XV. letnik.
V	Gorici, 18. aprila 1907.
16. številka.
Izdajatelj in odgoTorni urednik: Ivnn Bajt v Gorici.	TiBka	„Karodna	Tiskarna1'	(odgov.	L.	Lukežič)	t	Gorici.
Naročnino in i a-znanila s pr e j cina upravniStvo, Gorica Semeniika ulica Sl. 16. Posamezno številke sc prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Vcrdijevom te-kaliSču nasproti ine-itnom vrtu, pri Vaclavu Iiaumgartl v Kemijski ulici in na Koronjskom bregu (Riva Como) St. li. po 8 vin.
Oglasi in poslanic« se računijo po potit vrstah in sicer: čo so tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogedbi.
—*
r-H0T(5>,v-~'
Iihaja vsak četrtek ob 10. uri dopoldne. Bokopini so no vra-g*jo. Nefrankovana pisma 18 no sprejemajo.
Cena listu r.naSa .■ celo leto 4 krone, sa pol leta 8 kroni. Za manj premolilo sa celo leto 8 krone, sa pol leta K 160. Za Nemčijo je cena listu & K, za druge delele izven Avstrije 6 K.
Bokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorieiptilica Vet-toiini It. 9.
Na sv. Goro!
V	nedeljo dne 21. aprila priredi .Slovensko katoliško delavsko društvo1 v Gorici skupno z ženskim društvom ,Skaluica“ procesijo na sv. Goro, katere se udeleže tudi drtigd bratska društva v mestu in na deželi Sv. maša do ob3/2 zjutraj v cerkvi sv Ignacija; po sv. maši skupno obhajilo in polein odhod iz cerkve okolu 4 /t. Na sv. Gori bo okolu 9. ure govor. Po govoru bo sv. maša in potem litanije z blagoslovom. Pri procesiji bo veljal ta red: Naprej pojde križ, za njim zastave moških društev, ki se udeležijo, pred duhovščino zastava „SIov. kat. del. društva", za duhovščino zastava društva „Skalnice“ in za njo zastave drugih ženskih družb, ki se udeležijo.
Glede sv. odpustkov veljajo določbe rimskega papeža Leona XIII. Po teli določbah dobe popolni odpustek enkrat v letu vsi verni, kadarkoli obiščejo sv. Goro, prejmejo sv. sakramente in molijo po namenu sv. Očeta za sv. katoliško cerkev in odpustek 200 dni, kadarkoli le obiščejo v milosti Božji svetogorsko cerkev.
Vsem udeležencem priporočamo lepo obnašanje in red. Vse v slavo Bogu in čast Mariji Devici!
Kdo je delal?
Lažnjiva cunja ki sliši na ime .Soča" in nje umazani sinček »Primorec" stegujeta že zopet svoja umazana jezika in sikata proti „Sloginemu“ kandidatu za tolminsko glavarstvo in
LISTEK.
Dobri gospodar in zlobni vrag.
(Iz »narodnih pripovedk« L. N. T o 1 s t o g a; poslovenil K. 11.)
V	(»tarih ča*ih je živel bogat gospodar. Vsega je imel v izobilju. Mnogo hlapcev mn je Bložbovalo. In hvalili so hlapci dobrega gospodarja, rekoč:
„Pod milim nebom ne uajdeš bolj-Sega gospodarja, kakor je naš. Preživlja nas, gorko nas oblači in z delom nas nikdar preveč ne sili. Nikogar ne zmerja in na nikogar se ne jezi, kakor delajo drngi gospodarji, ki mučijo svojo hlapce hajše kakor živine; kaznujejo jih za vaai.0 malenkost, naj so krivi ali ne-dolini in nikdar jim ne privoščijo lepe besede. Naš gospodar pa ravna in govori z nami kakor se spodobi. Prav-zares, ne želimo Bi boljšega življenja/
Tako so hvalili hlapci svojega gospodarja. In glej, to je razjezilo vraga, da žive hlapci dobro pri svojem gospodarja in ga ljubijo.
In premotil je vrag enega izmed hlapcev, ki ma je bilo ime Aleb. Premotil ga je in mo naroči, naj pridobi
kanalski okraj, češ da ima vsak dan 25 prostih ur, katerih ne vd kako porabiti, z očitnim namenom, da bi ga smešila in delala zaničljivega pred javnostjo. Ali pokazalo se je tudi v tem slučaju, da hudobija imenovanih cunj je večja nego njih pamet.
Ali mislita ta dva lažnika in obrekovalca, da poslaniški posli se dajo opravljati zunaj časa, ali istodobno z zasebnimi posli poslanca? Kar je omejeno, vrši se v mejah časa, nad časom je le večnost. Po tem takem potrebuje tudi poslanec časa za svoja poslaniška dela, iz česar sledi, da v tem pogledu je tisti poslanec boljši, ki ima več prostega časa na razpolago za svoje volivce. Zalo pa je dr. Gregorčič s tega stališča najboljši poslanec, ako je res, kar trdila umazanca, da ima vsak dan 25 ur prostega časa za svoje volivce.
Da v resnici tak poslanec, ki je prost drugih poslov, najlože deluje za volivce, nam pričuje vsak lauja skušnja, katera dokazuje tudi nasprotno, da poslanec, ki je siljen skrbeti in izrabljati čas do slednje minute za svoje zasebne posle, ne more zastopati koristi svojih volivcev.
O priliki, ko je goriškim Slovencem pretila nevarnost, da dobijo po novem volivnem redu samo dva državna poslanca ; ko je bilo ministerstvo že naročilo namestništvu v Trstu, naj sestavi volivne okraje v tem zmislu; ko je bilo namestništvo že sestavilo in odposlalo poročilo in predlog z vsebino, da Kras in Gore naj volijo skupaj enega poslanca ter goriška okolica za se enega; pripomoglo je .25 ur prostega časa na
tadi drage hlapce. Ko so nekoč počivaii hlapci cd dela in hvalili gospodarja, tedaj se je dvignil Aleb in jim je prigovarjal: .Po nepotrebnem, dragi prijatelji, hvalite dobroto gospodarjevo. Delaj vraga po volji in tadi vrag te bo hvalil. Mi svojemu gospodarja pošteno slažimo in v vseh rečeh delamo, kakor on hoče. Da si le on zmisli kako reč, že storimo to; misli njegove aganemo. Zakaj bi se torej on ne razumel dobro z nami? Toda... nehajte enkrat delati po njegovi volji, storite mu kaj hudega, in on bo kakor drugi zli gospodarji, poplačal zlobo z zlom.“
In sporekli so se hlapci z Alebom. Sklenili eo z njim stavo. Ako ne bo Aleb mogel razsrditi svojega dobrega gospodarja, izgubi svojo praznično obleko, ako pa Be mu posreči, obljubili so ma ostali hlapci vsak svojo praznično obleko in ao obenem zatrdili, da ga bodo varovali pred gospodarjem, ako bi ga hotel kaznovati.
Sklenili so stavo, in Aleb je obljubil, da drogo jatro razsrdi Bvojega gospodarja.
Služil je Aleb pri svojem gospodarja za ovčarja in je čnval drage plemenske koštrune,
In glej, ko je prifiel drogo jatro
dan“, da je dr. Gregorčič izposloval premenibo ter dosegel tretji mandat za Slovence. Ker je imel 25 ur — po Soči ni štetvi — prostega časa na dan, bilo mu je mogoče, da je hitel v Trst in na Dunaj po delavnem času, ko ni zboroval državni zbor, ter stavil namestništvu iu ininisterstvu pred oči, kakšna krivica bi se godila goriškim Slovencem, ako bi obveljal prvotni vladni namen. „Slogiu•* odbor in načelo .Slovanske zveze" so priča teh korakov, brez katerih ne bi imeli Slovenci na Goriškem tretjega mandata. Umazana lista očitata dr. Gregorčiču .25 ur prostega časa“, prav listo, kar je omogočilo, da je dosegel goriškim Slovencem tako lep in trajen uspeli.
Bivšemu poslancu napredne stranke umazanca ne očitata 25 ur prostega časa; molčita pa tudi o tem, da njegovo delo je bilo povsem negativno, ‘Jcar je popolnoma nainviio, kajti doma kmetijo obdelovati, gostilno voditi, žu-panovati, raznim odborom in svetom predsedovati ali prisostvovati, pa ob enem na Dunaju poslančevati, je reč nemogoča.
In vse to ni napredno stranko nič zniodrilo, katera zopet vsiluje na Tolminskem kandidata, ki bo moral ali sebe in svoje posle zanemarjati, za katere potrebuje 26 ur na dan, ako bo voljen, ali pa posnemati v poslaniških poslih svojega prednika, ki ga je imel ves čas njegovega trudapolnega delovanja pred očmi, od katerega sc je lahko naučil, kako hj gre poslančevati.
