flavtist Miloš Pahor, spinetist Roberto Cimadori, čelist Guerrino Bisiani - Uvodna beseda dr. Demšarja
Včerajšnji koncert baročne glasbe v Gregorčičevi dvorani je lepo prispeval k pestrosti prireditvenega programa Slovenskega kluba. Vodstvu kluba in izvajalcem gre za ta večer dolžno priznanje, saj smo prisostvovali koncertu, kakršni so — razen na radiu — precej redko kje na sporedu.
Po pozdravu predsednika dr. Hlavatyja je spregovoril uvodne besede o baročni glasbi dr. Goj-mir Demšar. Ker je šlo za glasbo, ki nam je časovno odmaknjena, je bil ta uvod potreben in umesten. Demšar je svoja izvajanja zlasti naslonil na avtorje, ki so bili na sporedu koncerta: G. F. Haendl, G. Piatti, T. Albinoni, J. S. Bach, A, Scarlatti. A. Caldara, G. G. Carissimi in G. P. Telemann. Ker je bila svojevrstna posebnost včerajš. ■njega koncerta igranje na spinet, je dr. Demšar povedal še nekaj besed o tem inštrumentu.
iiimiiiiiiiiMiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmitiiiiimiiiiiiiMiiMiiiiiitiiiiiimiiimiMiitmiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii
POMOČ ŽRTVAM KATASTROFI PRI VAJ0HTU
Doslej je tržaški radio zbral nad 30 milijonov lir
Pomot v zdravilih tudi iz Ilirske Bistrice - Akcija deželne KPI in parlamentarcev za pospešitev pomoči
Tudi včeraj so nadaljevali zbiranje pomoči po vsej deželi za žrtve katastrofe pri Vaiontu. Pomoč zbirajo tudi na bližnjem jugoslovanskem področju. Preko ita. lijanskega generalnega konzulata v Kopru je občinski Rdeči križ iz Ilirske Bistrice poslal zdravila v skupni vrednosti 100.000 dinarjev.
Do snoči ob 19. uri so znašali najavljeni in vplačani prispevki, ki jih je prejel tržaški sedež RAI, nad 30 milijonov lir.
Za zbiranje pomoči hudo prizadetim prebivalcem se zavzemajo tudi stranke. Deželno tajništvo KPI, komunistični parlamentarci Lizzerò, Vidali in Bernetičeva ter voditelji pordenonske federacije so se sestali v Cimolaisu, proučili položaj in dejavnost stranke takoj po nesreči za zagotovitev pomoči prizadetim in razpravljali o ukrepih za okrepitev solidarnostne akcije ter o nujnosti, da se tudi v deželnem merilu ugotovi odgovornost tragedije in se krivci kaznujejo.
Da bi koordinirali akcijo, so sklenili, da ostanejo na kraju voditelji pordenonske federacije ter deželni tajnik Bacicchi, ki je že več dni v Cimolaisu in Clautu, kjer je stopil v stik s komunisti sekcije Erto Casso. Sklenili so tudi, da bodo nadaljevali svojo akcijo v parlamentu ter da ostaneta na področju Marija Bernetič in Raffaele Franco. Deželno tajništvo je vzelo z zadoščenjem na znanje, da so demokratični občinski upravljavci iz spodnje Furlanije takoj priskočili na pomoč prizadetemu prebivalstvu ter nesli že v nedeljo občinskim možem v Erto Casso živila in zdravila. Prav tako je pohvalilo pobude raznih krajevnih ustanov, sindikatov in demokratičnih organizacij iz Furlanije-Julij-ske krajine.
Deželno tajništvo bo pripravilo tudi druge akcije, za katerih uresničenje je tudi CK KPI nakazal pet milijonov lir.
Iz radijskih poročil je razvidno, da prinašajo denar vedno novi da-
rovalci. Tako so med drugimi prispevali prebivalci iz Doberdoba 122.000 lir, PSI iz Gradiške 5.000 lir, prodajalna čevljev Donda in uslužbenci 40.000, funkcionarji Tržaškega Lloyda 87.000, osebje tr. žaškega-INPS 155.150 lir', ladjedelnica Giuliano in osebje 40.000, podjetje Antoni in Fragiacomo 100.000, 'Kmetijska zadruga 20.000, uslužbenci sodišča 32.700 lir itd.
Seja odbora trg. zbornice
Včeraj se je sestal odbor trgovinske zbornice. Na sestanku so sklenili, da bodo prispevali za ob-novitev gospodarske dejavnosti na področju Vaionta. Nato je predsednik Caidassi poročal o nedavnih stikih v Rimu z ministrskim predsedstvom in raznimi ministri, s katerimi so razpravljali o raznih vprašanjih tržaškega pristanišča.
Med drugimi so razpravljali o preureditvi menz v obratih CRDA, o skrčenju delovnega časa, o nadomestnih dopustnih dneh za delavce ter o priznanju dopustov v obrokih uradnikom.
V Tržiču pa je župan Romano .sprejel delegacijo 330 delavcev, ki so jih premestili iz Tržiča v tržaške ladjedelnice. Delavci so mu ponovno predočili svoj pbložaj.
, • * •
Danes bodo v podjetju DILFI volitve nove notranje komisije, za katero sta postavila kandidatno listo oba sindikata kovinarjev.
Sindikalne vesti
V prostorih Intersinda v Trstu je bil včeraj sestanek med predstavniki delodajalcev in sindikatov.
Novi ukrepi vladn. komisariata
Te dni je izšla nova številka u-radnega biltena vladnega komisariata. Med drugim so v njem združene v enòtno besedilo vse določbe o podeljevanju kreditov obrtnikom in obrtniškim podjetjem na našem področju. Drugi odlok vladnega generalnega komisarja določa razne vrste gradenj, za katere se dopušča podeljevanje posojil.
Spored se je pričel s Plattijevo Sonato št. 2 v G-duru za /lauto in spinet. Flavtista Miloša Pahorja poznamo že vrsto let in lahko samo rečemo, da je vsako ponovno srečanje z njim le dokaz še večje izpopolnitve. Umetnik posveča sedaj že vse svoje delo samo plemenitenju glasu, ki mu prihaja iz inštrumenta intonančno in zvočno brezhiben. Enako uspešno je igral tudi druge avtorje. Na spinetu ga je spremljal Roberto Cimadori, ki je sodeloval pri vseh točkah ter nam «od blizu» pokazal igro na tem glasbilu.
Prvič smo imeli tudi priložnost slišati mezzosopranistko Dino Slama. Ne lahke pesmi Caldare, Ca-risstmija, Scarlattija, Telemanna in Bacha je odpela s popolnim obvladanjem tehnike. Njen glas nam je ugajal zlasti v nižjih legah. Njeno petje se je posebno lepo zlivalo v igro vseh treh inštrumentov pri kantatah: flavte, čembala (spineta) in violončela. Kot čelist je nastopil Guerrino Bi. siani.
Lepo je, da najde v Slovenskem klubu tudi taka prireditev — nekako bolj omejena na ljubitelje — dovolj občinstva: dvorana je bila kar polno zasedena, (Seveda pa je treba zaradi nekaterih — res samo nekaterih — povedati, da se na koncertih — zlasti ko se poje in igra na pihala — pač ne kadi).
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Predstava, ki bi morala biti danes na Opčinah, odpade zaradi obolelosti Mire Sardočeve.
V NEDELJO, 20. t.m. ob 17.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH William Shakespeare
«OTHELLO»
Prevod OTON ZUPANČIČ
Režija BRANKO GOMBAČ
V SOBOTO, 19. oktobra 1963 ob 21. uri premiera
v dvorani na STADIONU «PRVI MAJ», Vrdelska cesta št. 7 ob 400-letnict rojstva WILLIAMA SHAKESPEARA William Shakespeare — Jože Javoršek
Iz take smo snovi kot sanje
(Koncertna uprizoritev)
Nastopajo;
MIRA SARDOCEVA, JOŽKO LUKES, STANE STAREŠINIČ
Režija BRANKO GOMBAČ
Zborovanja KPI
Tržaška federacija KPI organizira danes naslednja javna zborovanja:
Ob 11. uri na Trgu Stare mitnice — govoril bo občinski svetovalec Claudio Tonel; ob 18.30 v Ljudskem domu (Ul. Capitolina 3) pa bo diskusija o temi: «Komunisti in levi center v Trstu». Po uvodnem govoru prof. Seme bo sledila diskusija.
Tatovi vdrli
v restavracijo v Sesljanu
Neznanci so predvčerajšnjim ponoči vdrli v sesljansko restavracijo «Sistiana» ter odnesli iz blagajne 7.000 lir v bankovcih in kovancih. Poleg tega so se polastili tudi 7.000 lir v avstrijski in zahodnonemški valuti. Ker jim to še ni bilo dovolj, so odprli tudi hranilček Tržaške hranilnice, kjer so našli 20.000 lir.
Zlikovci so vdrli v lokal skozi pritlično okno. Razbili so šipo in nato odprli okno. Gospodar Pietro De Cesco, ki stanuje v prvem nadstropju se r(i zbudil in tako so ta-• tovi nemoteno opravili svoje «delo».
PRISPEVKI ZA PONESREČENCE V VAIONTU
Miro Colja s Proseka 2.000, Osebje Slovenskega dijaškega doma v Trstu 11.500, Dora Ra-potec 1.200, Franc Berginc 10.000 lir.
Skupaj danes	24.700
Včeraj	174.000
Skupaj
198.700
Zveza italijanskih žena (UDI) sporoča, da bodo danes izročili v senatu zakonski osnutek za priznanje 5.000 lir pokojnine starim gospodinjam s 50.000 podpisi. Zveza italijanskih žena iz Trsta, Gorice in Vidma je krepko prispevala k zbiranju podpisov ter je poslala v Rim svojo delegacijo. Zbrane podpise bodo izročile v senatu delegacije iz vse Italije, ki Jih bodo spremljale parlamjntarke UDI.
Včeraj pa je začel veljati zakon št. 389 z dne 5. marca 1963, ki uvaja pokojnine za gospodinje. Zavarujejo se lahko ženske med 15. in 50. letom starosti, ki morajo vložiti v ta namen prošnjo na INPS ter v njej naznačiti minimalno pokoj, nino, ki jo hočejo prejemati, ko dosežejo 65 let starosti. INPS bo nato določil višino prvega mesečnega prispevka. Prispevki ne smejo znašati manj kot 500 lir. Zenske jih lahko vplačajo pri INPS ali pri poštnih uradih s tem, da prilepijo posebne znamkice v pokojninsko knjižico. 2enske lahko dobe pokojnino po vsaj petih letih zavarovanja in po vsaj 120 prispevkih, če se njih delovna sposobnost skrči vsaj za tretjino.
Sedaj pričakuje INPS, da bodo izdali pravilnik o izvajanju zakona. V tem času pa bo že sprejemal prošnje. V njih Je treba navesti kraj datum rojstva, zaželeno minimalno pokojnino pri 65. letu starosti ter družinski list.
Z motorjem trčil v obcestni zid
Precej hudo se je predvčerajšnjim zvečer okoli 22. ure ponesrečil z motorjem 18-letni Nevio Rebula iz Ul. del Veltro 22. Ko se je peljal iz Sesljana proti Nabrežini, je v bližini kamnoloma izgubil oblast nad vozilom ter se zaletel v obcestni zid. Do nesreče je prišlo na ovinku.
