Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. UREDNIŠTVO-— UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti, telefon številka 8. Štev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaja vsako nedeljo. V. LETO Murska Sobota, 25. oktobra 1936. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. ŠTEV. 43 Na voliS2e! V nedeljo bodo zopet pohiteli naši možje na volišča, da izvršijo svojo državljansko dolžnost. Tokrat bodo voliii svoje nove občinske odbore, katerim bodo zaupali gospodarstvo in vodstvo občine za nadaljno dobo let. Težko se bi našlo človeka, ki bi ob tem važnem dogodku samo sko-zmignil z rameni in rekel: »Kaj me vse to briga!" Kdor tako govori, nima v sebi ne ljubezni do svojega kraja, ne do svojih najožjih rojakov. Takšen se samega sebe zaničuje, na samega sebe pozablja. Ne misli pa pri tem, da je posredno ali neposredno užil že nešteto dobrot, ki so bile sad delovanja občinskega odbora. In te blagodati se čutijo posebno v današnjih časih, ki pač niso z rožicami postlani, posebno pa za kmeta ne. Še nikdar ni bilo potrebne tolike skupnosti kot danes, še nikdar ne združitev vseh de-lavoljnih ljudi kot sedaj. Če si bomo ustvarili dobro, močno in zdravo upravno edinico — to je občino, bo tudi celokupnost zdrava zgradba, od katere bomo zopet mi sami imeli največje koristi. Bolehne občinske edinici so kakor pesek, na katerem naj bi bila zgrajena naša državna zgradba. Za to je dolžnost občanov, da v nedeljo pohite na volišče ter si izvolijo v občinske uprave može, ki jamčijo, da bodo peljali občinsko gospodarstvo po zdravi poti vsestranskega napredka, kar bo v korist tudi naši celokupni domovini. Občinske volitve pa so tudi merilo za jakost obstoječe politične smeri, ker postavljajo različne stranke svoje liste s svojimi pristaši. Po nedeljskih uspehih bomo zato lahko tudi spregovorili o moči in številu pristašev sedanjega režima, ki se je z vso vnemo podal v volilno borbo. Trditev, da so predstoječe občinske volitve predvsem gospodarskega ^načaja, je enostranska. V posameznih srezih imajo besedo vodilni politiki, ki so zbrali krog sebe vrsto pristašev, ki so zagovorili ene politične smeri, ki pride do prave veljave posebno pri volitvah narodno zastopništvo. V našem sjopi qisQ vložene liste, izrazite politične smeri JRZ, niso pa tudi vložene kake ek-stremne, opozicionalne liste, ki bi nasprotovale sedanji vodilni politični smeri. Povdariti pa moramo, da je največ list, oziroma nosilcev kandidatnih list iz tabora okrog nar. poslanca g. Benka, ter kandidirajo za župane možje, ki spadajo v krog njegovih političnih sodelavcev. In s tem je tudi že dokazano, da vložene liste niso opozicionalne, temveč se kandidati strinjajo z politično linijo, ki jo zastopa naš narodni poslanec g. Benko, o katerem je znano, da je najodločnejši pristaš preds. vlade g. dr. Stojadinoviča, čigar politiko je že zagovarjal v oni dobi, ko je bil naš narod razcepljen na nešteto strank in strančic. Zato bodo nedeljske volitve ponoven dokaz, da je vodilno na čelo našega sreza: Vse v dobrobit našega gospodarstva, v boljšo bodočnost našega kmeta. Kakor vedno, smo se tudi tokrat izognili izrazito strankarskega boja, saj se naš narod prav dobro zaveda, da takšno delo le slabi naše moči ter je to našemu gospodarstvu prej v kvar, kakor v korist in to posebno v današnjih gospodarskih prilikah. Pri zadnjih občinskih volitvah je naš poslanec g. Benko pri vsaki občini osebno sodeloval pri sestavi kandidatnih list. In kakor je znano so tudi te liste povsod zmagale, kar je dokaz da so bile sestavljene po željah ob- čanov. Da so bili na čelu naj-odličnejši in najsposobnejši možje, pa je vsepovsod dovolj jasnih dokazov: popravljene ceste in mostovi, izvršena javna dela, regulirani potoki itd. itd. Delo, ki so ga ti možje posvetili občini je bilo nadvse plodonosno, zato nič ni čudnega če so na željo svojih občanov ponovno stopil na čelo kandidatnih list, ker se pač vsak občan predobro zaveda, da najdejo edino v njih garancijo za uspešen napredek občine. Med objavljenimi kandidatnimi listi, smo postavili na prva mesta one liste, ki so iz tabora g. poslanca Benka in uverjeni smo, da bodo to volilci v polni meri upoštevali in dali svoje glasove možem, ki to zaupanje s