Ako umazana lista očitata dr. Gre gorčiču brezdelavnost v javnem živ-
gospodar z gosti v ovčnjak in jim pričel razkazovati svoje ljubljene koštrane, mignil je vragov najemnik Aleb svojim tovarišem: .Glejte, zdaj bom razkačil gospodarja”. Zbrali so se vsi hlapci, da gledajo skozi vrata in čez ograjo, vrag pa je zlezel na hruško in je raz njo gledal v ovčjak, kako ma bo služil njegov najemnik.
Hodil je gospodar po dvoru ter razkazoval gostom ovce in jagnjeta, pokazati jim je hotel tadi svojega najboljšega koštruna. .Dobri so1' — pravi — .tudi dragi koštruni, a oni z debelimi rogovi se ne da preceniti; ljubši mi je kakor punčica v očesu1*. Gostje gledajo po čredi, a ne morejo zapaziti dragega koštrnma. Komaj se nekoliko ustanovijo ovce, že jih požene vragov najemnik, kakor bi to delal slučajno, naprej, in vse ovce se pomešajo. Gostje ne morejo razbrati pravega koštruna. To se je zdelo gospodarja že preveč in zato reče : .Aleb ljubi moj, ujemi debelorogega koštruna 1“
Da ma je le namignil gospodar, že je skočil Aleb kakor lev med koStrune in je zagrabil najdražjega za volno. Medtem pa je prijel z drugo roko koštruna za levo zadnjo nogo, dvignil ga je pred gospodarjevimi očmi v zrak, po-
Jjenju iu za narodove koristi, delala mu krivico, katero s prsti otipa lahko vsakdo,
, ki pozna od blizu napredek goriškili Slovencev v gospodarskem, narodnem iu kulturnem oziru, za kateri napredek si je pridobil dr. Gregorčič v zadnjih 25 letih najlepših zaslug. Naprednjaki sami, ki stvarno sodijo, mu ne odrekajo dela iu zaslug, marveč mu jih odkrito priznavajo. Le lažnjivi cunji ne nehata blatiti moža, kateremu njihov lastnik ni vreden odvezali jermenov na čevljih.
Nekaj imata umazanca pa vendar prav, da namreč dr. Gregorčič premalo ali nič ne dela zase. To mu je očital že pred Ie*i tudi dr. Tuma, kaleri je dodal, da radi tega mora pasti. Mi pa pravimo, da dr. Gregorčič n e sme pasti, kajti takih mož potrebujemo, ki iz ljubezni do naroda prej sebe pozabijo, ko svojo dolžnost in blaginjo naroda.
Ako bi dr. Gregorčič ne bil ničesar vstvaril ko „Šolski Dom“, kateremu je prirastel ,.Mali Dotn“, bilo bi razloga dovolj, da so mu goriški Slovenci na veke hvaležni. Inorodci nas zavidajo za moža, katerega lažnjivi cunji sramotita in ponižujeta pred domačini. Kam smo prišli? Kako naj sodi svet o takih naših rojakih ?
Tolminsko glavarstvo in kanalski okraj sta poklicana, da izkažeta v imenu vseh zavednih in rodoljubnih Slovencev na Goriškem zaupanje in čast možu, ki jo s svojim nesebičnim in neutrudnim, tihim pa uspešnim delovanjem zasluži v polni meri. Osebna strast zaslepljenca, ki preganja moža, ker je na poti njegovi dobičkariji, in slabo poučenih
tegnil mu nogo navzgor — in počila je noga koštrunova kakor trska. Pod ko-lencem jo je zlomil.
Zabeketal je koštrun in je pal na prednje noge. Gostje in hlapci bo se razžalostili, vrag pa se je zakrohotal, ko je videl, kako umno je izvršil Aleb svoja dela. —
Gospodarja so se oči potemnile in čelo bo je nagrbančilo; glava ma je klonila navzdol in niti besedice ni zinil. Molčali so tadi gostje in hlapci...
Čakali so kaj bo. Gospodar je pomolčal, nato je stresnil z glavo, kakor bi se hotel otresti grešnih misli. In dvignil je oči proti neba. Zginile so gube s čela; nasmehnil se je gospodar in pogledal Ijubeznjivo Aleba : „0 Aleb, Aleb I tvoj gospodar ti je velel, da me razjeziš; toda moj gospodar je umnejši od tvojega. Ti nisi mene razsrdil, a jaz bom razsrdil tvojega gospodarja I Ti si hotel, Aleb, da te kaznujem in spodim iz službe; ioda vedi, jaz te ne bom kaznoval in ne spodil iz službe. Tukaj vpričo gostov ti vse odpuščam — nalašč I In šel je dobri gospodar s svojimi gosti v hišo.
Vrag pa je zaškrtal z zobmi, skočil je z drevesa in se udrl v zemljo.
ljtidij, ki menijo, da je nečastno sprejeti dobro :z rok duhovnikov, naj ne moti nikogar, ki se šteje med zavedne in ne-
o.lvisne Slovence.
Volilni boj.
Krasno uspeli shod v Cerknem.
V	nedeljo popoldne se j« vršil v Cerlrem v ponositem ^Gispodar^kem domn“ krasno uspeli iclivri ehnd „S'rgi-“, na katerem je bilo zbranih nad 350 tnož. Za predsednika je bil izvoljen noviiški kurat g. Abram, nakar je dr. D e r m a-s ti j a iz Gorice v krepkih potezah orisal verski in gospodarski pro-K ra m naše stranke. Drugi govornik je bil kandidat dr. Anton Gregorčič, viharno pozdravljen od zborovulcev. Kandidat je najprvo poročal o svojem delovanju ter začrtal program, po katerem hoče v bodoče delovati z« svoje volivce. Dejal je: ,,Vaše potrebo so moj program!’* (Veliko odobravanje). V prvi vrsti bo treba skrbeti, da se izboljšajo dež. finance. V ta namen jo treba, da država prevzame od dežele več bremen. Ustanoviti se morajo zavarovalnico proti uimam v deželni ali državni nprnvi. Vojaško breme naj ee kmečkemu stanu olajša;in sicer se mora voi. sluibona doba znižati 8*j na 2 leti in rojnkom-kmečkim sinovom se mora ob času r.uinega poljskega delu dovoliti dopust, da bodo lehko pomagali doma in s tem prihranili drage delavsko moči. Zborovalci so kandidatu burno pritrjevali. Nato je govoril vodja Sr. Premrou o bodočem državnem zboru, ki bo stal v znamenju kmečkega vprašanja. Za kmetijstvo je doslej zako-nodajstvo premalo skrbelo. Dvigniti bo treba različne panoge kmetijstva, predvsem živinorejo. Neobhodno potrebne kmetijske stanovske zadruge. Skrbeti bo treba, da se bo kmet strokovno izobraževal. Današnje kmetijske šole ne odgovarjajo svojim zahtevam. Ljudsko šolstvo se mora preustrojiti tako, da se bo že v ljudskih razredih kmečkim sinovom vcepljalo veselje in ljubezen do kmetijstva s tem da se jim bo delil tudi praktičen pouk v kmetijstvu. Naša stranka je v prvi vrsti kmečka stranka. Zato naj vsi zavedni kmečki volivci glasujejo za kandidata le stranke, dr. Gregorčiča. (Veliko odobravanje). Predsednik g. Abram pozivlje zborovalce, ki so za navzočega kandidata naj vzdignejo roke. Kandidatura dr. Gregorčiča je bila soglasno in z velikim navdušenjem sprejeta. Nato je govoril župan g. K o-smač o pomanjkanju prometnih sredstev z ozirom na Cerkljansko. Povdarjal potrebo povzdige živinoreje in spreme-nitve lovskega zakona. Smrt zajcu, ki dela škodo na našem sadnem drevju. G. Gabrijel Bevk je pozival volivce, naj 14. maja vsi gredo na volišče za kmečkega kandidata dr. Gregorčiča, ki je tudi za »Gosp. dom", v katerem se vrši zborovanje, izposloval izdatno podporo. G. dekan dr. Knavs je povdarjal kandidatovo nesebičnost. Naglašal je, da v doglednem času postane Gorica slovenska in da se to zgodi po zaslugi in nesebičnosti gospoda kandidata. Nato sta še dr. Dermastia in predsednik poživljala navzoče, naj se vsi do zadnjega udeleže volitev ter tudi pri drugih vstrajno uplivajo, da bo sijajno zmagal naš kandidat dr. Anton Gregorčič. Nato je bil ob nepopisnem navdušenju zaključen sijajni Bhod.
Za dr. Gregorčiča.
V	nedeljo, dne 14. t. m., se je vršil na Kalu pri Bovcu volivni shod za Občinarje iz Kala in Koritnice. Ker smo spoznali, da tri naše največje svetinje : našo sveto vero, naš mili slovenski narod in naše kmečke zahteve — najbolj pozna in krepko zagovarja naš vrli kandidat dr. Anton Gregorčič, zato smo navdušeno zaklicali : Živio dr. A. Gregorčič.