Ranjenca so kmalu nato karabinjerji z nabrežinske postaje prepeljali v sanatorij «Alla pineta del Carso», kjer mu je dežurni zdravnik nudil prvo pomoč. Mladenič se je pri padcu precej hudo ranil po glavi. Iz sanatorija so potem telefonirali na rešilno postajo, ki je poskrbela za prevoz ponesrečenca v splošno bolnišnico. Rebulo so sprejeli na opazovalni oddelek.
liiiMliiiiiiillilliiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHliiiilillliiliniminiilllllllliiiiiillliillilllllliillllllilllliillllin......munii.........munii.....................................................
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Tata sta zaklenili v spalnico in hitro poklicali policijo
Stari znanec policije se je izgovarjal na vse načine, toda kazni se vendarle ni mogel izogniti
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
V petek, 18. oktobra bo pričel z vajami otroški pevski zbor. Vaje bodo vsak petek od 18. do 19. ure v Ul. R. Manna 29 in jih lahko posečajo tudi otroci, ki niso gojenci glasbene šole.
Ravnateljstvo
Gledališča
VERDI
Blagajna gledališča sprejema rezervacije za abonmaje za prihodnjo o-perno sezono. Stari abonenti lahko dobijo svoje dosedanje prostore do 20. t.m. Po tem roku bodo razpoložljivi prostori na razpolago novim prosilcem.
Operna sezona se bo začela v četrtek 7. nov. z nastopom baletnega zbora milanske «Scale».
Nazionale 15.30 «O.S.S. 117 — segretissimo» Kerwin Mathews, Nadia Sande rs.
Arcobaleno 16.00 «La famiglia assassina di Ma Barker». Tristan Coffin. Prepovedano mladini.
Excelsior 16.00 «Le mani sulla città» Rod Stelger, Salvo Randone.
Fenice 15.30 «Le città proibite». (Un mondo si rivela). Eastmancolor. Prepovedano mladini.
Grattacielo 16.00 «Il successo». Vittorio Gassman, Anouk Almee.
Superclnema 16.00 «Sexy proibitissimo». Technicolor. — Prepovedano mladini.
Alabarda 16.00 «Caterina di Russia». Technicolor. Sergio Fantoni.
Filodrammatico 16.30 «Il segreto del narciso d'oro». Sabina Sesselman. Prepovedano mladini.
Aurora 16,30 «Musetta alla conquista di Parigi».
Cristallo 16.30 «L’ape regina». Ugo Tognazzi, Marina Vlady. Prepovedano mladini.
Capitol 16.00 «L'inesorabile detective». Eddie Constantine.
Garibaldi 16.00 Delitto in pieno sole». Technicolor. Alain Delon. Pr*" povedano mladini.
Massimo 16.30 «I masnadieri». Technicolor. Daniela Rocca.
Impero 16.00 «La donna nel mondo». Prepovedano mladini.
Moderno 16.30 «Il testamento del mostro». Prepovedano mladini.
Astoria 16.30 «Sangue e arena». Technicolor. Tyrone Power.
Astra 16.30 «La storia di Tom De-stry».
Vittorio Veneto 16.00 «Tikoyo e » suo pescecane. Technicolor. Zadnji dan.
Abbazia 16.00 «I senza legge». Technicolor. Audìe Murphy.
Marconi 16.00 «La furia umana». James Cagney, Virginia Mayo.
Ideale 16.00 «Missione segreta (30 secondi sopra Tokyo)».
Skedenj 16.00 «Il leggendario X-15». Technicolor.
Na delu v novem pristanišču se je včeraj popoldne ponesrečil 23-letni Franco Ronconi iz Ulice Settefontane 54. Peljal je premično dvigalo pri skladišču štev. 54 pa je zadel ob drugo podobno vozilo, ki ga je neki delavec pripeljal iz omenjenega skladišča. Pri tem se je Ronconi pobil in opraskal po desni nogi in levi roki. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral dober teden.
Antonio Papadopulo, star 48 let iz Ul. Molino a vento JI, je že star znanec policije in sodnih dvoran, saj se je v svojem življenju že mnogokrat pregrešil proti zakonu, največkrat pa zato, ker ljubi tujo lastnino,
Papadopulo baje ne ljubi nasilnih metod. Ko si izbere stanovanje, ki ga namerava okrasti, gre lepo po stopnicah do vhodnih vrat in pritisne na kljuko. Ce ni nikogar doma tgr se vrata odpro, mu je pot do spalnice, ali do kake druge sobe, odprta. Vstopi, opravi svoje delo in tiho odide. Ce pa so domači v hiši ter ga opazijo, že najde kak izgovor, zakaj se je zglasil pri njih.
Včasih se pa ta metoda ne obnese. Prav to se je pripetilo-Pa-padopulu 16.: septembra letos, k« je vstopil v stanovanje ; že priletne Rosalie Babuder i* Ul. Madonnina 21. Bilo je ,nekaj čez poldne in v tistem trenutku je bila gospodinja v kuhinji, kj#r je obedovala skupaj z nečakinjo in neko prijateljico. Nobena izmed treh žensk ni slišala, da so' se odprla vhodna vrata in da se je neka nepoklicana oseba zmuznila po hodniku do spalnice. Papadopulo je pogumno stopil v sobo ter se je že pripravljal, da bo skrbno pregledal predale in škatle, ko ga je Babudrova presenetila. 2enska je namreč nenadoma vstala ter odšla' v Spalnico po prtiček. -Lahko si mislimo, kako se je začudila, ko je zagledala moškega, ki je slonel ob steni t?r se razgledoval po sobi Da je bil Papadopulo v sobi, je' trdila ženska, a obtoženec je vedno zanikal to okoliščino. «Nisem bil v spalni«! — je izjavil policistom in na sodišču, — temveč pri vratih. Nisem hotel krasti, temveč, sem prišel v omenjeno stanovanje, ker sem iskal sobo, ki bi jo vzel v najem. Skregal sem se bil namreč z ženo ter sem se odločil, da bom živel sam.» Papadopulo je še pripomnil, da je, ko je bil pri vratih, nenadoma začutil .močan sunek v hrbet. Nenadoma se je znašel v spalnici, a za njim so se vrata zaprla.
Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da se je Papadopulo znašel zaklenjen v spalnici. Ključ v vratih je obrnila prijateljica Babudrove, medtem ko je nečakinja šla klicat policijo.
Kmalu nato so prišli policijski agenti s komisariata javne varnosti Stare mitnice, ki so moškega prijeli ter zaslišali. Ker pa je bil Papadopulo že njihov star znanec, so mu dobro pretipali obisti, da bi ugotovili, če ni zagrešil tudi kake druge tatvine. V svojih arhivih so imeli namreč dve prijavi tatvin, ki ju niso utegnili pojasniti. Ena je zadevala tatvino, ki so jo neznanci zagrešili na škodo Libane Krmac por. Del Coss iz Ul. Giuliani 20, druga pa tatvino na škodo Danila Ludovinija iz Ulice del Bosco. Tako v prvem, kot v
drugem primeru so zlikovci ravnali na isti način. Sumljivo pa je bilo tudi dejstvo, da Krmac in Ludovini stanujeta v isti mestni četrti kot Papadopulo. Zato so policisti prosili sodne oblasti, naj jim podaljšajo predpisani zakonski rok za zasliševanje ter so še bolj vneto nadaljevali z zasliševanjem. Papadopulo pa se ni pustil ugnati v kozji rog, temveč je še bolj vztrajal pri trditvi, da ni hotel krasti in da se mu sploh ne sanja o kaki tatvini v Ul, Giuliani ali v Ul. del Bosco.
Nazadnje so policisti odnehali ter ga prijavili sodišču samo zaradi poskusa tatvine pri Babudro-vi. Ker pa so pri aretaciji našli pri njem tudi 34.320 lir in ker Papadopulo ni vedel ali hotel opravičiti posesti te vsote, so ga obdolžili tudi prekrška čl, 708 kazenskega zakona, ki predvideva, da morajo osebe, ki so bile že več. krat kaznovane zaradi tatvin, pojasniti, od kod jim denar ali drugi predmeti, ki jih najdejo pri njih.
Glede tega zadnjega prekrška je Papadopulo trdil, da je delal, odkar je prišel pred nekaj meseci iz goriških zaporov, pri podjetjih Marittima in Sofianopulo ter da je dobro zaslužil. Svoji ženi je baje dajal vsak dan po 2.000 lir. Policisti pa so ugotovili, da sploh ni mogel v pristanišče, ker mu je propustnica zapadla že pred letom dni. Z druge strani pa je obtožen-čeva žena povedala, da je skoraj nemogoče, da bi njen mož imel pri sebi nekaj čez 30.000 lir. Odkar je obljubil, da bo začel pošteno živeti — je dejala — smo mu vsak dan napravili doma nekakšno telesno preiskavo.
Včeraj so kazenski sodniki (pred. sednik Boschini, tožilec Corsi, zapisnikar Strippoli, obramba Ma-succi) spoznali Papadopula za krivega ter so ga obsodili na 6 mesecev zapora, 45.000 lir globe ter 4 mesece in 15 dni pripora.
* * •
Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 37-letni Emilio Fontanot iz Ul, Cesca 23.
Fontanota in nekega neznanca so obtožili, da sta 12. aprila letos vtihotapila neugotovljeno količino inozemskih cigaret, a Fontanota še posebej, da je razžalil nekega fi-nancarja.
Kazenski sodniki so včeraj spoznali Fontanota za krivega ter so ga obsodili na 100.000 lir globe in 8 mesecev zapora.
Nezgoda Tržačana na ovinku pri Škofijah
Z jugoslovanskim rešilnim avtom so včeraj popoldne pripeljali iz Izole v tržaško bolnišnico 38-letnega Glovannija Bjusecchianija lz Ul. S. Servolo 6, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek Okreval bo v 40 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije.
Busecchian je povedal, da se je v ponedeljek okrog 1. ure po polnoči vračal z vespo Iz Kopra v Trst, na ovinku pri Škofijah pa da je iz neznanih vzrokov zlgtel z vozila. Pri padcu si je zlomil desno ključnico, pobil se Je po desni nogi, opraskal po obrazu in je dobil rahel pretres možgan. NaJpTej so ga pripeljali v izolsko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč, nato pa so ga na njegovo željo odpeljali v Trst.
Kine un (jnèùmh
m. ob
Avto se je prevrnil pri odcepu v Grljan
Ko se je včeraj popoldne 22-letni Edoardo Salvi iz Ulice Re-voltella 11 peljal po obalni*.cesti z avtom iz Sesljana proti Trstu, je ob razpotju za Grljan dohitel avtobus, ki je vozil pred njim in je bil namenjen v Grljan. Da bi se mu izognil, je pritisnil na zavore, tedaj pa ga je zaneslo na levo stran ceste in avto se je prevrnil. Salvi je imel srečo, saj se mu ni zgodilo nič hudega, avto pa je le malo poškodovan.