svojo sposobnostjo, vestnostno in marljivostjo zaslužijo. Te občinske volitve pa naj tudi pokažejo, da naš posianec g. Benko uživa vsestranske simpatije in zaupanje pri najširših plasteh ljudstva našega sreza, kateremu je že toliko let politični voditelj. Zato pozivamo naše somišljenike, pristaše nar. poslanca g. Benka, da se do slednjega moža, udeležijo nedeljskih volitev in dajo svoje glasove za one liste, katerih nosilci in kandidati so jim jamstvo, da bodo skupno z našim poslancem g. Benkom sodelovali na konsolidaciji našega sreza. Zato pa v nedeljo vsi na volišče. Zvestoba za zvestobo! POLičIKfl Pretekli ponedeljek sta se po-sledojič v zasedanju 1935/36 sestali obe zbornici narodnega predstavništva. Seji narodne skupščine, ki se je prvič sestala v novi zgradbi, je prisostvovalo veliko število poslancev. Prisotni so bili tudi vsi člani vlade. Skupščina je obravnavala predvsem tekoče zadeve, nakar je bil konec zasedanj. V senatu pa je bilo nekaj interpelacij, ki se nanašajo na našo banovino. V nedeljo je bilo slovesno otvor-jeno novo poslopje narodne skupščine v prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja ter številnih ministrov in po slancev. Cerkvene obrede je opravil pravoslavni patrijarh Varnava. Pri slavnosti sta govorila, minister za gradbe dr. K čeni, ob počasnih širokih rekah, mirnih potokih in močvirjih. Naseli se najraje ob stoječih ali mirnih tekočih gdč. Vičar in Mirovič. Za S. K- Muro so nastopili gg. Vičar, Fojsi, Šebok. Fiegar in gdč. Bizjakova. Borbe so bile silno napete, napadi bliskoviti in odbrane učinkovite. Rezultat 10 ; 7 se končal v prid ruti-ranim gostom. SIcer prav razvajeni gostje so bili naravnost presenečeni nad znanjem in disciplino naših borcev, ki vadijo šele nekaj mesecev ter so se prav laskavo posamezniki izrazili. Tudi občinstvo je bilo navdušeao o lepem nastopu in zadovoljno z rezultatom. Sledil je družabni večer s plesom in so vsi gostje in domačini odnesli naj lepše viise. Pri tej ptiliki se cenj. gostom še enkrat lepo zahvaljujemo in želimo, da bi jim bili vtisi iz M. Sobote kar najlepši ter da nas prav kmalu zopet obiščejo. Nogomet Mura: Drava 13:0 (7:0) Ob zelo lepem vremenu, na jako dobrem igrišču sta pomerili svoje moči, v okviru prvenstvene borbe, domača Mura in zmagovalec ptujskega derby-ja SK Drava. Mura je v svoji znani postavi slavila rekordni uspeh, kajti katastrofalno je porazila svojega nasprotnika. Obe moštvi sta igrali zelo požrtvovalno, zato tekma ni bila dolgočasna, temveč do konca zanimiva. Moštvo Mure je zopet prijetno presenetilo svoje pristaše. Vseh 11 se je od začetka do konca borilo. Mura je bila tehnično, zlasti pa taktično, dosti boljša od nasprotnika. Napadalni kvintet je z lepimi kombinacijami, s kratkim in hitrim podajanjem žoge, ustvaril serijo zrelih prilik, krilska vrsta je neumorno pošiljala svoj napad naprej, pri tem pa tudi uspešno sodelovala pri obrambnih poslih. Ožja obramba je imela zlasti v drugem polčasu odgovorno vlogo, braniti svoja vrata, da nasprotnik ne bi dosegel častnega gola. To nalogo so izvrstno rešili. Povdariti je treba, da je zmaga uspeh vsega moštva ter zasluži pohvalo vsa enajstorica. Drava ni bila tako slaba, kakor kaže rezultat. Nadvse hvalevredno je vodah, ki so obraščena z bičjem, tr-stiko, ločjem, rogozom ali drugimi vodnimi rastlinami. Živi v jamah, katere si izkoplje na obrežju voda, ki ne zamrznejo, iz teh jam vodijo rovi pod vodno gladino, ali pa si zgradijo okrogle zbočene gradove iz blaia in vodnih rastlin, ki mole iz vode kot otoki. Iz njih pelje glavni rov pod vodno gladino, stranski slepi rovi pa v sosesko pod zemljo, katere rabijo za iskanje korenin, s katerimi se hranijo. V teh zgradbah živi več družin skupaj. Pižmovke žive v prvi vrsti od korenin vodnih rastlin, rada pa ima tudi školjke, rake, krade tudi belice vodnih ptic. če se naseli v bližini vrtov in njiv, uniči vse. Potrga več, kot pa more požreti, dela pa tudi rove pod površino posevkov, da dosti rastlin, katerim še ni odgrizla korenin izkorenini, preobrne aii izpuli. Hrano si iščejo po noči, tudi igrajo in selijo se po noči. Pižmovka je torej nočna žival. (Dalje.) omeniti njihovo požrtvovalnost in vsa čast, da do zadnjega niso klonili; s tem so se pokazali v najboljši