14. maj — kmečki praznik!
Il Bukovega.
Volivci I V nedeljo dne 14. aprila ste čuli program društva „Sloga“, in videli svojega kandidata t?r ga pozdravljali z navdušenostjo. Toda poživljam Vas občani v geslu : .Vse za vero, dom, cesarja 1“ da dne 14. maja pridite vsi do zadnjega na volišče, da pokažete nasprotnikom, kur jim gre! Dne 14. maja bodi velik kmečki praznik! Na ta dan se lahko iznebite nebodijih traba liberalnih pijavk. Na ta dan tahko vržete raz Bvojih ram marsikatero težnjo svojega stanu. Ni ta dan se lahko izkažete
kot pravi možjo krščansko-socijalnih nazorov; ta dan lahko zapišite v listino zgodovine z z!atimi črkami, ako oddaste svojo glasove krščansko-socijalncnri kandidatu. V svesti Bem si, da volivci Bu-kovškega okraja oddaste svoje glasove našemu kandidatu dr. Ant. Gregorčiču. Zavedni volivci, agitirajte med svojimi prijatelji in znanci za Gregorčiča in dne 14. maja bodo gotovo t-ijajna zmaga. Liberalci, Pokažite se jasno ! — Poglejmo si iz oči v oči, in stopimo si nasprot’. Kdo bode zmagal? Kvišku dvignimo zastavo v slovenskih barvah s križem v sredi, da jo vsakdo vidi, pa hajdimo v boj s:a našo stvar!	Volivec.
Liberalcem nobene vere!
Iz buške doline.
V nedeljo so imeli liberalci shod v Grahovem, kjer jo znani dr. Treo iz Gorice priporočal za poslanca dr Gruntarja iz Tolmina. Ša svoj živ dan nismo ničesar slišali, da bi bil ta tolminski advokat kaj storil za nns kmete; medtem ko jo gospod dr. Gregorčič veliko storil za naše kraje. Tako Vam povum, gospod urednik. Liberalci ao doslej nas kmete imeli za same butce in tepce. Čeravno kmet, bi bil vpeeno vsakdo, ki le količkaj bere, govoril boli pametno ko tisti dr. Treo iz Gorice. Če bodo tega gospoda pošiljali okrog, priporočat Gruntarja, bodo liberalci ša tiate izgubili, ki jih imajo. Brali smo po listih, da je ta dr. Treo na shodih po Krasu, ko jo vodil okrog kandidata Štroklja, zelo zabavljal čez gospoda dr. Gregorčiča, da za Kras ni naredil nič, ampak vse le za Tolminsko. Ko pa sedaj čez en mesec pride gori k nam, pa nam pridiga, da dr. Gregorčič za gore ni nič storil. Zalo se prašimo mi kmetje: Ali se je v enem mesecu spremenila resnica, ali pa so se obrnili možgani v glavi doktor Treota. Vedel sem da liberalcu ni mnogo verjeti, sedaj pa me je dr. Treo prepričal, da liberalcu ni nič verjeti!
Kdor se enkrat zlaže, mu tudi drugič ne verjamemo radi. In liberalnim lažnjivcem naj bi verjel kak kmet, ko vpijejo, da bodo delali za kmeta I Pametnih kmetov ne bodo dobili zase I Dobro vemo, da skrbe le za svoj žep. In ravno, ker je dr. Gruntar liberaloc, ga no bomo volili, ampak dr. Anton? , Gregorčiča, ki je že dosti storil za nas. Vsi trezni in pametni kmečki možje in fantje, zapišite dne 14. maja na volivni listek: dr. Anton Gregorčič!
Sijajen shod v Šempasu.
V nedeljo popoludne se je vršil v Šempasu v hiši raj n. župana pl. Mona-rija številne obiskan shod volivcev iz Šempasa, Vitevelj,Oteka, Oieka, Oseljana in Št. Mihela. Udoležilo se je shoda 450 do 500 mož. Zborovanje je otvoril odbornik „Sloge“ in dež. posl. župnik Grč a, ki je predstavil kandidata Josipa Fona ob živahnih pozdravih od strani volivcev. Na predlog žnpana g. Lebana je bil izvoljen za predsednika shodu dež. poslanec, župnik g. Grča, za podpredsednike je zbor izvolil sledeče gospode : župana Lebana iz Šempasa, mesarja in posestnika Antona Kožuha iz Vitovelj in podžupana ozeljanskega Skarabota; za zapisnikarja je bil izvoljen obč. tajnik g. Ivan Batič.
Viharno pozdravljen je začel nato govoriti kandidat g. Jesip F o n, ki je povdarjal, da hoče delovati skozi in skozi po „Sloginem“ programu. Povdarjal je potrebo sloge, ki pa se ne bo dosegla na ta način, kakor jo hočejo nekateri, namreč z ustanovitvijo nove kmečke stranke. Taka stranka je nepotrebna, ker po izreku voditelja te stranke bi ne bilo med nami in njo ne v verskem ne v gospoparskem ozirn nobenega razločka. Nato je razlagal gospodarski program, posebno povdarjajoč potrebo, da se raz-bremene kmečka posestva in skrajša vojaška službena doba. Govorniku so volivci glasno pritrjevali. Nato je urednik Kremžar osvetlil na podlagi dejstev, kakšni ljudski prijatelji so liberalci, kateri danes vsiljujejo kandidata, ki se še na shod ne upa, delajo se prijazne kmetu, a njihova preteklost kaže, da niso res. Pred vsem so se z vso silo do zadnjega ustavljali volivni reformi, po kateri je prišel kmet do svojih toliko časa mu odrekanih pravic. Sedaj pa se delajo kmptu prijazne, da bi aa premotili in bi z njegovo pomočjo izvršili svoje načrte, ki je razporoka in svobodna šola. Ljudstvo pa je dovolj zavedno in razsodno,
da ne bo šlo za njimi, ninpak volilo kandidata, ki ga priporoča „Sloga“. „Sio-gini“ poslanci so še vedn^ potegovali za kmečke koristi in zato naj vsak volivec dne 14. maja glasuje za kandidata, ki kandidira na „Sloginem“ progrtmu in to je sodni tajnik g Josip Fon. (Veliko odobravanje). Nato je ob navdušenem odobravvnjn g. vikar F r a n k č opozarja kandidata na potrebe volivcev iz tega kraja. Posebno naj se zavzame za ceslo od Simpasa v Trnovski gozd, potem za prvaško cesto ter naj sploh oskibi za kmečke potrebe. K sklepa pozivlje navzoče, naj vsi brez izjemo volijo dne 14. maja g. Fon a. (Navdušeno odobravanje). G. župnik Grča posivlja, da liberalni poslanci niso nič delali, ampak še celo ovirali „S!ogine" poslanca v delu, kadar so kaj koristnega hoteli storiti za kmeta. .Slogini" poslanci so dosegli, da je prejela užit n in o v svojo upravo dežela oz. država, vsled česar ima dežela na leto nad 100.000 kron dobička, med tem ko jo ta donar šel poprej v žep liberalnega bogataša. (Ogorčenje.) Župan g. L e h a a pozivlje nuv-zoče, naj se izreko za kandidaturo g. Josipa F o n a. Ko je predsednik dal kandidaturo na glasovanje, je bila s o-g I r s n o in z velikim navdušenjem sprejeta.
Kandidat g. Fon se zahvali za zaupanje ter povdarja, da hoče ostati v vednem stiku z volivci, ker bo lo tako mogel zaznati njih želje in se poteg )vati za nje. (Odobravanje). Nato g. župnik Grča še navaja, kako so liberalci de-ali v Gorici proti .Krojaški zadrug" in „Šolskemu domu", iz česar se vidi, da oni niso pravi narodnjaki. G. vikar Fran-kč naglaša, da je g. Fona postavil za kandidata zbor zaupnih mož iz celega okraja. Na tem zboru pa so bili le 3 duhovniki; vsi drugi bo bili kmečki možje. Laž je torej, če kdo pravi, da so ga postavili duhovniki. Zato naj 14. maja vsak gre z vol. listkom v roki na volišče za kandidata, ki ga jo postavil zbor kmečkih zaupnih mož, in to je sodni tajnik Fon. (Nuvduleno odobravanje). Nato je g. predsednik ob navdušenih živijo-klicih na kandidata zaključil sijajni shod.
Gabrščekov shod na Veliki Otavi v Ozeljanu.
Izvrševalni odbor narodne napredne stranke je sklical in imel volilni shod dne 14. aprila na Veliki Otavi. Iz Gorice so došli : Gabršček, Levpušček, Šsrli in Drejcev brat. Vabila na ta shod so raznašali po Ozoljanu in sv. Mihelu. Agitatorji skranke so tudi po popoldanski službi božji v Šempasu pred cerkvijo vsiljevali vsakomur, ki jim jo prišel pred oči. Večinoma so pa listje takoj raztrgali. Glede na veliko agitacijo pa je bila udeležba iz Šempasa sramotno pičla; ceio priznani naprednjaki se niso odzvali. Iz Ozeljana in sv. Mihela je došlo vkljub VB9j veliki agitaciji ogromno število — komaj 80 poslušalcev Koncem shoda je došlo še nekaj Ozcljancev in sv. Mihelcev, vračajočih se domov iz šempaskega shoda. Ta dohod je liberalnega generala jako prijetno dirnil, misleč, ti so tuli naši.