80 dni bolnišnice zaradi padca na pločniku
Izredno je žilava kljub svojim 76 letom Natalija Hrast vd. Ivančič iz Ul. Commerciale 46, ki je nerodno padla še prejšnji petek, a je prišla v splošno bolnišnico šele včeraj zjutraj. Hrastova je v petek popoldne prečkala Ul. Rittmeyer. Ko je na vogalu z Ul. Udine hotela stopiti na pločnik, ji je spodrsnilo ter je padla na tla. Kljub temu, da si jo mogoče zlomila levo stegnenico in da je trpela hude bolečine, Je priletna ženska šla sama domov. Sele včeraj zjutraj se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo ter jo prisililo, da pokliče rešilni avto RK. Sprejeli so Jo na ortopedski oddelek s prognozo zdravljenja 80 dni.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Barkovlje — Otvoritev barkovljanskih večerov —
V četrtek, 17. oktobra bo ob 21. url predaval v društvenih prostorih Ulici Cerreto profesor Tone Penko. Predavatelj bo prikazal ŽIVLJENJE DELFINOV. Vabljeni.
• • •
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» bo Imelo 24. t.m. ob 20.30 društvenih prostorih redni letni občni zbor. Vabljeni vsi člani k polnoštevilni udeležbi.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Zdravka Perica daruje Olga Milič iz Brl-ščkov 1.000 lir za Dijaško Matico.
(Prednje straže slave) Igrajo:
VICTOR FRENCH LOUIS MASSAD LARRY MANN
KINO «R0SANDRA> B0LJUNEC
predvaja danes 16. film:
t. m. ob 19.30 uri Cinemascope Metrocolor
GLI UOMINI DELLA TERRA SELVAGGIA
(Ljudje divje dežele)
Igrajo: ERNEST BORGNINE, KATY JURADO, CLAIRE KELLI
KII\Q PROSEK-KONTOVEL
predvaja' danes 16. t. m. ob 19.30 uri film:
«CINQUE ORE IN CONTANTI»
Igrajo:
CYD CHARISSE,
(Pet ur na roko)
ERNIE KOVACS in GEORGE SANDERS
SPDT priredi tudi letos prve dni
novembra dvodnevni turistični izlet, in sicer tokrat na Dolenjsko in v Posavje. Izlet bo 3. In 4. novembra. Prvi dan skozi Ljubljano p« avto cesti do Novega mesu, na ogled starih gradov in samostanov v Kostanjevici ln Pleterjih. Drug0 Jutro o-gled muzeja v zgodovinskih Brežicah In povratek čez Bizeljske gorice, Radeče, Hrastnik in Zagorje v Ljubljano.
Včeraj-danes
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 15. oktobra 1963 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
Umrli so: 79-letna Maria Hanslich vd. Lauenstein, 65-letna Stefania Cube! por. Naccari, 57-Ietni Bruno Gu-gllelminetti, 73-letnl Giovanni Bertl-nl, 57-letni Antonio Belbosco, 43-let-nl Giusto Povodnik, 691etni Roberto Gagliardo, 88-letna Maria Gerglc vd. Gregorl.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Blasoletto, Ul. Roma 16; Manzoni, Ul. Settefontane 2; All’Angelo d’oro, Trg Goldoni 8; Dr. Rossetti, Ul. Com-bi 19; De Colle, Ul. P. Revoltella 42.
Mali oglasi
TELEVIZORJI RABLJENI v perfektnem stanju z Jamstvom. Dobava takojšnja fco dom kjerkoli v Jugoslaviji za 40.000 lir, Unlvenalteenlca.
Trieste, Corso Garibaldi 4. tel. 4'-'’4'i
POTOVALNI URAD J
Trst.. Ul. Cicerone 4, tel. 29243
obvešča, da Ima na sporedu naslednje izlete:
V soboto, 26. oktobra (popoldne) ln nedeljo, 27. oktobra Izlet v PTUJ in MARIBOR. Vpisovanje do sobote, 19. oktobra. **•
Od 2. do 5. novembra izlet z vlakom v BEOGRAD. Vpisovanje se zaključi nepreklicno danes !
Od 2. do 4. novembra lzle* z avtobusom v MUENCHEN, združen z ogledom bivšega koncentracijskega taborišča DACHAU. Vpisovanje se zaključi nepreklicno danes !
Od 22. decembra 1963 do 8. januarja 1964 križarjenje z motorno ladjo «Jedinstvo»:	Dal-
macija, Libanon, Sirija, Egipt Izrael, Italija. — Izredno ugodne cene!
ZAHVALA
Družina Peric in sorodniki toplo zahvaljujejo zdravnici dr. U ni Zavadlav za zdravniško pomo® nepozabnemu Zdravku Periču.
Sempolaj, Trst, Novo mesto,
16.X.1963.
ZAMENJAVA NA VRHU ZAHODNONEMŠKE VLADE
Končno se je stan Adenauer odločil da prepusti državno krmilo drugim
Vrsta poslovilnih svečanosti - Adenauer se ne kaže posebno otožnega - Iz svojega štaba bo še naprej «bedel» nad življenjem in usodo Zahodne Nemčije - Svoje nepomirljivo stališče do SZ bi hotel vsiliti tudi nasledniku
Vrsta poslovilnih svečanosti, do katerih je te dni prišlo v Hamburgu, Muenchenu, Bonnu, zahodnem Berlinu in drugih zahod-nonemških mestih, kot uvod v spremembe, oziroma zamenjavo vrha zahodnonemške vlade, ima pravzaprav kaj malo tiste otožnosti, katero bi bil človek, po skoraj štirinajstletni vladavini starega kanclerja, pričakoval. Najmanj pa je kaj podobnega opaziti pri Adenauerju samem. Nobenega razburjenja ne kaže, nobene žalosti, nekaj zaradi svojega zaprtega, trdega značaja, nekaj pa tudi, ker on sam sploh ne misli, da bi s svojim odhodom iz palače Schaumbrug hkrati za vedno zapustil tudi politično prizorišče. Za druge — njegove pristaše in celo za socialdemokratsko opozicijo, ki mu po toliko letih nasprotovanja zdaj izkazuje malone pobožno spoštovanje — pa to slovo izgublja na privlačnosti že zaradi tega, ker je v resnici zadnjih pet let bilo nepretrgoma na dnevnem redu.
V Bunaestagu so že pripravljeni posebni prostori, kjer bo danes že oseminosemdesetletni voditelj Krščansko-demokratične u-nije «nadaljeval bedenje nad svojim delom». Tudi debele svežnje dokumentov so že prenesli v njegov štab, kjer bo prebil svoje ure delovnega časa, kot je bil vajen doslej, in pri tem kontroliral delo in življenje stranke ter pisal — kot je izjavil — svoje spomine, v katerih bo marsikaj povedal, marsikaj pa tudi zamolčal.
Nekaj pa «veliki starec» že danes ne želi zamolčati. Domala vsi njegovi poslovilni govori so namreč nenehno in trmoglavo prežeti s tem, kar v določenem pogledu predstavlja nekakš-. no zgostitev vse njegove politič-! n<$<*e*iolitrine v najenostavnejši!1 » formulò:"ne more biti miru z Vzhodom, brez predhodnih sovjetskih koncesij ne sme priti do popuščanja, ne more biti razgovora z drugo stranjo, razen s Pozicije sile, ne sme priti do po-mirjenja brez sočasne zadovoljitve bonskih zahtev (ali «pravic») glede berlinskega vprašanja.
Celo odkrita polemika in kritika na račun glavnih zahodnih sil, ki se ji sicer v bonskih političnih krogih vedno najraje ognejo, ni to pot v Adenauerje-vih govorih izostala. Vtem ko
MiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiifiiiiiniiiiiiHi
PREJELI SMO
PRIRODA, človek in zdravje,
mesečnik za poljudno zdravstvo. Leto XVIII. St. 8-9. Avgust-Sep-tember. 1963. Ljubljana. TURISTIČNI VESTNIK. Glasilo Turistične zveze Slovenije. Leto XI. Oktober 1963. Ljubljana.
¥=B
sam Kennedy in celo najvidnejši ameriški republikanski senatorji ter oprezni britanski minister, lord Home, govore o «znakih popuščanja, ki upravičujejo upanja» in pa o «začetku konca hladne vojne», pa Adenauer, niti najmanj prizadet, izjavlja; «Jaz ne vidim nobenega popuščanja. Oni, ki danes popuščajo jutri spet napnejo». V istem trenutku, ko ameriški predstavnik označuje za blaznost «nekatere poizkuse, da se uveljavi embargo na dobave žita Sovjetski zvezi», pa politični patriah Krščanske-demokrat-ske unije odgovarja: «Ne ravnajo pravilno tisti, ki se pripravljajo, da prodajo žito Rusom».
Celo v pogledu vojaških načrtov, kjer je s ponovno oborožitvijo na osnovi povojne preusmeritve ameriške politike do Nemcev dosegel največji uspeh, se on danes ne pomišlja odkrito izjaviti, da se «ameriški in evropski strateški interesi ne skladajo
povsem», dalje, da ima «Evropa (zahodna) tudi svoje posebne interese». V tem trenutku bi za nemškega politika bilo težko odkritje poudariti svoj interes za udeležbo v francoskem načrtu o «evropskih atomskih silah.» Sicer pa je «čvrsta zveza in prijateljstvo s Francijo» edini zunanjepolitični aspekt Adenauerjeve-ga političnega izročila, a to on zdaj izrecno smatra za svoje «življenjsko delo».
Tako se danes, od priliki poslovilnih svečanosti v čast «največjega nemškega državnika po Bismarcku», naravnost simbolično riše konec Adenauerjeve dobe, ki se je izražala v nepomirljivem sovraštvu do Vzhoda, v manevriranju glede samih zahodnih zaveznikov, v trdoglavem zahtevanju tako imenovane «enakopravnosti glede pravic in dolžnosti v Atlantskem paktu» (v smislu pravice do atomske oborožitve), v stalnem vsiljevanju
bonske politične linije Zahodu, predvsem v pogledu nemškega vprašanja. In vse to v trenutku — a prav v tem je simbolika konca Adenauerjeve dobe — ko so na Vzhodu in Zahodu bili storjeni prvi uspešni koraki za ublažitev napetosti in odpravo hladne vojne.
Konrad Adenauer odhaja, odhaja vsaj z glavnega prizorišča zahodnonemške politike. Odhaja z dvignjenim prstom, svareče, vendar ne povsem gotov, da potrpežljivo spoštovanje, ki mu ga izkazujejo, pomeni obenem tudi sprejetje njegovega političnega izročila. To on tudi občuti. In zaradi tega tudi s tolikšno upornostjo ponavlja svojo politično filozofijo. Nanjo bi s tem rad obvezal bodočo vlado svojega nezaželenega naslednika Erharda, mobiliziral stranko v prid svoje politične smeri in zagotovil tako podaljšanje svoje dobe.
B. S.
Izšla je nova knjiga .
JM TESLA
pionir clckrišlic dob
i
Konrad Adenauer
odhaja In bržkone bodo bodo za njim žalovali.
le redki tisti, ki
Ob 20-letnici smrti velikega Nikole Tesle je izdala Elektrogospodarska skupnost Slovenije zanimivo knjigo z gornjim naslovom.