luči ter so želi mnogo simpatij od navzoče publike. Razlika kotov 11:1 v korist Mure. Goli so padli v sledečem redu: takoj v začetku, v 3, 13, 16, 23, 26, 39 minuti v prvem in 5, 10, 15, 22, 39, 44 min. v drugem polčasu. V 25 min. drugega polčasa je Murln vratar v lepem stilu branil enajstko. Sodil je objektivno in dobro ss. g. Dr. Brandi iz Čakovca. Ostale nogometne tekme. čakovec: Gradjanski: Lendava 6 :1 (2:0). Ptuj: Ptuj :Slavlja 1:0 (0:0) Maribor: Maribor:Železničar 2:1 (1:0) Čakovec: ČSK:Atletik, Celje 6.0 (2:0) Celje: Celje:Rapid 3:2 (0:1) Državno prvenstvo. Ljubljana: BSK:Ljubljana 3 0 (2.0) Beograd: Hajduk : Jugoslavija 1:0 (0.0) Zagreb; Gradjanski: Bask 3.0 (0.0) Osijek: Slavija: Concordia 1:0 (1:0) Sarajevo: Slavija : Hašk 4:1 (2:0) Po dobljenih informacijah je LNP razveljavil tekme : Lendava: Slavija (4:4), Slavija: Drava (8:1) in Slavija: Gradjanski (2:2) ter določil, da se morejo te tekme ponovno odigrati. Prvenstvena tabela izgleda: 1.) Mura 4 3 — 1 27:7 6 2.) Gradjanski 3 3--14:4 6 3 ) Ptuj 4 112 5:10 3 4) Drava 3 1—2 5:21 2 5 ) Lendava 3—1 2 6:14 1 6.) Slavija 1--1 0:1 — Lahkoatletika: Na lahkoatletskem mitingu S: K. Železničarja v Mariboru dne 18. t. m. je startala poleg atletov drž. prvaka ASK Primorja iz Ljubljane, SK Ptuja, SK Železničarja, SK Maratona, ISSK Maribora, SK Rapida tudi tročlanska ekipa SK Mure. Muraši so tudi v tej panogi športa in v ostri konkurenci častno zastopali Mursko Soboto in klubove barve, kajti vsi trije atleti so se plasirali. Tručl je dosegel v teku 400 m II. mesto, Szilžgyi v metu diska III. mesto (imel je celo najdaljši met dneva, ki pa ni bil priznan radi prestopa), Čisar v teku 100 m jun. III. mesto. Muraši so bili deležni od strani navzoče publike mnogo simpatij. Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti. Zapiralni čas trgovin na praznik Vseh svetnikov. Na praznik Vseh svetnikov, t. j. v nedeljo dne 1. novembra 1936 morajo biti vsi trgovski obrati ves dan zaprti. Sveče se smejo na ta dan prodajati v Murski Soboti, samo na stojnici zraven pokopa-lišča, nikakor pa ne na kakem drugem mestu ali obratu. P. n. člantvo vabi Združba, da se gornjih navodil v izogib kazni strogo drže. Uprava Združbe trgovcev. Vsemu članstvu v vednost. Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 7. oktobra 1936 kos 81. letnik VII. prinaša naslednje: No. VI. 25 480/2. OPOZORILO. .Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani opozarja vsa obrtna, trgovinska in industrijska podjetja, da v smislu člena 13. zakona o inšpekciji dela (Ur. list z dne 21. aprila 1922, it. 106 39) referatu inšpekcije dela banske uprave redno poročajo: 1.) o pričetku in prekinitvi dela zlasti v sezonskih podjetjih; 2)o vsaki važni tehnični izpre-membi, kolikor se tiče pripomočkov v podjetju; 3.) o vsaki nezgodi; 4 ) o številu in vzroku bolezni dvakrat na leto, in sicer v začetku meseca januarja in meseca julija za minulo polletje; 5) o vsaki stavki in vsakem sporu (izključitvi delavcev). Proti lastnikom podjetij, ki ne bodo predlagali predpisanih poročil, se bo uvedlo kazensko postopanje po členu 23. zgoraj citiranega zakona. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. oktobra 193b. Po pooblastilu bana, načelnik odd. za soc. pol. in nar. zdravje: dr. Mayer s. r." P. n. članstvo se opozarja in naproša, da se pridržuje gornjega opozorila v izogib eventuelnim kaznim. Veliki shod privrednikov sreza Murska Sobota. (Nadaljevanje iz govora g. Ceha) V vprašanju javnih del, Zveza obrtnikov je leta 1933 na svojem kon gresu v Subotici In leta 1935 v Beogradu zahtevala pravilno rešitev, pred ložila merodajnim utemeljene pred-stavke. Izšla je naredba, po kateri naj Iji se Iz državnega proračuna potrošilo za javna dela 1 miljardo in 200 mil-jonov ali §00 milijonov na l^eto, da bi na ta način prišli naši pridobitniki do zaslužka, ali kaj je v tem oz'ru storjenega; v teku prvega let? se je investirala komaj ena tretjina tega zneska ali nekaj nad 100 milijonov, 0(1 katerih je imej zelo malo koristi naš kmečki delavec, tega pa niti ne v vseh krajih naše države, medtem ko obrtniki, trgovci in gostilničarji od tega niso dobili skoraj ničesar. Tako se je tudi ta poskus ponesrečil. V vprašanju olajšanja davčnih bremen, £1 so v naši