Nekoliko po 3 uri jo g. podžupan Franc Špacapan, voditelj liberalnega gibanja v Ozeljanu otvoril shod. On, kot predsednik krajnega odbora napredne stranke, je, posnemajoč svojega Giulaj-skega generala se kratkomalo sam imenoval predsednikom shoda ter dal prvo besedo Gabrščeka.
Znani liberalni junak hitro pograbi priložnost ter začne udrihati z velikim batom po naših zaslužnih možeh. V svoji predrznosti prišel je tako daleč, da je očital poslancu Gregorčiču šest letno brezdelnoBt ter izrabljal v to staro, ogoljeno frazo, da	ima	Gregorčič na	dan
25 prostih ur in	da	se	je Pajerju	dobrikal. Povdarjal	je,	da	ako pride	narodno napredna	stranka	v državno	hišo,
bodo narodu priborili zlate čase. Precej na to pa je trdil, da je naš narod že ves prihodnji rod potlačen in uničan. Čuduo, kako to štima? Bekel jo nadalje ako pride „Slogina" stranka v državni zbor, bo zopet v prihodnji C letni dobi vladala suša, zato priporoča voliti na-prednjaškega kandidata Miha Gabrijelčiča.
Na to je dobil besedo g. Levpušček. Ta je potrjeval Gabrščekovo govoričenje ter poslušalce nagovarjal, naj obrnejo hrbet dr. Gregarčič-u. K besedi sa je oglasil domač nadučitelj g. L. Likar. Povedal je, da je bil tudi on svoj čas zaupnik napredne stranke. Spoznal pa je, da ta stranka je sicer postavila lep, ide-
alen program, ali vodstvo samo se je svojemu programu izneverilo. To je dokazal s tem, da Ijndstvu no puste se prosto izrazti, temvuč, da mu generali po svoj glavi sami določujejo. Hičejo biti demokrati, deiansko da ao sk».zujejo antokrate. Oa tiraj ne nnre priporočati vsiljenega kandidata, zdi ao mu, da bi bilo primernejš« volili strankinega generala Drejca. S tem jih je podačoval kako bi prav za prav morali svoji stranki pomagali do veljave.
Po tem govorn je zopet nastopi Gabršček, ter izjavil, da on ima preveč dela sam za se in njegovo rodoljufe nesega tako daleč, da bi se on žrtvov tl za svojo stranko ter zopet priporočal svojega Mihelna. Mi pa no Gabršček zahteval, tudi no predsednik dal na glasovanje kandidature, češ, saj ti maloštevilni glasovi itak izginejo pred množino nam nanprotnih glasov. — Drejca ao tudi prašali, če bo Miha res delal po liberalnem programu. Drejc je odgovoril, da je dal Miha na to častno besedo. Miha Be je torej ljudem dal v zobe. Vso je radovedno, če se bo kot poslanec (?) upal slovensko govorili in s kako končnico bo bo podpisoval.
Težak porod ali: Kako'je Gabršče-kova Jjudska volja“ postavljala kandidate.
Gabršček je menda končno vendar našel kandidata za tolminski volilni okraj. Bil jo težak porod ! Krošnjaril je z mandatom okoli raznih gospodov. Vsak se je ustrašil Gibrščekove firme. Najbolj je nadlegoval dr-ja Frankola ter mu silil kandidaturo. Pestinil ga je So pretekli petek ob treh popoldne. Toda zamanj. I)r. Franko je oslal mož-beseda ter odklonil Gabrščekovo ponudbo. Kot mož ni mogel drngače ravnati, ko je že enkrat izjavil, da noče nastopati kakor strankarski kandidat in proti dr-ju A. Gregorčiču ne kandiduje.
Ko ui Gubršček nič opravil pri dr. Frankotu, se je lotil dr-ja Gruntarja. Kaj je Doife vse prestal 1 V tej stiski mu je prišel na pomoč dr. Treo, „se žrtvoval" ter sprejel z obema rokama ponujeno kandideturo. In res je postavil Gabrščekov „izvrševalni odbor" dr. Treotu v petek zvečer oficljolno za kandidata v hribih. Značilno, kako se dela pri „li-nilcih »ljudska volja", je sledečo dejstvo Dr. Treo bi bil rad kandidiral v goriški okolici, a Gabršček ga je zavrnil, češ da v goriški okolici Treota preveč poznajo, naj zato kandiduje v gorah, kjer ga skoro nihče ne pozna. Gabrščekora „ljudska volja" je zmagala nad pobožno željo dr. Treota, ki je tako srečno postal kandidatov hribih. Pa glej smolo! Razumnejšim članom „izvrševalnega odbora- so je začelo bržkone že po noči Bvitati, da so napravili veliko neumnost s tem, da so dekrelirali za tolminski okraj ravno dr-ja Treota za kandidata, ki je še pred malo tedni na shodu v Komnu Kraševce nekako šuntal proti Tolmincem. Posledica tega Bpoznanja je bila ta, da je bil Gabršček že zopet brez pravega kandidata. Kaj se je potem zgodilo, nam ni še povsem jasno. Dejstvo pa je, že dr. Gruntar v soboto dopoldne brzojavno naznanil, da sprejme kandidaturo in da je .Soča" v soboto po-poldno objavila kandidaturo dr.ja Gruntarja. Za danes ga le pomilujemo, dn se da izrabljati od političnih komedijantov, ki jih je zbral okoli sebe — Gabršček.
Zgodovina te tolminske kandidature nam jasno dokazuje, kako slepijo naše ljudstvo pod firmo „ljudske volje*. Ko bi se bil vdul dr. Franko Gabrščeku, bi bili proglasili njega za reprezentanta .ljudske voljo". Ker je on odklonil kandidaturo, so postavili seveda na podlagi »ljudske volje" za kandidata dr. Treota, katerega ni nihče maral. In zdaj predstavlja Jjudsko voljo* dr. Gruntar. Zdaj piše v nedeljski številki „Elino9t" neki goriški farbar : V hribih bo se nekateri oglašali za dr. Frankota, drugi za dr. Treota, vsi pa so se strinjali, da bi bil najboljši kandidat dr. Gruntar. Farbanje je oči-vidno ! Če so se nekateri oglašali za dr. Frankota, drugi za Treota, potem ni mogoče, da so se vsi strinjala, da bi bil Gruntar najboljši kandidat. A za taka protislovja se seveda fabri!ianti Gabršče-kove „ljodske volje" ne zmenijo.
Politično sleparstvo.
Volitev čas je za kmeta-trpina lep čas. Visoki gospodje, elegantni mladi inteligenti in frakarji stiskajo ob časa volitev tudi najpriprostejšemu kmetiča prijazao roke, se mu dobrikajo, mu obe-
tujo, kar si lo želi njegovega srca. Nekega takega „inteligenta“ sem videl te dni na dela. Sredi Travnika jo obdela-val in mamil tri kmetiče iz svetolacijske inpnije. Kar plesal je okoli njih! Kako hitro je migal z ustmicami! Is medenih Dst so so mn kar šleve cedile, tako vrstno je izpolnjeval svojo dolžnost kot £|Hn Gabrščekovega agitacijskega odbora. Videti ta prizor, sem nehotč vzkliknil:
0 da bi le dolgo trajal ta lepi čas! Po volitvah postaneš ti ubogi kmet itak zopet to, kar si bil: trpin, katerega taki oblizani gospodiči navadno niti več ne pogled»jo ! Ne le posamezni kmet, tudi kmečki stan zadobiva ob čaaa volitev spoštovanje in ugled. Oglejmo si n. pr. Gabrščekovo „narodno-napredno“ stranko in nje obnašanje proti kmetu! Pred leti ko ni brigala za kmeta. Prejšnji načelnik te stranke se je izrazil, da kmeta sploh ni mogoče več pomagati. Z* organizacijo kmečkega stanu se Btranka ni brigala, kmeta je tolažila z obljubo, da 6e loti zboljšanj«* njegovega stanja, kodar bodo imeli goriški Slovenci večino v deželnem zboru. To je bila tolažba po recepta: čakaj osel, da trava zraste!