Knjiga opisuje delovanje Nikole Tesle, v prvi vrsti, kako je ustvaril troje svojih velikih mojstrovin: trofazni industrijski motor s trofaznim veleenergetskim sistemom, tehniko visokofrekvenčnih tokov in, končno, brezžični prenos električne energije, radio-tehniko. S temi stvaritvami je po. ložil Nikola Tesla temelje današnjega svetovnega industrijskega sistema in tako preobrazil vse na. še kulturno življenje, tako da je znani ekonomist Walter Rathenau v nekem predavanju o Tesli v Berlinu leta 1912 Izjavil, da bi se zavrlo vse naše pridobitno, socialno in kulturno življenje in da bi se človeštvo povrnilo nazaj v barbarstvo, če bi Tesla zahteval, da se mu povrne vse tisto, kar je dal naši kulturi in civilizaciji. Knjiga vsebuje številne podobne izrezke izjav znamenitih tujih znanstvenikov in dokaze prvenstva Nikole Tesle glede omenjenih njegovih izumov. V drugem delu knjige pa so v potrditev tega navedene še mnoge druge izjave pomembnih tujih znanstve-
llllllllllltlllllllllll^lItllllllllllllllltlflllllllllllllllllllllllllltltfllllllltlllllllllllllliaillllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllMtTgllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUKIIIIIIIIIIIIItllltlllllltlllllllllllllllllllllllllltlllllllllllltlllllllllllllllllllliriirillldtlllllllllltllllltlflllllllllllllllllllllllTlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIMIIIIIIIIMIIIIM
NEKAJ O BOLEZNI, KI SMO JO PRI NAS ODKRILI PRED KAKIMI DESETIMI LETI
Tuiaremija je precej razširjeno med živalskim svetom
Spregovorili bomo o nalezljivi bolezni, ki jo povzroča bakcil tularemije. V kolikor pri tej bolezni njen izvor predstavlja okužena divjačina, jo prištevamo med zoonoze.
Tuiaremija se pojavlja tudi pri nas. Z njo se najpogosteje okužijo lovci, mesarji in gospodinje, ki prihajajo v dotik z obolelo divjačino.
Zdi se, da je tuiaremija razžir-jenja po vsem svetu. Opisani so že bili primeri obolenja na Ja-«p^nfkejqa, v Jndiji,. v Sovjetski zvezi, ZDA, Kanadi in drugje. Do prvih primerov oboljenja je v naših krajih prišlo pred kakim
f
desetletjem. To pa ne pomeni, da bolezni pri nas že prej ni bilo, le da je niso mogli prepoznati, ker ni bilo moč odkriti njenega povzročitelja.
Obolele živali so najpogosteje zajci, fazani itd. Doslej poznamo 48 živalskih vrst, v katerih organizmu je moč odkriti povzročitelja tularemije. Obolela žival okuži še druge, ki pridejo z njo v stik, in tako se ravzije epizootija (epidemija bolezni med živalmi). Gotovo je, da obstajajo tudi obsežni prgdeli, v katerih ta bolezen tli v endemični obliki. To pomeni, da je opbziti skozi vse leto posamez-
Okužijo se z njo lahko tudi ljudje
Bolna žival se težko premika in kaže veliko izčrpanost ■ Inkubacijska doba traja okrog deset dni - Pojavi se z visoko vročino in glavobolom Bolezen zdravimo s streptomicinom - Nekoč je zahtevala številne smrtne žrtve, danes pa so s pomočjo streptomicina smrtnost mnogo zmanjšali
7~
. <- - p^|||-ppp ?|p
g 555*5* V, 555552
IS
Radio Trst A
7.30: Jutranja glasba; 11.30: So-Pek slovenskih pesmi; 11.45: Folklorni mozaik; 12.15: Brali smo za vas; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Pol stoletja melodij; 17.00:
SREDA, 16. OKTOBRA 1963 Nacionalni program
Slovenija
o .jn	„„	5.Q0: Dobro jutro; 8.05: Iz oper
_ m*»,!™«. R^n-*in baletov; 8.55: Pisan svet prav-7\00-	!iic in zgodb; 9.25: Glasba ob de-
?sn?05?rv' 8.'iu!ltf,b, na!u; 10.15: Iz domače in tuje na-8.50: Strani iz albuma, 9.15. Iz rnf]np 7aWl»Hnipp‘ 10 45* človek
ìrvirSfS1»	ii”2SpfaS"S
•	morjih; 15.30: Parada uspehov, glasba- 12 IV Kmetiiski nasve-
16-00- Program za najmlajše; £ f^ Igrajo vaT^dovolJni
stov;' 17r2e58: Simfonična gUsbai Kranjci; . 12.40:	Lepe melodije;
18.00: Plesna glasba; 19.00: Fausto Papetti in njegov ansambel;
19.10: Oddaja za poljedelce; 19.30:
Glasbeni vrtiljak; 20.25: Glasbena fantazija; 21.30: Nogometna tekma Francija B-Italija B; 22.15:
Internacionalni kabaret.
Umetnost, književnost in prire' ditve; 18.30:	Johann Joachin
Quantz: Koncert v G-duru za flavto in godala; 18.45: Natale Romano s svojimi solisti; 19.00: Zbor «Montasio» i Trsta; 19.15: Higiena m zdravje; nato Znani pevci in instrumentalni solisti; 20.00: Sport; 2Q.30: «Pozor, kdo strelja?». Kriminalka; nato Romantične melodije; 22.30:	Sodobna
glasba; 22.55: Motivi z Antilj.
II. program
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Sergio Endrigo; 9.Q0: Ital. pentagram; 9.15: Ritmi in fantazije;
13.15: Zabavna glasba; 13.30: Tri virtuozne skladbe; 14.00: Poročila; 14.05; Radijska šola; 14.35: Radi jih poslušate; 15.15: Zabavna glasba; 15.40: Poje Komorni zbor RTV; 16.00: Vsak dan za vas; 17.35: Iz fonoteke Radia Koper; 18.10: Portreti partizanskih skladateljev: Karel Pahor; 18.25: V narodnem tonu; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Trije veliki zabavni orkestri; 20.30: Koncert komorne glasbe:	21.30: Claude
Debussy: Nokturni; 22.10: Pisana
Koper
6.15; Jutranja glasba; 7.Q0: Prenos KL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Cocktail ob 12.; 12.50: Lahka glasba; 13.00: Odlomki iz «buffo» o-per; 13.40: Mala prodajalna plošč; 14.00: Melodije in ritmi; 14.30: Pp-jejo' Frank Nelson, Betty Curtis in drugi; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Operne arije; 16.10: Lahka glasba; 16.15:	Pojejo za vas;
16.30: Otroški kotiček; 17.00: Pesmi s festivala «Opatija 1963»; 17.40; Valčki Johanna Straussa; 18.00: Prenos RL; 19.00: Cha-cha-cha s Titom Rodriguezom; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Lionella Hamptona; 22.40: Dve sim'
stran; 13.00: Pesmi danes; 13.15:	10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: paleta- 23 05: Literarni' nokturno;
Koncert p. v. A. Casamassime.	Glasba za dobro voljo; 14.00: 23 15- Izložbo plošč
Pevski program; 14.45; Plošče;	». »
15.00; Ital. narodne pesmi in pie-	Ital. teleVIZIJO
si; 16.15; Mali ansambel; 15.35:	8.55-12.40: Sola; 18.0Q: Oddaja
Koncert v miniaturi; 16.00: Rap- za najmlajše; 19.00:	Dnevnik;
sodija; 16.50: Italijanska panora- 20.05: Sport; 20.3Q: Dnevnik; 21.05: ma; 17.35: Mala ljudska enciklo- «Dottor Iridare», telev. igra; pedija; 18.35: Vaši najljubši pev- 23.00: Dnevnik, ci; 19.50: Dvoržakova simfonična glasba; 21.45: Večerna glasba;
22.10: Jazzovski kotiček,
III. program
18.30:	Gospodarska rubrika;
18.40: Zborovanje afriških pravnikov; 19.00: Koncert klavicem-balista	Ralpha Kirkpatricka;
19.15: ”— ne;
20.30:
Johannesa Brahmsa; 21.30: Fe-
DRUGI KANAL
21.06:	Dnevnik; 21.15:	«Sgo-
mento», film; 22.40: Jazz v Evropi; 23.05: Sport.
Jug. televizija
18.00; Poročila; 18.05: «Mošnja zlatnikov za najlepšo igračko» — slikanica za najmlajše; 18.50: Spekter iz kulture in umetnosti;
.15: Pregled sodobne zgodovi- 19.00: TV obzornik in kulturna >;	19.30: Vsakovečerni	koncert;	panorama; 19.30:	Expedicija —
.30: Revija revij; 20.4Q:	Koncert	reportaža; 20.00:	TV dnevnik;
„clia „ml.jhannesa Brahmsa; 21.30: Fe- 20.30: Propagandna oddaja; 20.45: f oni i i Luke Serkečeviča- 23.00:	lix	Mendelssohn: Sen kresne no-	«Ljubljanski jazz	ansambel v rit-
—	—-	či;	22.45: Glasba danes.	—1,1 riiviolonHn«*	21.15: Poročila.
Prenos RL.
mu Dixielanda»; 21.15: Poročila.
ne priniefp .obolenj, med' živalmi, kar predstavlja neusahljiv vir okužbe. Sirjenje bolezni o-mogočajo razni paraziti, ki bolezni prenašajo od ene živali na drugo, oziroma od živali na človeka. Ni pa še znan primer, da bi se tuiaremija mogla neposredno prenesti od človeka na človeka. Med mrčesom, ki bolezen prenaša, so najbolj znane uš, bolha in drugi.
V naših krajih se človek s to boleznijo okuži po navadi tako, da se z roko dotika obolelih živali. Tudi posredne infekcije so mogoče, vendar se to v praksi redkeje dogaja.
Ljudje, ki bolezni ne poznajo, težko ugotavljajo, oziroma prepoznajo, ali je žival bolna ali zdrava. Tisti, ki so bolezen že bili preboleli, pa pripovedujejo, da so žival, ki jih je bila okužila, lahko ulovili, ker se je težko premikala in se je vedla, kot bi bila napol omrtvičena.
Mesarji in gospodinje se s to boleznijo okužijo, ko divjačino derejo iz kože, oziroma, ko sekajo njeno meso. Tudi otroci se lahko okužijo s to boleznijo, in sicer v največ primerih, ko se igrajo z udomačenimi zajci.
Poleg tega se človek naleze tularemije tudi s tem, da uživa meso obolele živali, posebno, če to ni dovolj kuhano, oziroma pečeno. Ker je povzročitelj bolezni zelo kužen ter odporen proti zunanjim vplivom, so bili tudi primeri, ko so ljudje za to boleznijo oboleli celo pri predelovanju starih in že suhih kož nekoč bolnih živali.
Pri človeku traja inkubacijska doba okrog deset dni. Bili pa so primeri, da se je bolezen pojavila že drugi dan po infekciji, a tudi takšni, ko se je bolezen pojavila šele po 21 dneh od dneva okužbe.
Bolezen se začne nepričakovano, pri tako rekoč zdravem človeku. Obolelo osebo najprej napadeta vročina in glavobol. Zatem ji gre na bruhanje, čuti se zelo utrujeno ter izčrpano. Ker se bolezen pojavi iznenada, lahko bolnik ponavadi navede celo uro, ko se je bil razbolel.
Temperature so lahko različne in se vrte okrog 38 do 99 stopinj, zatem se spet spuste do normalne temperature, a ne vedno, zakaj ponekikrat ostane ta visoka tudi po nekaj dni. Pogosto traja ta vročina do deset dni, izjemoma pa celo do tri tedne. V času bolezni se na koži pojavljajo razne vrste izpuščajev. Zaradi slabokrvnosti, ki se skupno z boleznijo iznenada pojavi, postane bolnik zelo bled. Večkrat pride do sprememb tudi v notranjih organih, kar pa je v prvi vrsti odvisno od odpornosti organizma, napadalnosti povzročitelja in načina okužbe.
So tudi primeri, ko se bolezen pretežno razvije na koži, po drugi strani pa so posamezni bolniki, ki največje težave občutijo v prvi vrsti v trebušnih in prsnih organih, oziroma na žlezah rok, nog ali na vratu. Ko
temperatura pade, se bolnik začne postopno popravljati, vendar lahko to traja tudi dalj časa, kar je odvisno od intenzivnosti bolezni, splošnega telesnega stanja in starosti bolnika.
Preden začnemo zdraviti to bolezen, je potrebno predvsem ugotoviti, ali gre dejansko za tulare-mijo. To lahko ugotovimo predvsem na osnovi podatkov, ki nam jih da bolnik sam in ki se predvsem nanašajo na to, ali je morda prišel v dotik z obolelimi živalmi. Ce oblika bolezni — poleg že omenjenih podatkov — odgovarja tularemiji, se nadaljnje ugotavljanje opravi s pomočjo tako imenovanih kožnih testov ali odkrivanjem specifičnih protitelesa v bolnikovi krvi. V teku bolezni lahko pride do primera, da se bolniku ognoje limfatične žleze. V tem primeru je moč v izločku te žleze na poseben način vzgojiti povzročitelja te bolezni. Bacil tularemije pa je mogoče na podoben način dokazati tudi v izpljunku.
I -od?
Dokazano tularemije zduavfmb s pomočjo antibiotika streptomicina. Po deset ali dvanajstdnevnem zdravljenju, bolniki v največ primerih ozdravijo, ker pa trajne imunitete ni moč doseči, se z boleznijo lahko ponovno okužijo. Cepivo proti tej bolezni ni zanesljivo, zaradi tega cepljenja tudi ne uporabljajo.
Kako je streptomicin izboljšal samo zdravljenje te bolezni, je najlepše razvidno iz tega, da so danes primeri tularemije s smrtnim izidom malone nepoznani, vtem ko je v času, ko antibiotikov še ni bilo, za njenimi posledicami, na primer v času epidemije v državi Louisiani (ZDA), umrlo nad 33 odstotkov obo.e-lih. Najmanjši odstotek pa se je v vsakem primeru vrtel okrog 5 odst.
Primeri tularemije, kjer bi zdravljenje s streptomicinom ne bilo učinkovito, niso znani. Tudi v najtežjih primerih učinkuje to zdravilo zelo uspešno.
Da bi se mogli z uspehom ob-
varovati prèd nekb boležhljo, jo vsekakor moramo prej poznati. To se ne nanaša samo na posameznika, marveč tudi na večje število oseb. V našem primeru se moramo v prvi vrsti ogibati dotika s sumljivimi ter po videzu iznemoglimi divjimi živalmi, ki so verjetno prav zaradi tega tudi bolne.
Ta bolezen se, vsaj trenutno, med divjimi živalmi težko odpravlja, ker še vedno ne razpolagamo s takšnimi metodami in sredstvi, s pomočjo katerih bi vsako obolelo žival mogli izolirati. Zaradi tega je tudi pričakovati, da bo prišlo še do več primerov okuženja. Potemtakem ostane — vse dokler ne bo rešeno vprašanje zanesljivega cepiva ter odprave okužbe med živalmi — edino preventivno sredstvo proti tularemiji opreznost, posebno v pogledu dotika s sumljivo divjačino in pa v pogledu tega, da ne uživamo njenega mesa, ki bi utegnilo biti s tula-remijo okuženo.
Soraya in njen zaročenec Maximilian Schell. Bivša cesarica se bo zdaj, kot pravijo, predvsem posvetila novemu delu in družini.
i......................................tulili.m.....tnnninnnnmn....i...ni............................
nikov, kakor Francoza E. Girar-deauja, ki je že leta 1912 v Parizu dokazal, da je brezžični prenos izumil Nikola Tesla. Zatem je tu objavljen tudi obširen članek ameriškega znanstvenika K. M. Swegeya. Le-ta je članek napisal kot uvod v proslavo 100-Ietnice rojstva Nikole Tesle v Chicagu v 1. 1956. V njem je podrobno opisal Teslovo delovanje na vseh področjih elektrotehnike, Nikolo Teslo pa imenoval «pionirja naše elektriške dobe».
V opisu delovanja Nikole Tesle najdemo v knjigi, poleg že omenjenega članka Swegeya, še take izjave, kot je ona ameriškega znanstvenika Ch. L. Dana, ki je ob požaru Teslovega laboratorija 1. 1895 v listu «Sun» napisal: «Uničenje Teslovega laboratorija predstavlja nesrečo za ves svet. Ni pretirano, če pravimo, da nimamo danes za človeški rod pomembnejšega človeka, kot je ta mladi človek». Swegey pa v svojem članku omenja tudi besede, ki jih je bil ob komemoraciji Nikole Tesle v Londonu 1. 1943, in to v Inštitutu elektroinženirjev, izrekel znani elektrotehniški izumitelj in znanstvenik dr. W. H. Eccles, ki da je prišel do zaključka, «da je bil Tesla največji e-lektrotehniški izumitelj, kar smo jih kdaj imeli v seznamu naših članov. V resnici pa lahko gremo tudi tako daleč, da trdimo, da je bil sploh največji izumitelj na področju elektrotehnike».
Knjiga je napisana v lahko razumljivem, vsakomur dostopnem slogu in bo zagotovo nudila vsakomur mnogo zanimivega. Zla. sti jo priporočamo naši mladini, katera žal ve zelo malo o tem našem velikanu, s katerim se naši narodi lahko ponašajo pred vsem svetom.
Knjigo, ki vsebuje več zanimivih slik o Tesli samem, kot o njegovih izumih, je moč kupiti tudi v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20, po ceni 430 lir.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspeh je zagotovljen onim, ki se ukvarjajo s katero si bodi reklamno dejavnostjo. V družini boste našli svoj mir.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pcveča-na dejavnost na področju poklicnega dela. Prebili boste nepozabne ure z drago osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne-sebična pomoč in podpora vam bosta omogočili, da boste lažje prebili nekatere težke trenutke. Bodite bolj diskretni glede nekega svojega plemenitega dejanja.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Dober uspeh nekega posla je v prvi vrsti odvisen od hitrosti vaših odločitev. Ne jezite se, če se vsi ne strinjajo z vašimi pogledi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaša borbenost je vsekakor pretirana. V najkrajšem času boste odšli na neko potovanje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaša dobra poklicna pripravljenost vam bo omogočila sprejetje svetovalske vloge pri reševanju nekega izredno važnega vprašanja. Pod večer se boste znašli v veseli družbi prijateljev.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S svojo ljubeznivostjo boste lahko razbili ledeno vzdušje med vami in sodelavci. V čustvenem pogledu bodo zelo cenjene nekatere vaše odločitve.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Uspelo vam bo pridobiti si nekatere odlične poslovne zaveznike. V. družini boste naleteli na dokajš-
nje razumevanje.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zaupane vam bodo nove poklicne odgovornosti, povečali se vam bodo dohodki. Zadoščenje za one, ki se ukvarjajo z umetnostjo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neki vaš nasvet bo še pravočasno spametoval družabnika, ki je že bil na tem, da napravi nepopravljivo finančno napako. Posvetite večer dobremu čtivu.
VODNAR (od 21.1, do 19.2.) Ne razburjajte se zaradi neprimernega značaja in vedenja nekega sodelavca. Mir in razumevanje v družini.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspešen zaključek nekega posla je odvisen od potovanja, ki se boste nanj podali. Glede čustvenih zadev bodite bolj pazljivi, ker bi utegnili storiti neko dokaj nevljudno dejanje.
Ali so antibiotiki že res zastareli?
Ali bo res trgba prepovedati Uporabo antibiotičnih zdravil? Je penicilin, ki so ga po vsem svetu celih 10 let po pravici smatrali za enega najučinkovitejših zdravil, že zastarel? To sta dve vprašanji, ki so pred kratkim o njiju razpravljali na splošnem posvetovanju francoskih farmacevtov v prostorih medicinske fakultete v Parizu.
Vprašanje uporabnosti antibiotikov se je pojavilo že v vseh deželah. Da antibiotiki, ki so nekoč bili tako učinkoviti pri zdrav, ljenju številnih bolezni, niso več tako učinkoviti, so prvi opazili ameriški znanstveniki. Obenem pa so strokovnjaki opozarjali na nevarnost pretirane njihove uporabe, ker so se ljudje k njim zatekali praktično že za vsako malenkost. Zaradi takšne njihove uporabe inštitut v Parizu je zaradi tega, skupaj z ameriškimi znanstveniki, priporočil vsem zdravnikom in farmacevtom, da penicilin, streptomicin in ostale antibiotike uporabljajo zmerno in zelo previdno. Navzlic opozorilu, pa je čedalje več zdravnikov o-pažalo, da posebno penicilin v mnogih primerih ne zagotavlja več malone nobenega zdravilnega učinka. Posebno se je to v številnih deželah opazilo v primeru zdravljenja spolnih bolezni.
Najprej je obstajalo mnenje, da povzročitelj bolezni pač postaja odpornejši. Po številnih poizkusih v SZ, Veliki Britaniji, ZDA in Franciji, pa medicinski strokovnjaki danes smatrajo, da so končno vendarle odkrili razlog tega pojava. Gre za pravcato naravno selekcijo med mikrobi.
V začetku uporabe so antibiotiki v organizmu bolnika uničevali večino mikrobpv (bacilov), bakterij itd.). Vendar so neki mikrobi že po naravi odpornejši proti antibiotikom. Iz teh so izšle nove generacije še bolj odpornih mikrobov.
Po čedalje številnejših neuspehih z antibiotiki, so raziskovalci razumeli, da je potrebno odkriti nov antibiotik, ki bi bil sposoben uničiti tudi te odpornejše mikrobe. Toda takšne antibiotike bo potrebno zatem stalno odkrivati.