Ta „ljn^ka“ stranka ni privoščila našemu kmetiču volilno pravice ne za deželni, ne za državni žbor. Pred leti je govoril v goriškem deželnem zboru tedanji načelnik „narodno-napredne“ stranko proti splošni volilni pravici, češ da jo lo demagogija, ako se na Goriškom zahteva kaj takega, da manjka še predpogojev itd. Enako so je izrazila I. 1904 tudi „Soča“ in šo 1. 1905 je hvalila dr-a Tavčarja kot „dalekoviduega politika", ker je govoril v državnem zboru proti splošni volilni pravici. Ta stranka in njo glasilo „Sjča“ je povzdi-gavala v oni dobi v deveta nebesa le razne liberalne trgovce in krčmarje.
betala jim je ustanovitev trgovske šole, obrtnega muzeja, krčmarskih zadrug, itd, itd. „Mi trgovci in obrtniki", seje bahal Gabršček v svojem listu, „smo nositelji kulture in omiko od pamtivekov.“ S takimi in sličnimi tiradami so se prilizovali trgovcem in obrtnikom, ker bo upali z njih pomočjo zmagati pri zadnjih volitvah za deželni zbor. Ni šlo! Kmečke bčine so odločile zmago proti Gabršče-ovi Btranki in vsled tega jo začela Sočau in njeni patroni loviti kmete, a bi dosegli z njih pomočjo svoje ego-stične namene. Zdaj so krčmarji in tr-ovci pozabljeni, zdaj doni po „Soči“ lava kmečkemu stanu I Politični sle-arji okoli „Sočeu se štulijo zdaj za naj-ečje prijatelje tega stanu in lovijo gla-ovo pri našem kmetičn, za katerega se
0 zdaj niso brigali, kateremu niso priobčili niti volilne pravice. Ali jim pojde aš kmet Da limanice? Menda ne! Sle-arji bi se mn preveč v pest smejali I
Gabršček govori in piše, mi bomo pa volili.
Dopis l Vipavskega.
Vsi pripoznajo, tudi tisti liberalci,
1 agitirajo za „kandidata“ Štreklja, da trekelj ni zmožen in sposoben za dr-avnega poslanca. To pa ve tudi „Soča“ e najbolje in njen umazan sinček „Pri-
orec“. Pripoznala sta tudi to oba. Pila sta namreč, da bo že izvrševalni od-or liberalne stranke v Gorici skrbel za , da bo Štrekelj v državnem zboru de-I in kaj in kako bo delal. Bum I a je lepa! Torej mi naj volimo poslan-, katerega bo moral še le izvrševalni dbor naprednjaške stranke drezal, da kaj delal. Lep poslanec to I Kako pa ta izvrševalni odbor to napravil? orda pojdo z Štrekljem v parlament kar 1 izvrševalni odbor. Eden odbornik bo treklja dregnil, da naj ustane, drogi mu nsta odprl, tretji pa mn bo v nho obil, kaj naj kriči. Ti ubogi Štrekelj, j ga še zmešajo! Sicer pa, kako zna izvrševalni odbor svoje poslnnce nad-rovati, se je jasno pokazalo pri ime-Inema bivšem „kmečkem poBlancu“ Tolmina. Kje je bil izvrševalni odbor prednjaške stranke, ko jo ta poslanec na kimal in se prav nič ni brigal za oje poslanske dolžnosti, ko jo vendar odbor tega žalostnega poslanca z razni slepili volivcem usilil! Kar je pa ril, je storil proti ljudskim pravicam. ' je na Dunaj glasovat proti I o S n i in enakivolivnipravici. sedaj nam hoče liberalni odbor, usi-■ *o »labšega moža za poslanca, Stresi Gotovo, Štrekelj je v vsakem oziru *>ko slabši in veliko manj zmožen za ''anca kot tolminski Gabršček. In ta 1 moža nam vsiljuje izvrševalni od-r napredne stranke za poslanca ! Kdo it tisti izvrševalni odbor? Kobariški,
znHni Andrej Gabršček, ki živi Hamo od prepira. Ta človek iina vso napredno stranko pod svojim bičem. On je general • in komandant goriških liberalcev ! Ravno -on pa je šo pred kratkem govoril na shodu socialnih demokratov v Gorici d a j kmeta ni nič več pomagatiIIn< od tega človeka naj bi bil odvisen naš , poslanec!? Nikoli! Kaj mislijo goriški liberalni frakarj', da smo kmetje res tako „zabiti*, kakor nas oni imenujejo, kadar nas ne potrebujejo. Gabršček govori po goriških shodih, da kmeta ni pomagati, v svoji „Soči“ in „Primorcu“ pa nam z največjo surovostjo zapoveduje, da naj volimo Štreklja, češ, da bo odrešil kmeta. To se pravi delati se z nami norca in če bi Gabrščeka ubogali bi bili res več kot zabiti. Pa tudi to povemo liberalcem resno, da mi smo katoličani in hočemo • ostuti pri stari veri in zato pošljemo na Dunaj poslanca po svoji vesti. Ta je dr. Peter Laharnar. Oo jo mož, ki bo delal čast in korist svojim volivcem in vsem Slovencem bo gotovo eden najuglednejših slovenskih poslancev. Zraven tega je pa mož odkrit katoličan, ki ne bo nikdar glasoval za razporoko, brezversko šolo in kar je še enakih liberalnih divjačen. Zato pošleni volivci, krepko skupaj, da po 14. maju zadovoljni in veseli porečemo ! Živio dr. Peter Laharnar, naš dični državni poslanec!
Proč z liberalno surovostjo!
Dopis z Vipavskega.
Glavno lastnost, s katero kaže liberalec svoje liberalstvo je uprav predrzna surovost. Obnašanje zlasti liberalne mladino je mnogokrat neču-vena surovo. Liberalca spoznaš najprej po njegovi surovosti. Zmerjanje, zaničo-vanje in zasramovanje tega, kar je proti liberalizmu, to je njihovo opravilo. Pošten in dostojen človek mnogokrat ni varen pred surovim zaničevanjem liberalnih kričačev. Od kot izvira ta surovost liberalcev? Iz njihove vzgoje in gole. Šola za liberalce pa je „Soč*“ in „Primorec.M Koliko ostudne surovosti sta žo ta dva lista spravila med slov. ljudstvo !! Koliko dobrih mladeničev in tudi mož sta ta dva lista posurovila in podivjala! V „Soči“ in „PrimorcuM se teden za tednom prav pobalinsko-surovo blati in zmerja vse osebe, ki delajo proti grdim namenom liberalcev ali ki ne trobijo v Gabrščekov rog. Zlaj so se z vso silo vrgli liberalci na poštenega ljudskega kandidata dr. Petra Laharnarja. Tema izredno nadarjenemu in visokoučnemu možu, sinu slovenske kmetčke hiše, ne morejo liberalci ničesar očitati, kar bi moglo vzeti zaupanje pri zavednih in poštenih vipavskih in kraških volivcih, zato na lop po njem z zmerjanjem in falotskim zabavljanjem. Iz njegovega priimka Laharnar so naredili psovko „Pla-hajnar." In sedaj kriče „Plahajnar“, „Plahajnarjiul kakor hndobni in smrkavi poglavci. Fejl Ali je to spodobno, ali je to olikano napredno? Tadi mi bi luhko iz Štrekelj napravili štrukelj, štekelju ali kaj drugega. A to ni naše orožje. Mi gremo v boj proti pravemu „Štreklju“ dostojno in pošteno, ker vemo, da Štrekelj ni Bposoben in zmožen prav čisto nič za državnega poslanca in pa ker ima protiverski program in protiverske osebne nazoie. On je namreč po programu in po lastnih nazorih za svobodno šolo in za razporoko.Z eno besedo: Štrekelj ni za nič za državni zbor. Zato bodimo vsi volivci na Vipavskem in na Krasu edini in dajmo svoj glas 14. maja, za poštenjaka dr. Petra Laharnarja! Vsak slovenski poštenjak je dolžan delati na to, da ne pride na površje v naši deželi surova ia pobalinska Gabrščekova banda, ampak da bo popolnoma poražena.
„Soča“ postavljena na laž.
Iz Gabrovice.
Čast naše občine in dosodaj neo-madeževana čast našega dičnega kandidata gospoda dr. Petra Laharnarja zahteva, da na lažnjivi dopis „Kristjan Peter" iz Gabrovice v umazani „Sočiu št. 41. z dne 11. t. m. izjavimo resnici na Ijabo sledeče:
„Dne 8. decembra 1904. se je res udeležil velespoštovani gospod svet Jvalcc dr. Peter Laharnar sprevoda s kipom Matere Božjo po vasi. Grda laž pa je, da je šel gospod svetovalec tik za duhovščino „s smod ko v roki*. Šal pa je prvi za kipom Matere Božje z veliko svečo v roki. — Sprevod se je imel pomikati tudi skozi bližnjo vas BColjavou. Toda ravno takrat je celi dan razsajala ne le pri nas, temuč v celi okolici hula
nnv h ta, z dežjem, bliskanjem in grome-njein, kakor se lahko resnicežoljni ljulje
— če nočejo natn verjeli — prepričajo pri hydrogr8fi(',nem nrada v Trsta. — Sprevod se je izvršil vkljub ugovarjanja ri;T,sodnih ljudi le na željo belo oblečenih deklet, ki so srčno želele „nosti“ Mater Božjo v procesiji, in to po najkrajši poti in v begn Plačale pa so to predrznost posebno v lopo belo obleko oblečene deklice, ki so bile vso premočene.