Pomeni to morda, da se takle «mrtvi tek» med temi zdravili in antibiotiki ne bo nikoli končal? Morebiti je rešitev tega vprašanja našel ameriški raziskovalec H. H. Zinsser z univerze Columbia v New Yorku. On je bil opazil, da nekatere snovi slabe vitaL ne kemične reakcije znotraj organizma mikrobov. Zaradi tega mikrobi oslabe, v tem primeru pa antibiotično zdravilo, ki je že izgubilo svojo moč, le-to ponovno pridobi in mikrobe spet lahko uniči. Dr. Zinsser je obenem tudi odkril takšno snov, ime pa ji je klormerodrin. Doslej je u-činkovitost penicilina bila obnovljena samo v laboratoriju, toda raziskovalci upajo, da bodo odkrili še druge snovi, s pomočjo katerih bodo lahko antibiotikom povrnili njihovo zdravilno moč. V nasprotnem primeru bo medicina morala le-te opustiti, ker bodo de. jansko zastareli,

VAZNA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI
Tržiško pristanišče dokončno klasificirano: 80 odstotkov stroškov zanj bo krila država
Komemoracija žrtev v Vajontu - Izvolitev volilne komisije
Na zadnji seji pokrajinskega sve. ta, ki se je sestal v ponedeljek zvečer, so v začetku obsežno razpravljali o klasifikaciji tržiškega pristaniSča. Odbornik Vezil je poročal o izidu ministrskega predloga, da se tržiško pristanišče uvrsti v prvi razred druge kategorije. O zadevi je obstajal dolgoleten spor med pokrajinsko upravo in državo, ki se je na takšen način ugodno rešil za pokrajinski avet.
Odbornik Vezil je nadalje dejal, da je do leta 1957 država krila vse stroške v vzhodnih pristaniščih, ki so mejila na mejo iz leta 1915. Pokrajinska uprava si je prizadevala, da se tudi za naprej doseže takšna finančna ureditev pristanišča, pri katerem krajevni organi oblasti ne bodo imeli nikakršnega finančnega bremena. Ta cilj je v veliki meri tudi dosegla, zakaj 20 odstotkov stroškov, kolikor bo odpadlo na krajevne organe oblasti, si bosta razdelili občinska uprava v Tržiču in pokrajinska uprava. Nasprotovati takšni rešitvi bi po sodbi odbornika Velila pomenilo odlašati dokončno rešitev ter izvedbo tistih del v pristanišču, ki so neobhodno potrebna za njegovo učinkovito delovanje.
Mimogrede naj omenimo, da se pristanišča prve kategorije v celoti vzdržujejo na državne stroške (takšno pristanišče je na primer Trst), pristanišča druge kategorije pa so delno v breme države, delno pa krajevnih ustanov.
O poročilu svetovalca Vezila se je razvila živahna diskusija, v katero je najprej posegel komunistični svetovalec Bergomas, ki je omenil nezadostne pristaniške naprave, posebno pa pomanjkanje javne razsvetljave. Govorili so še liberalec Renzi in demokristjan Cocianni, ki je predlagal, naj pokrajinska uprava poseže tudi v postranska pristaniška vprašanja.
Vsem je odgovoril odbornik Vezil, ki je poudaril, da je v sedanji fazi osnovno vprašanje perspektiva razvoja pristanišča v okviru regulacijskega načrta. Za predlog o klasifikaciji so soglasno glasovali vsi svetovalci.
V nadaljevanju seje je predsed-
nik dr. Chientarolli komemoriral čil z avtom v Soški dolini. Nje-žrtve katastrofe v Vajontu in o- govo truplo so že v ponedeljek
menil, da je pokrajinska uprava dala na razpolago 12 prostorov v otroških zavodih.
Sledila je razprava o dveh komunističnih interpelacijah ter izvolitev volilne komisije. Najeli so posojilo za kritje primanjkljaja v znesku 299 milijonov lir.
Pred zaključkom seje je predsednik prebral imena izvoljenih članov volilne komisije. Gorico bodo zastopali stalni člani Rodolfo Malkech, Tullio Bregant in Mario Žiberna ter namestniki Marko Valtritsch, Umberto Nocchi in Antonio Jakončič.
Sindikalna vest
Pokrajinski odbor CISL iz Gorice sporoča, da je vsedržavna stro. ka vratarjev in paznikov sestavila zakonski osnutek za nove prejemke te kategorije. Urad CISL za odnose s parlamentom bo čimprej predložil zakonski osnutek v odobritev.
zvečer pripeljali domov, od koder se je včeraj ob 16. uri razvil dolg žalni sprevod. Pokojnika so nosili na ramenih domači fantje. Za krsto so šli številni sorodniki in lahko bi rekli, tudi vsi prebivalci Oslavja in. Pevme. Po opravljenih obrednih svečanostih v cerkvi so krsto prenesli na pokopališče, kjer so truplo tragično preminulega mladeniča položili v grob.
Za pokojnim Angelom vsi iskreno žalujejo in med njimi tudi številni šoferji, ki so'ga spremili na zadnji poti. Njegovo priljubljenost je najlaže mogoče oceniti po številnih vencih, ki so prekrili njegov prerani grob.
Asfaltiranje cest v videmski pokrajini
Uredili in asfaltirali bodo pokrajinsko cesto, ki pelje iz škratovega v Dreko. Načrt za to delo je sestavil pokrajinski tehnični urad, njegova izvedba pa bo veljala kakšnih 200 milijonov lir. Javna dražba za oddajo tega dela bo 31. oktobra.
Pokrajinska uprava bo prihodnje leto uredila tudi cesto, ki pelje na Predel. 1. julija 1960. leta bo namreč prešla pod pokrajinsko upravo. Uredili bodo tudi cesto ob jezera na Nevejsko sedlo. Vsa ta dela bodo stala pokrajinsko upravo okoli 30 milijonov.
Avtobus v Trst na mladinski dan
Avtobus iz Goriške na mladinski dan v Trstu 20. oktobra bo odpeljal iz Gorice v nedeljo ob 13.30. Obiskal bo vse vasi, da bodo lahko vstopili mladinci, ki se bodo udeležili tega praznika. Voznina (všteta je tudi vstopnina) znaša 500 lir.
Na mladinskem dnevu bodo kulturne in športne prireditve.
Prepoved prodaje mošta
Goriški župan je odredil, da se do 26. oktobra prepove neposredna prodaja mošta in da se koncentrirani mošti uporabljajo za rezanje navadnih in žlahtnih vin. Kršilci te odredbe se bodo kaznovali po zakonu.
Danes pobirajo davke v Doberdobu
Danes bo pooblaščeni uslužbenec pobiral davke v prostorih županstva v Doberdobu od 9. do 12. ure.
Zadnja pot Angela Krajnika
Včeraj popoldne so pokopali na domačem pokopališču v Pevmi An. gela Krajnika z Oslavja, ki se je v nedeljo zjutraj smrtno ponesre-
•iiiiiiimiiiimiiiiMiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiifiiimiiiiiiiiMiiiiiiiimmiiuitiniiniifiii
AKCIJA ZA POMOČ PRIZADETIM^ V VAJONTU
V doberdobski občini ho zbrali 122.400 lir
Seznam prispevkov goričkih trgovcev
Zveza trgovcev goriške pokrajine nam je poslala v objavo prvi seznam trgovcev, ki so darovali denarne prispevke za prizadeto prebivalstvo v Vajontu:
Mesnica Antonio Rustja, Ul. Tor-riani 10.000 lir, mesnica Giovanni Macuz, Verdijev korzo 10.000, gostilna Aldo Sinico na Rafutu 2.000, drogerija Oscar Gottard s Korza Italia 5.000, trgovina z jestvinami Angelo Kodrič, Ul. Morelli 1.500, kavarna Bratuš, Ul. Mameli 5.000, Bruno Zuliani, Ul. Mameli 5.000, gostilna Cecilia Laurenti, Ul. Ba-iamonti 1.000, trgovina z jestvinami Egidio Visintin, Ul. Oberdan 4.000, skupina mesarjev iz Gradiške 10.000, mesnica Giovanni Ria-viz, Korzo Italia 10.000, prodajalna monopolnega blaga, Angelo Sajcovih, Drevored 24. maja 2 tisoč lir.
Občina Doberdob je zbrala do včeraj zvečer naslednjo vsoto denarja za ponesrečence v dolini Va-jont;
Občani s Poljan 13.300, delavci nekega podjetja v Doberdobu 3 tisoč 440, vojaki 800 lir, Dober-dobci pa 104.860 lir.
Skupno so v občini Doberdob zbrali 122.400 lir.
IZPRED OKROŽNEGA KAZENSKEGA SODIŠČA
Oproščenih šest oseb obdolženih tihotapstva tobaka
Oprostili so jih zaradi pomanjkanja dokazov
Obvestilo prefekta o hranjenju tropin
NOCOJ ZA «SVETOVNI POKAL»
Milan-Santos v prvi tekmi
V Beogradu povratna tekma Juven-tusa za pokal velese jemskih mest
MILAN, 15. — Milan, zmagovalec evropskega pokala prvakov in Santos zmagovalec ustreznega južnoameriškega nogometnega turnirja, se bosta jutri zvečer spoprijela v San Sira v prvi tekmi finala za «svetovni pokal». Brazilsko moštvo je že od nedelje v Milanu, kjer se skrbno pripravlja za jutrišnjo, lahko se reče, odločilno tekmo. Ta tek-ma je za Santos ne samo s šport-
Prometna nesreča na križišču pred sodiščem
V Ul. XXIV. maja in sicer prav pred semaforom, se Je včeraj ob 9. uri pripetila manjša prometna nesreča. Povzročil Jo je tovornik, ki se je ritenski peljal iz dvorišča iz poslopja štev. 18, kjer je tovarna Cossovel, ki izdeluje šumeče pijače. Med vožnjo je tovornik zadel v Fiat 600 last 22-letnega Salvatore Scalie, vojaka iz Gorice, ki je stal pred semaforom ravno nasproti gostilne «Al Cavallino». Tovornik je vozli Luigi Simonetti iz Gorice, Ul. Ponte Romano štev. 2. Skoda Je nastala samo na osebnem avtomobilu.
Pred goriškim okrožnim sodiščem se je včeraj nadaljevala sodna razprava proti šestim tihotapcem tobaka iz Gradeža in Chioggle. Štirje obtoženci so iz Gradeža, in sicer Angelo Burla, Gregorio Barzel-lato, Antonio Gambel in Lunardo De Vescovi in iz Chioggie: Giovanni Boscolo in njegov bratranec Foscolo Boscolo. Dolžili so jih, da so pretihotapili iz Jugoslavije v Italijo 840 kg tujega tobaka. Prevoz so izvršili s čolnom osebe, ki ni sodelovala pri dejanju. Utihotapill naj bi tudi 3.300 kg nafte. Niti za tobak niti za nafto pa niso plačali prometnega davka. Obtoženci so nadalje prekršili pravilnik o plovbi, ker so v noči od 20. na 27. januar 1958 pluli po gradeški laguni brez predpisanih svetlobnih znamenj. De Vescovija so vrhu tega obtožili, da se je poslužil za tihotapstvo ribiške ladje, ki je primerna samo za obalni ribolov.
Včeraj je vseh šest obdolžencev ponovno sedlo na zatožno klop. Na p.Odlagi izjgv prič, je sodišče oprostilo obtožepce tihotapstva tobaka zaradi pomanjkanja dokazov. Nadalje jih je oprostilo tihotapstva 3.380 kg nafte, ker dejanje ni kaznivo. Zaradi amnestije pa so Jih oprostili obtožbe, da so pluli po laguni brez svetlobnih znamenj in izven teritorialnih voda. Obtožence so branili odv. Pascoli, Munafò in Cattarlni.
Pred pošto je stražnik ujel fazanko
Ob 17.30 je mestni stražnik, ki je služboval pred pošto, ujel fazanko. Priletela je med avtomobile, ki so parkirali v bližini križišča. Lova na fazanko se je udeležilo večje število ljudi, vendar je imel pri tem poslu največ sreče ravno stražnik. Sedaj to žival, ki Je zares lep primerek, hranijo na sedežu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini, ker upajo, da se bo lastnik oglasil pri njih in jo prevzel. Sodijo namreč, da je žival nekomu utekla.
Nesreča delavca v podgorski predilnici
Ob 14.30 se je v podgorski predilnici ponesrečil 49-letni Arturo Fornasarich, doma iz videmske pokrajine. Udaril se je v desno stran glave. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju.
Goriški prefekt odreja, da je v tem letu prepovedano hraniti vinske tropine po 15. decembru. Po tem dnevu bo tropine mogoče hraniti v lokalih žganjarn pod nadzorstvom finančnih agentov, v posušenem stanju, zelo kisle ali pomešane s prehrambenimi artikli za krmljenje živali; tudi pomešane z vsaj enim kilogramom soli na stot jih je mogoče shraniti. Na podlagi zakona se šibka vina predelujejo samo za destilacijo ali kis. Vsakdo, ki želi pripraviti šibka vina, mora obvestiti vsaj pet dni poprej poskusno vinogradniško postajo v Coneglia-nu. Takšna vina se ne smejo prodajati kot pijača.
VERDI. 17.15: «Rapinà a... nave armata», R. Wagner in D. Hart. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 22. uri.
CORSO. 16.00: «Le avventure dl cac eia del protessor De Paperis», Walt Disneyeve barvne slikanice. Sledi dokumentarni film «Due strani amici»
VITTORIA. 17.30: «Giulia, tu sei meravigliosa», C. Boyer in L. Palmer. Francoski črnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30
CENTRALE. 17.00: «I figli del diavolo», Lee J Cobb m Doug Mc Clure. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je od prta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 18,8 stopinje ob 13. url, najnižjo 11,8 stopinje ob 6. uri. Povprečne dnevne vlage Je bilo 44 odstotkov.
nega stališča važna. Važna je tudi lz ekonomskega, ker bo z zmago zahteval za gostovanja na tujem zelo visoke zneske v dolarjih. To se je zgodilo že lani, ko je Santos — «svetovni prvak» — zahteval in dosegel za eno samo tekmo 30.000 dolarjev. Zaradi tega se bodo Brazilci jutri borili z vsemi silami za zmago.
To tembolj, ker so jim voditelji kluba obljubili, seveda za zmago, po 1 milijon na osebo. Z izjemo Pelèja, ki mu po pogodbi pritiče dvojna nagrada. V vrstah Santosa se vsi dobro počutijo z izjemo Pe-peja in Maura. Medtem ko bo Pepe skoraj gotovo nastopil, bo Mauro moral ostati na tribunah kot gledalec.
l'udì pri Milanu nekaj skrbi. Predvsem ne bo mogel nastopiti poškodovani Sani, katerega bo trener Carniglia zamenjal z mlajšim Lodettijem. Nadalje trener upa, da Maldini, Trapattoni in Rivera ne bodo občutili posledic nedeljske tekme s Sovjetsko zvezo. In še izredna novost: v vratih bo nastopil Ghezzi, ki se je že odpovedal športnemu udejstvovanju, a se je zadnje čase zaradi ugodnih denarnih ponudb vestno pripravljal za nastop proti Santosu. Moštvi bi morali nastopiti kakor sledi:
MILAN — Ghezzi, David, Trebbi, Pelagalli, Maldini, Trapattoni; Mora, Rivera, Altarini, Amarildo, Lo-detti.
SANTOS (v oklepaju številke na majicah) — Gilmar (1), Lima (4), Geraldino (3), Zito (5), Haroldo (Mauro) (2), Calvet (6), Dorval (7), Mengalvio (8), Coutinho (9), Pelè (10), Pepe (11).
* * *
BEOGRAD, 15. — Danes je prispel v Beograd Juventus, ki bo jutri popoldne ob 17.30 igral povratno tekmo za pokal velesejemskih mest z Beogradom. Po kratkem treningu je trener Juventusa Mon-zeglio izjavil, da se bo turinsko moštvo poslužilo obrambne taktike, ker mu zadostuje za uvrstitev v nadaljnje kolo neodločen rezultat. V
prvi tekmi so namreč Turinčani premagali Beograd 1:0.
Juventus bo verjetno nastopil v naslednji postavi:
Anzolin, Gori, Sarti, Castano, Bercellino, Leoncini, Stacchini, Del Sol, Da Costa, Sivori in Menichelli.
Beograd pa bo poslal na igrišče skoraj celotno postavo, ki je igrala v Turinu in sicer:
Vidinič, Colič, Gavrič, Marič, Kri-vokuča, Milanovič, Samardžič, Gu-gleta, Milošev, Banovič in Skoblar.
TOKIJSKI PREDOLIMPIJSKI TEDEN
Dve zlati lovoriki za italijanske kolesarje
La ti ni na zmagovalka v orodni telovadbi
TOKIO, 15. — Včeraj je bil zadnji dan atletskega mitinga predolimpijskega tedna. Posebnih rezul tatov ni bilo razen japonskega la francoskega rekorda Yasude in Durieza v teku na 110 ovire.
V	finalu hitrostne vožnje kolesarjev je Italijan Angelo Damiano premagal za prvo mesto Japonca Sata, v tekmi za tretje mesto pa je Francoz Trentin premagal Italijana Fettenello. Damiano in Pette-nella sta zmagala v tandemu pred japonsko dvojico T~ 'ima - Kawaki.
V	ženski orodni iriovadbi je prvo mesto osvojila sovjetska predstavnica Larisa Latinina pred rojakinjo Muratovo in Čehinjo Časlo-vakovo.
Ekipno tekmovanje v sablji se je končalo z zmago Američanov. Tudi med posamezniki je zmagal Američan Eugene Hamori.
iiriiiiiiniiiimiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiifiiiiDiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiii
NAMIZNOTENIŠKI DVOBOJ V ROJANU
Obe ekipi Dome uspešni nad Zgonikom
Preteklo nedeljo so odigrali v rojanskih prostorih namiznoteniški dvoboj med ekipama Doma (Rojan) in Zgonika. Vsaka ekipa je nastopila z A in B moštvom. A ekipa iz rojanskega Doma se je najprej spoprijela z A moštvom iz Zgonika, nato pa ostali B ekipi.
Povsem zasluženo sta zmagali ro-janski ekipi. Med tenia se je naj-
bolj odlikovalo A moštvo, katero so sestavljali Fabjan Boris, Adrijan in Milan Tavčar. Od igralcev Zgonika pa sta se odlikovala Milič in Kocman. To velja predvsem za prvega, ki je dosegel že kar dobro tehnično zrelost.
Naj omenimo še, da je zelo razveseljivo dejstvo, da je rojanska ekipa DOM organizirala v letošnji sezoni že pet turnirjev. S tem kaže svoje veselje do tega športa in tudi organizacijsko sposobnost.
Ekipe so nastopile v postavah:
DOM A — Tavčar Adrijan in Milan, Boris Fabjan.
DOM B — Kuret B., Kozman R„ Žerjal S.
ZGONIK A — Milič, Kobal, Furlan.
ZGONIK B — Kocman, Simone-ta, Živec.
Izidi:		
DOM A - ZGONIK A		5:0
Tavčar M.	- Kobal	2:0
Tavčar A. -	Milič	2:1
Fabjan B.	- Furlan	2:0
Tavčar A. -	Kobal	2:0
Fabjan B. -	Milič	2:0
DOM B - ZGONIK B		5:3
Kozman R.	- Živec	2:0
Žerjal S. - 1	Simoneta	1:2
Kuret B. -	Kocman	2:1
Žerjal S. .	Živec	1:2
Kuret B. -	Simoneta	2:1
Kozman R.	- Kocman	0:2
Kuret B. -	Živec	2:0
Kozman R.	- Simoneta	2:0
	A. TAVČAR	
ATLETIKA
1500 m:
1.	Jean Wadoux (Fr.) 3’46”
2.	Iwashita (Jap ) 3’46”
3.	Akita (Jap.) 3’46”8
4.	Michel Bernard (Fr.) 3'47”5
5.	Yamoguchi (Jap.) 3'50”6
6.	Morimoto (Jap.) 3’51”6 110 m ovire:
1.	Marcel Duriez (Fr.) 13”9 (izenačen francoski rekord)
2.	Rus Rogers (ZDA) 14”
3.	Forssander (Šved.) 14”3
4.	Willimczyk (Nem.) 14”4
5.	Hamada (Jap.) 14”6
6.	Suzuki (Jap.) 17”1 Maratonski tek:
1.	Jeri Julian (NZ) 2.18’00"»
2.	Kenji Kimihara (Jap.) 2.20’25”2
3.	Aurele Vandendriessche (Belg.) 2.20’31”4
4.	Kazumi Watnabe (Jap.) 2 uri 20’47"4
5.	Hiroshima (Jap.) 2.23’00”4
6.	Viktor Bajkov (SZ) 2.23'48”6
7.	Sato (Jap.) 2.24’04”6 400 m ovire:
1.	Juan Dyrzka (Arg.) 50”4
2.	Ferdinand Haas (Nem.) 51”1
3.	Ogushi (Jap.) 52”3
Palica:
1.	John Pennel (ZDA) 4,80 m
2.	Wolfgang Reinhardt (Nem.) 4,80
3.	Maurice Houvion (Fr.) 4,60
4.	Koboku (Jap.) 4,40
5.	Morita (Jap.) 4,40 Troskok:
1.	lan Tomlinson (Avstral.) 16,11
2.	Jan Jaskolski (Polj.) 16,07
3.	Ota (Jap.) 16,07 10.000 m:
1.	Bill Baillie (NZ) 29’44”6
2.	Leonide Ivanov (SZ) 29’44”6
3.	Mohamed Gammoudi (Tun.) 29’45”6
4.	Tsuburaya (Jap.) 29’45”8
5.	Funai (Jap.) 29’47”6
6.	Tsuchiya (Jap.) 29’55"4
ŽENSKE
Peteroboj:
1.	Jutta Heine (Nem.) 4445 točk
2.	Okamoto (Jap.) 4100
3.	Nunoganl (Jap.) 3996 800 m:
1.	Gerda Kraan (Hol.) 2’04”9
2.	Kizaki (Jap.) 2’12”8
3.	Tanaka (Jap.) 2T6”3 Kopje ;
1.	Annelise Gerhard (Nem.) 54,95
2.	Elvira Ozolina (SZ) 53,37
3.	Sato (Jap.) 50,98
...................................................■iniiiiiiiiilitiuiilmiiiniiiliiillllllllliiiiillliiiiiliii..
PO PORAZU ITALIJE V MOSKVI
Z umirjenimi živci: domačini so bili boljši
SZ upa na neodločen izid v Rimu
RIM, 15. — Pascutti je bil kaznovan in tudi tehnični komisar italijanske nogometne reprezentance Fabbri Je preklical neumestne in predvsem za sodnika žaljive izjave. Poraz je bil brez dvoma pekoč, vendar ga je bilo treba športno sprejeti. Medtem ko so nekateri priznali takoj napake, se je Fabbri zmislil na nje šele po dolgem pre-
mišljevanju. Izjavil je, da jih ne bo več ponovil in da bo med povratno tekmo v Rimu vrnil sovjetskim nogometašem milo za drago.