— Zdaj pa menimo, da se ne bo nobeden spodtikal, kakor se nismo tudi mi— razven par pobožnih ženic — kakor piše „Sočau, če se je gospod dr. Laharnar ob takem hndem vremenu in to po zimi 8. decembra po poti pokril. Ni bil on sam pekrit temuč tudi voč drugih. — To je torej ta edini veliki madež, ki so ga našli na g. dr. Petru Laharnarju nasprotniki, in ki ga je dosedaj zastonj iskal celi »napredni štab“. — Mi pa se še danes b ponosom spominjamo gospoda dr. Laharnarja, ki je tako neustrašeno nastopi! pri naši slovesnosti, res kot „Peter kri-stijan", kar ni le njemu v veliko čast, temuč je njegova navzočnost jako povzdignila našo slovesnost. — In le takega gospoda in nobenega drugega bo izvolila naša vas dno 14 maja za svojega poslanca z velikansko večino!
V	Gabrovici, dne 14. aprila 1907. France Bandelj, I. podžupan, Jožef Bandelj, II. podžupan, France Colja in Anton Švara, občinska odbornika.
Podkupljeni liberalni agitatorji.
S Krasa.
Napredna stranka bi rada kupila Štreklja, kakor kaže. Govori so o nekih kronah, ki naj bi jih Štrekljevi privrženci dobili iz Gorice. Take „glihenge“ pa se ne vršijo brez pijače. Zato se pridno zaliva po nekod s teranom. Vse to pa ne bode izdalo ničesar, kakor k vočemu to, da bi utegnil kdo zaradi tega premišljevati svojo iz vina izsrkano navdušenost
v	.. . Obupno, a odkritosrčno se je izrazil liberalec-strokovnjak v napajanja: „Sedaj je po nas pri volitvah. Dosedaj sem napojil enega iu imel sem kar sto mož volivcev. Sedaj pa je treba napajati vsakega posebej in še je nevarnost, da me zaprejo. To sojjvse naredili klerikalni poslanci. Da bi jo zlodej — še reformo !“ Za danes opozarjamo dotičnike na paragrafa, ki govorita o podkupovanju in pijači. Podkupovanje se kaznuje s strogim zaporom enega do šest mesecev, pijača pa z globo od 10 do 200 K. Kaznovana sta oba: oni, ki podkupuje in oni, ki se da podkupiti. Obenem opozarjamo volivce s Krasa in na Vipavskem, naj se ne dajo begati od kakih kričačev in zapeljivcev. Taki, ki krožijo okoli agitirat za Štreklja kakor n. pr. zaupnik goriške trgovsko-obrtne zadruge, mizar Švara iz Gorjanskega, ne brusijo podplatov zastonj. Vse njihovo besedičenje in prigovarjanje izvira le iz— žepa. Takim pokažite vrata ! Naš kandidat je dr. Peter Laharnar !
Socialni demokratje v Kanalu.
14.	t. m. je neki uslužbenec Zupančič, z državnega kolodvora v Gorici sklical železničarski shod v Kanalu. Zbralo se je v Križničevem salonu okoli sto oseb, delavcev, obrtnikov, uradnikov, največ pa kmetov. Železničarjev je bilo silno malo na shoda. Gori imenovani je kot govornik premleval stare fraze o Bocialnodemokraškem raju, o enakosti, o militarizma itd., le duhovnov se ni upal obirati preveč. Vabil je kmete, naj pristopijo k železničarski zvezi. Mislil je nemara, da bo kar vse drlo za njim. Toda priprosti in neuki kmetje so nastopili ter ga pobijali, ker bo spoznali, da govori v prvi vrsti le za lastni žep. Ponujal se je, da zopet prido agitirat, tu so se slišali glasovi : Ne pridemo vas drugič poslušat. Socijalni demokratje so zopet enkrat za eno blamažo bogatejši. L udstvo je spoznalo, da socialna demokracija ni za nikogar, a za kmeta še najmanje.
Volilci čitajte!
V	„Zjedinjenih državah* v Ameriki se je nek mestjan — Gampton — petkrat ločil od svoje žene in petkrat zopet poročil I Popusti tadi pelo ženo in se poreči z šesto. Vselej iz ničvreiinih vzrokov.
Katera pa je bila šesta žena ? tista, od katere se je bil v prvo ločil 1. 1885. Ta je bila njegova prva, prava zakonska žena! .. Ni zadosti. Ta žena, njegova prva, katero je bil malopridni mož popustil 1. 1885, se je v tem časa tudi ona petkrat poročila in petkrat zopet ločila od moža 11 Vprašanje je, ata li zdaj
ostala si zvesta?! Kaj še. Ni dolgo minulo in ločila sta se zopet in vsaUeri se je zopet zaročil in z drag:m poročil !... To pa je že strašno, poreče kedo! Gotovo... In to hočejo imeti tudi v Avstriji. Kakoršno starešinstvo, tako županstvo, kakoršni možje, taka občina. Kakoršni poslanci, take postave. Liboralci, socijalisti, brezverci in taki, kateri bi se radi v zakonu ločili, hočejo razporoko, razdrelje zikona. G. Štrekelj se je sam izjavil, da on bo na Danaji delal za razporoko !...
Tedaj, če Marjanci ne bo po volji, proč ž njo, vzamam pa Pepco; ko se te naveličam, poreče kedo, jo pustim in vzamem Katerco. Danes to, jutra drugo, kakor bi kazalo. Ta žena ni več za me, je „ratala“ stara, širbasta, — proč ž njo! Vzemi si otroke in pojdi, kamor ti je drago, zdaj jo nova postava Lahko-mišljenn 'žena poreče: Veš kaj, Ijabi moj mož, ti si tak in tak, zadosti je tega spravi se mi, pojdi! jaz vzamam tega in tega. Ia otroci?! in vboge siroie? Kam pojdejo? kdo je bo vzel? kedo je bo oskrbel?!... To bo treba vse polno si-rotišnia in ciganske kompanije se bodo množile, da bo groza.
Kakšni vzroki! Nedavno se je čitalo, da je nekje mestjan svojo ženo sumo zato odpodil in se od nje zakonsko ločil, ker je imel mrzlo nog?. „Ti me preveč mrziš po noči z tvojimi mrzlimi nogami, ločimo se !u
Dopisi.
Plave. — Naš Konjedic si je sezidal lep nov „štalon“, ker se mu je bil stari podrl. Dolgo časa smo ugibali čemu bo rabil nov „štalon“ ko je železnica „furinane“ izpodrinila. — No na belo nedeljo je Konjedec svojo skrivnost izdal. Napravil je v „štalouu“ javen ples, in menda ne zadnjega. — „Štalon“ stane veliko. — Treba ga plačati. — Toda kedor zna, pa zna. — Nekaj je za „štalon“ plačal „erar\ drugo pa naj plačajo plesalci, in popijejo po vrhu vino lei je „furinanoin“ ostalo. — Ko bi bilo vse na narodno napredni podlagi.
—	Toda vsak klerikalec sc mora Kon-jedecu naprednjaku čuditi, da je napravil ravno na belo nedeljo ples, ko je na bližnjem Vrhovlju cerkven shod Bricev in Kanalcev. Ali je mogoče vrgel svoje napredne mreže na „klerikalce“. To bi ne bilo dosledno. — Kedor je odločen naprednjak — liberalec ne sme dobička iskati pri klerikalcih, — Do sedaj je bilo znano, da je bil Konjedec kot župan javnim plesom nasproten, ker kvarijo mladino, radi tega se ljudje po-prašujejo kaj bi bilo krivo te spremembe. — Nekateri trdijo da — starost.
VoNjigr^d. — Dne 7. aprila je izbruhnila vsa liberalna zagrizenost v dosedaj mirnem Pipanu Antonu, zidarskem mojstru in podjetniku obeh komenskih vodnjakov. Omenjenega dne zvečer je vzel seboj nekega mladeniča in oba sta začela na vse mogoče načine psovati našega somišljenika g Vinkot i Mellikovca. Seve da sta rabila pri tej „pridušni ovaciji" tudi vse „Sočine“ psovke. No, Vinkotu Metlikovcu ni ugajala ta podoknica, zato jo je naznanil tamošnjemu sodniku in ta, je bil zopet Metlikovčevih misli ter je obsodil mojstra na 20 K globe oz. 2 dni zapora ter povrnitev stroškov; onega mladeniča je oprostil, češ da je bil zapeljan. „Soči“ svetujemo, da ponatisne to vest; kajti namen ima podučiti njene pristaše, posebno volčjegrajske veljake, kako naj se obnašajo proti ^klerikalcem”, drugače bo imel sodnik v Komnu še opraviti z enakimi slučaji.
Dol - Otlica. — Sprejmite tudi od nas, gospod urednik, mal dopis! Mi napredujemo pa ne v Blabem, ampak v dobrem. Posebno velik napredek se je pokazal v izboljšanju in v olepšanju cerkve. Kdor je prišel pred desetimi leti v župno cerkev, si je moral misliti: „Ali ti Gorjani no rabijo cerkve, da je tako ubožno opravljena, ali pa ni nobenega, ki bi skrbel za njo“. Toda ko je pred šestimi leti prišel k nam preč. gosp. Elv. Mežnaršič, 6i je hitro omislil, kako bi olepšal in okrasil cerkev. In tu se jo pokazalo, kaj premore združena moč. Zbrala se je lepa svota in z njo se je popravil kor. Na nov kor spadajo tadi nove orgije in res kmalu se je razlegal njih glas po cerkvi. Ko bi bili le pevci nekoliko bolj izvežbani! Ker je bil v cerkvi le glavni oltar, naredili »o dragega z lepo sobo
Kraljice sv. rožnega venca. Na stene se je prikazal kmalu zatem krasen križev pot edini te vrste v goriški nadškofiji. Napravila se je nova mramornata obhajilna miza in stopnjice pri glavnem oltarju. Olepšala se je krasna prižnica in mnogo dragih malenkostij. Krona vsema pa so lepi, veliki novi zvonovi. Na vsa ta podjetja so res lahko Gorjani ponosni. Saj to je sad njih truda, njih žuljev ! V kratki dobi šestih let se je vse to izpeljalo. Radodarno ljudstvo je prispevalo k temu z večjimi in manjšimi doneski, kakor je bilo mogoče. Toda vse radovoljno, kar si je morda morala od ust odtrgati. Sedaj pa je vse pozabljeno. Vsa časi takemu ljudstvu, pa tudi preč. župnika Edv. Mežnaršiču, ki je mnogo skrbel, koliko pa prispeval, ve le Bog, kateri naj mu obilo poplača ves trud in skrbi. Menda pa tudi ni dosti dušnih pastirjev, katere bi ljudstvo tako ljubilo in cenilo, kakor ravno Gorjani svojega. To ljubezen si pa tudi zasluži. Vesten mož delaje med nami kot svetovalec in učitelj. Sedaj so pa celo izročili njemu občinski očetje še občinsko blagajno, katero oskrbuje brezplačno. Drugega ni kaj več posebnega na naši planoti. Sneg se nas še drži. Lepo cesto so sedaj napravili po občini, kar pa je bilo tudi neobhodno potrebno. Vse se sedaj pogovarja o volitvah. Vse gori za gosp. Laharnarja, ra-zun par liberalcev, ki pa sami skoro ne vedo, kaj so prav ih prav. Morda drugič kaj več o tem.	Občan.
Darovi.
Za „SIo\emko sirotišče“: P. n. gg. Josip Fnrlafti, doh. jubilant 10 K (toliko tudi za „Solski Dem"), m. I. W. 20 v, Ivan Černič 30 v, L P. 2 K, Ivan Leban 34 v, Josip Gorjanec, krčmar, 2 K.
Beg poplačaj stotero 1
Darovi. — Uprava „Priro. L;sta“ je prejela za „Šol. Domu 10 K, katere je daroval gosp. Josip Furlani, duhovnik-jubilant Villa Vicentina. Na valeti pri velei’ g. monsig. Jan. Lukežič v Kcmnu med dekanijsko duhovščino 40 K in sicer 20 R za nAlojzijeviščeM, 20 K za „Šolski Dom\ —
Za slov. Alojzijevišče : Preč. gg. Ivan Reščič 2 K 80 v, Val. Kragelj b K, Josip Kosec 20 K. P. n. g. Drsič Peter 40 K. Iz Drežnice prijeli dve vreči fižola.
Blagodušnim dobrotnikom srčna hvala I Bog plati !
Za novo župnijsko cerkev presv. Src* Jezusovega v Sočrgi pri Buzeta so darovali sledeči gg. iz Primorske: Rudolf Makarovič, poštar 20 R; Anton Rlodič (vitez Sabladoski, c. kr. dvorni svetnik 10 R; dr. Pertot. zdravnik 8 R; Alfonz Blažko, kurat 2 R; Anton Grbec, vikar 1 R; Josip Rnais, kurat 10 R; J, Schneider, trgovek 300 R; Jožef Roseč, župnik 10 R; Bog povrni 1 V Sočrgi, dne
15.	aprila 1907. — A. J. Badin.
Novice.
Tridnevne duhovne vaje v slovenskem jeziku začnejo v četrtek zjutraj v cerkvi sv. Ignacija. Red bo ta-le: Danes, jutri in v soboto ob 5. uri zjutraj govor, potem sv. maša, mej katero se moli sv. rožni venec; zvečer bo vse tri dni govor ob 7. uri. Govoril bo preč. o. Salvator Zobec, gvardijau na Sv. Gori. Spovedovanje bo zlasti v soboto popoludne od 4. do 8. zvečer. Preskrbljeno bo za zadostno število spovednikov. V nedeljo zjutraj bo sv. maša ob 31/_, zjutraj, po maši skupno obhajilo in potem okolu 4V'2 odhod procesije na Sv. Goro. Ljudstvo slovensko, udeleži se teh slovesnosti v obilnem številu!
Katoliško polilično društvo v Bovcu priredi prihodnjo nedeljo 21. t. m. v proftorih gostilne rPri pošti4* ob 3. uri popoludne volivni (hod za volivce svojfga okoliša. Somišljeniki so uljudno vabljeni, da se (hoda obilno udeležijo. Ob enem se opozarja na določbe novega zakona o zborovalni svobodi v naši današnji številki.
Liberalci so izdati sedaj nekak voliven oklic, v katerem obetajo volivcem zlate gradove, in govoričijo kako bo
ljudstvo sedj-j po splošni volivni pravici lahko svobodno govorili. Ej, liberalci, tega pa niste povedali, da ste bili ravno
vi	ves čas do zadnjega zoper splošno in enako volivno pravico, ki naj bi ljudstvu dala moč. Zakaj tega niso povedali?
O	Jgovor: Zato, ker ljudstvo sleparijo. Dragič pravijo liberalci v oklicu, da hočejo delati za ljudstvo. Prašamo: Rdo je delal doslej? Ali mar liberalci? Ne I Liberalec doslej niti enega koraka ni nobeden naredil zastonj za ljudstvo, medtem ko so bili „Slogini“ katoliški poslanci neumorno na delu za ljudstvo. Zakaj pa liberalci, če so res tak: Slovenci prijatelji Ijndttva, ne povedo, zakaj tako sarovo napadajo „Šolski Dom“ v Gorici; zakaj z vso silo in ostudnostjo napadajo vse one, ki hočejo rešiti kmeta iz oderuških rok? Odgovor: Zato, ker liberalec gleda le na dobiček, s svojo politiko le sleparijo ljudstvo.
Liberalci se delajo nadalje v oklica za strašno dobre kristjane in verne Iju-di. Pravijo da niso za razporoko in svobodno šolo pravijo, da mi napačno umevamo. Kdor je tako zaplankan, da to verjame, mn ni pomagati. Mi pa vemo, da eo liberalci, seveda Se pred volitvami, po tistih par shodih imeli na programu razporoko, ki so jo oa to v „Soči“ v dolgih, dolgih člankih zagovarjali. Seveda ne liberalci tega sramujejo in boje volivcev. Zato tudi z razporoko sleparijo. Sleparijo tadi s svobodno šclo, ko pravijo, da ne mislijo pod svobodno šolo brezverske šole. Mi pa vemo, če liberalci to tudi taje, da je na Danaju osnovano društvo, ki ustanavlja šole.
To društvo bo zove „Svobodna šola“ in je hrezvorsko in v. teh šolah se ne poučuje veronauk. Društvo „Svo-bodna šola“ je silno bogato in z denarjem agitira okrog za svoje brezverske namene. Naj povedo naši liberalci: Koliko so dobili od tega društva? Mi pa odločno zahtevamo, da se v šoli peučuje verouk in zato smo proti svobodni Soli in kot taki proti liberalcem. Kdor je naših misli, bo dne 14. maja volil „Slogine“ kandidate. Veselo v boj I Zmaga bo naša 1
.Svobodna šola" —judovska šola.
—	Društvo »Svobodna šola" je nastavilo za tajnika juda Siegmnnda Krausa. Saj smo vedeli, da bo baronu Hocku kmalu jud pogledal izza suknje. Sigi Rraase je lepa ilustracija za „breskonfesionalnoBt“ .Svobodne šole". Proti katoliški vzgoji so govorili na svojem protestnem sbodu judje dr. Julij Ofner, dr. Fridjung in predsednik ,, svobodomiselne" zveze Bordan. Čadno da so jndje tako n8vobodomhelni“. Mojzes jih je drugače učil.