* » *
MOSKVA, 15. — Številni moskovski športni listi pohvalno govorijo o njihovi nogometni reprezentanci, vendar poudarjajo, da je pokazala vse samo v prvem polčasu, medtem ko je v dragem odpovedala. Po mnenju novinarja «Sovjetskega sporta» si bo reprezentanca v rdečih dresih izsilila v Rimu neodločen izid.
Sovjetski tehnični komisar Be-skov je najbolj pohvalil Fonedelni-ka in Rivero ter je izjavil, da bi
se v Rimu zadovoljil z neodločenim izidom. Tudi kapetan domače reprezentance Ivanov je trdno prepričan, da v Rimu Italijani ne bodo uspeli proti sovjetski enajstorici.
MEDNARODNI NOGOMET
BARCELONA, 15. — V povratni tekmi I. kola za pokal pokalnih prvakov Je Barcelona premagala irski Shelboume 3:1 (1:1)
Manchester United - Willem II Tillburg (Hol.) 6:1 (3:1).
* * *
Za pokal sejemskih mest: Sheffield Wednesday • DOS U-trecht 4:1 (2:0)
Lausanne - Hearts 3:2 (po podalj ških).
ZA LETOŠNJI SLOVENSKI ŠPORTNI TEDEN
Do določenega roka čez 340 prijavljencev
at
Ze sinoči izvedeno žrebanje
Sinoči se je zaključilo vpisovanje za letošnji slovenski športni teden, ki se bo začel v soboto 26 t. m. in se zaključi v ponedeljek 4. novembra. Zanimanje, kot že lani, je bilo izredno, kar dokazuje število udeležencev. Do določenega roka se je prijavilo okoli 340 tekmoval-
cev, ki bodo nastopili v raznih panogah. Prireditelji so imeli sinoči polne roke dela z razporeditvijo prijavljencev po panogah in z žrebanjem, kar se je zavleklo pozno v noč. Točnejše podatke bomo ponatisnili v prihodnjih dneh, danes pa še enkrat objavljamo razpored tedna, ki je naslednji:
RAZPORED TEDNA
Sobote, 26. t. m. — OTVORITEV TEDNA, OTVORITEV RAZSTAV, NAMIZNI TENIS Nedelja, 27. t. m. — ODM<»t Ponedeljek, 28. t. m. — ODBOJKA Torek, 29. t. m. — STRELJANJE Sreda, 30. t. m. — STRELJANJE Četrtek, 31. t. m. - ODBOJKA
Petek, 1. novembra - MED DVEMA OGNJEMA, TELOVADBA, PLANINSKO - ORIENTACIJSKI POHOD, ŠAH Sobota, 2. nov. - ODBOJKA
Nedelja, 3. nov. - ATLETIKA, GIMKANA, KOŠARKA Ponedeljek, 4. nov. - KOŠARKA, ODBOJKA, ZAKLJUČEK TEDNA IN NAGRAJEVANJE
Agatha Christie:	£ JJ £ TP
ZAMORČKOV ŠLO JE...
9.
Glas je nadaljeval — visok, jasen glas:
«Obtoženi ste naslednjih zločinov:
«Edvard Jurij Armstrong, da ste dne 14. marca 1925 mzročili smrt Lulze Marije Clees.
«Emilija Karolina Brent, da ste odgovorni za smrt Beatrice iylor, dne 5. novembra 1931.
«Viljem Henrik Blore, da ste dne 10. oktobra 1928 povero-li smrt Jakoba Štefana Landorja.
«Vera Elizabeta Claythorne, da ste dne 11. avgusta 1935 norili Cirila Hamiltona.
«Filip Lombard, da ste zakrivili smrt enaindvajsetih ljudi
nekega vzhodnoafriškega plemena, v februarju 1932.
«Ivan Gordon Macarthur, da ste dne 4. januarja 1917 na-enoma poslali v smrt Arturja Richmonda, ljubimca vaše •ne.
«Anton Jakob Marston, da ste letos 14. novembra ubili iana in Lucijana Combesa.
«Tomai Rogers in Etelka Rogers, da sta dne 6. maja 1929 jvzročila smrt gospe Jenifer Brady.
«Lawrence Wargrave, da ste krivi smrti Edvarda Setona, te 10. junija 1939
«Obtoženci pred sodlSčem, ali lahk. kaj navedete v svojo irambo?»	,	»
Glas je utihnil.
Nekaj trenutkov Je vladala smrtna tišina, potem pa je nekaj zažvenketalo po tleh. Rogersu je padel pladenj s kavo iz rok.
Istočasno se je zaslišal nekje zunaj sobe krik in takoj nato je nekaj zaropotalo po tleh.
Prvi se Je zganil Lombard. Skočil Je k vratom in jih odprl na stežaj. Zunaj je ležala na tleh gospa Rogers.
Lombard je zaklical:
«Marston!»
Anton Marston mu Je skočil na pomoč. Z združenimi močmi sta dvignila ženo in Jo prinesla v salon.
Doktor Armstrong Je hitro pristopil. Pomagal Jim Je, da so Jo položili na zofo in se sklonil nadnjo. Nato je dejal hitro:
«Nič hudega ni Onesvestila se je, to je vse. Prav kmalu se bo spet zavedla.»
Lombard je rekel Rogersu:
«Prinesite malo konjaka!!»
Rogers je bil ves bled v obraz in roke so se mu tresle.
«Takoj, gospod!» je rekel s tihim glasom in brž odšel iz sobe.
Vera je vzkliknila:
«Kdo je govoril? Kje Je bil? Zdi se...»
General Macarthur Je ves razburjen vprašal:
«Kaj se tu dogaja? Kakšna neslana šala je to?»
Roke so se mu tresle, ramena sključila. Nenadoma je bil ko deset let starejši.
Blore si Je brisal obraz z robcem.
Le gospod sodnik Wargrave in gospodična Brent sta vsaj na videz ostala mima. Emilija Brent je sedela pokonci in držala glavo visoko. Na obeh licih je bilo opaziti nekoliko rdečice. Sodnik je sedel kakor po navadi s sklonjeno glavo. Z eno roko se je rahlo praskal za ušesom. Njegov pogled je
živahno krožil po sobi, poln začudenja in inteligence.
Zopet je Lombard začel nekaj novega. Armstrong je imel opravka z onesveščeno žensko in Lombard je spet lahko prevzel pobudo.
Rekel Je:
«Ta glas? Zdelo se je, da je nekje v tej sobi.»
Vera je zaklicala:
«Kdo je bil to? Kdo? Nobeden izmed nas.»
Lombard je počasi pogledal po sobi. Nekaj časa je strmel v odprto okno, potem pa je odločno odkimal z glavo. Nenadoma so se mu zasvetile oči. Hitro je stopil do vrat poleg kamina, ki so vodila v sosednjo sobo.
Pritisnil je na kljuko in odprl vrata na stežaj. Stopil je v sosednjo sobo in že je vzkliknil ves zadovoljen:
«A, to je bilo torej!»
Vsi so stopili za njim, le gospodična Brent Je ostala v salonu in sedela vzravnana na svojem stolu.
V sosednji sobi je bil nekdo postavil mizo tik stene ob salonu. Na mizi je bil gramofon — starinski tip gramofona z veliko trobljo, obrnjeno k zidu. Lombard jo je pomaknil v stran in pokazal na nekaj luknjic, ki jih je nekdo izvrtal v steno.
Navil je gramofon, položil iglo na ploščo in spet so zaslišali glas «Obtoženi ste naslednjih zločinov»
Vera je zavpila:
«Ustavite ga! Ustavite! To je strašno!»
Lombard jo je ubogal.
Doktor Armstrong je olajšano vzdihnil in rekel:
«Mislim, da gre za nesrečno, brezsrčno šalo.»
Gospod sodnik Wargrave je rekel s svojim drobnim, jasnim glasom:
«Ali res mislite, da gre za šalo?»
«Kaj pa naj bo drugega,» je rekel zdravnik začudeno.
Sodnik se je rahlo dotaknil z roko zgornje ustnice in
rekel:
«Za sedaj ne bom povedal svojega mnenja.»
Anton Marston se je vmešal v razgovor, rekoč:
«Na nekaj ste pa vendarle pozabili. Kdo, za vraga, je navil gramofon in ga sprožil?»
Wargrave je dejal s tihim glasom:
«Da, mislim, da moramo to raziskati.»
Vstal je in se vrnil v salon. Ostala družba mu Je sledila.
Rogers je pravkar prinesel v sobo kozarček konjaka. Gospodična Brent se je sklanjala nad gospo Rogersovo, ki je polglasno stokala.
Rogers se je spretno postavil med obe ženski.
«Dovolite, da govorim jaz z njo. Etelka — Etelka — je že vse v redu. Vse je v redu, ali me slišiš?»
Gospa Rogers je začela sunkovito dihati. S splašenimi očmi je begala od obraza do obraza.
'«Pomiri se, Etelka!» ji Je rekel Rogers s prosečim glasom.
Doktor Armstrong ji je prigovarjal:
«Zdaj bo kmalu vse dobro, gospa Rogers To Je bila samo okrutna šala.»
«Ali sem bila v nezavesti, gospod?» je vprašala.
«Da.»
«To je bilo zaradi glasu — tega strašnega glasu — kakor da je sodni dan —»
Spet ji je izginila vsa kri z obraza in oči so Ji vztrepetale.
Doktor Armstrong je vprašal z rezkim glasom:
«Kje je ta konjak?»
Konjak je še čakal na mizi in nekdo ga je podal zdravniku. Ta se je sklonil nad žensko in rekel
«Izpijte to, gospa Rogers!»
Izpila je vse, nekoliko jo je Žgalo po grlu in lovila Je sapo. Konjak ji je dobro del in lica ji je spet zalila rahla rdečica. Rekla je:
(Nadaljevanje sledi)
UKKDNISI VO:	TRSI - UL M( INVECCHI b U TELEFUN »3 «OH IN »4 K3H - Poštni predal 55» - PODRUŽNICA GORK A: Ulica 8 Pellico Ul f« *»■!« UPRAVA:	I RSI - UL 8V FRANČIŠKA St 20 - Tei št 47 338	- NAROČNINA: mesni na 651 Ih - Vnaprej: Četrt-
letna imiti lir polletna 3600 Ur. celoletna 44»» lir — SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 aln - Nedeljska, posamezne 40 din letni 1920 din polletno »60 din Četrtletno 4Rti din - Poštni 'ek--či raCun Založništvo triiškega tisk rrst 11 5374 - Za SFRJ: ADII, DZS, Ljubljana, Stari tre štev 3 I nadstropje, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 800 14 «03-66 - (Mii.ASI: Cene oetasov Za vsak mrn » Sirim eneea stolpca, trgi vski 130, ttnančno-u pravni 200, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda - Vsi oglate se naročaje pri upravi -
OdRovoml urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln riška Založništvo tržaškega tiska Trst