Nadkomisar (»asser in reklamacijsko postopanje. — Napominjani gospod, kateremu je pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici poverjeno reševanje reklamacij, vzel si je menda za načelo, vsBko reklamacijo zavrniti. Tako je vrnil mej drugimi tadi reklamacije, s katerimi se je zahtevalo, da se izbriše iz volivnega imenika ljudje, ki že več let v Gorici ne bivajo. O takem uradnem poizvedovanju glede dobe bivanja, o katerem govori zakon, noče g. nadkomisar ničesar vedeti. Zavračanje reklamacij je najkrajša in tudi najlažja rešitev, a za g. nadko-misarja zelo značilna.
Solkanska občina je darovala za Gregorčičev spomenik 100 R. Srčna ji hvala!
S tem, da časti solkanska občina na ta način spomin našega pesnika, časti tudi samo sebe.
Vojaški škof Itelopotocki se je v
pond. mudil v Gorici in bil gost prevzv. knezonadškofa dr. Sedej a.
 Umrl je pretečeni ted*n na Dre-
žnici 23letni mladenič Mihael S g n b i n. Bil je blag in tih. Imeli smo ga v-; radi. Potrdili so ga pred enim mescem v vojake; on pa je svojo vojsko hitro končal
in šel v deželo, kjer ni prevar in ni solza. Mi pa, ki šo živimo na tem pustem svetu, mu kličemo:	Vidimo se sad
zvezdami 1
V	Kostanjevici na Krasu je dne
16. t. m. cmrla žena g. Novaka Mariina, po kratki in mečni bolezni. Rajnica jo bila dobra poštena, radodarna žena. Zapustila je šest nedoraslih otrok. Naj počiva v mira 1
Umrla je na Opčinah 84 let stara gospn Ratarina Slavec, mati tamošnjega župnika dekana.
Umrl je nagloma v Vrtovinn dno
17. t. m. Ivan G e r ž e I j, opok. nadučitelj star 59 let. Služboval je v Tolmina, ra Srpenici ia pri Sv. Luciji, Dolgoletna mučna želodčna bolezen ga je pred 4 leti prisilila v pokoj. Bil jo že pripravljen na smrt. Srečna operacija ljubljanskega zdravnika dr. Šlajmerja, kateri mu je odrezal črevo cd želodca in mu ga prisil na drngo mesto ga je rešilo trpljenja in smrti in mu povrnila veselje do življenja, katerega se je le dve leti veselil. Bil je izgleden krščanski učitelj, skrben oče svoji družini, katere je najskrbnejše izgojil ter preskrbel v učiteljskem stanu. Zadnje dve leti je prebival v rojstnem kraju Vrtovinn. Pogreb bo v petek ob 8. zjutraj. N. p. v m. 1
— Tatovi. — Iz Rihemberga nam poročajo : Neznani lopovi so pokradli v noči od 12. do 13. t. ta. v občinski pisarni blagajno, v kateri so se nahajali poleg 60 K v denarju tndi občinski računi in razne hranilnične knjižice. Vse to z blagajno vred so našli drugi dan v Dragi v potoka razbito in raznešeno. Lopovi niso mogli v naglici vsega pregledati. Tako so pustili v nekem dražbenem zapisnika 40 K, katerih niso našli. Odnesli so na ta način le kakih 20 K. Vse droge papirje in hranilnične knjižice so našli v potoku. Č. g. kaplanu bo tudi odprli bižo in klet in odnesli nekaj jestvin in pijače. Tatovi so pustili železno Kladivo za oralo, katero so nekateri zapozneli. Orožniki preiskujejo sedaj vso zadevo.
— Bedni občni zbor „Goriške zveze gospodarskih zadrug in društev" v Gorici Ee bo vršil v pondeljek dne 29. aprila 1907 ob 10l/s ari zjatraj v prostorih zveze ulica Vetturini štev. 9, I. nadstr. Dnevni red po pravilih. Člani zvezi pridruženih zadrug in društev imajo prarico udeležiti se zvezinih občnih zborov in razprav a posvetovalnim glasom.
— Nesreča radi avtomobila. V
nedeljo zvečer se je na kolesu vračal z Neblega uslužbenec „Krojaške zadruge” g. Lisica. Blizu Kormina mu pride naproti avtomobil. Zadaj za njim pa se je peljal voz. Avtomobil je dal znamenje z rogom, konj se je splašil, zdirjal in podrl kolesarja Lisico, ki so ga težko ranjenega prepeljali v goriško bolnišnico.
— Straftiit rndt>in-k-< drainn. V
soboto zjutraj je v Rožni dolini pri Ljubljani prerezal delavec Anton Škof z britvijo vrat svoji 16-letni hčerki, malemu sinčku in sebi. Omračil se mu je um. Bil je sicer pošten mož. Pogreb je bil velikansk. Gotovo je bilo nad 15.000 ljudi. Na pokopališču je vse glasno jokalo.
— Vseh kandidatur v slovenskih volilnih okrajih, katerih štejemo glasom volilne reforme 24 (proti prejšnjim 15) je priglašenih do sedaj ravno 55. Po strankah se dele kandidatare tako : katoličani 23, socialisti 16, liberalci 9 in neodvisni, ki bo tadi liberalci 7. Dvoje ali troje kandidatur utegne biti še proglašenih.
— Volllci odprite oči! — Soci-jalistična- liberalna - judovska - brezbožna „kompanija“, napravila je, če zmaga, za prihodnji državni zbor sledeče predloge:
1.	Proč z vsem verskim pookoru v šoli; 2. proč z vsemi verskimi vajami na ljudskih in na srednjih šolah; 3. proč z veroučiteljem v vseh šolah 1 Iz takih šol ne bodo mogli nobeni učenci se ačit za duhovnika. Socijalisti namerajejo odpraviti vse duhovnike da bi zmagalo brez-božtvo (ateizem). Da se to zvrši ali ne, odvisno jo od prihodnjih volitev. Volilci odprite oči 1 nasprotniki sicer trdijo, da ni nevarnosti, da kaj tacega ne pride v državni zbor, pa lažejo, da bi ljudi oslepili in ložej zase pridobili. Nič jim ne verujte 1 njih glavno orožje, je laž. To namone imajo z „prosto šolo".
— To hočejo socijalisti! — Nekje v Italiji rmrje znan socijaliat. Stara njegova mati je želela, da bi bil njen sin spravljen z Bogom in pokopan kakor ka-
toličan. Toda prijatelji njegovi — socijalisti — so bolnika tako stražili, da noben duhovnik ni megel k njema.
Dobra mati je radi tega hudo žalovala; tolažila se je le z božjim usmiljenjem. Po opravkih gre ona z doma.
Ta čas ji umrje sin. Socijalisti napravijo [ tedaj, brez njenega vedenja, civilen pogreb, brez duhovnika in brez vsega, z i vsem šundrom in hrupom Bocijslistov. . .
Ko ce uboga mati vrne in zve, kaj se je	!
zgodilo, jo popade taka britkost in ža-	j
1	oa t, da je umrla I. .. To so pač hujši kot divjaki, pravi barbari I...	j
—	Nobeno čudo ! — Banke tožijo, da si zavarovanci požigajo poslopja I . . . I Je li to čudo ? Saj pišejo brezveraki listi, I da ni Boga. Če ni Boga, česa bi se bali ?
Če ni Boga, ni vesti, ni poštenja, ni stra- I hu božjega. Socijalisti učijo brezverstvo I in voditelji njih so očitni brezverci. Njih I časopisje blati vse, kar je svetega in ver- I skega. Če ni Boga, česa bi se še bali ? I Ali morda orožnikov? Morda vojakov? I Ali postav? Sami ste krivil Sami ste E krivi, da človek ni reč varen ne na poti, I ne doma. Vzemite človeku vero v Boga, I v ono bitje, ki vse vidi, vse plačuje in I kaznuje, in vzeli sta mu vse; iz človeka I naredili ste divjo zver.
In ljudi, ki v Boga ne verujejo, naj I se voli v poslance?! ...	f
Rojaki! kupujte narodni kolek ,.Šolskega Doma".
ulica Munldpto St. 1. Gorica. |
Velika tovarniška za-lopa Šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače črevljarjfc in tudi a umetno vezanje (reka-niranje). V zalopi se tudi nahajajo angleška dvokolesa »llelical Premier« I in slamorczni stroji, si j mokresi in razne pušk' 3 lastna mehaniška p» I pravljalnica.
Rili ost; v a gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupov;; ju sladne kave izrečno po- . udarjati Ime »Kathreiner« ? f
Ker se Vam sicer uteg-	tj
ne primeriti, da do- w	.
bite ma".j vreden po-	M
sne me!; brez vseh vrlin, s katerim! se odlikuje Hathrcinerjeva kava.	:
Zakaj le	E
Kathreine rje vaKneippova fft.
sladna kava
Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj In okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko,milo-stiva goKpri, da dobivate pristno hatlireincrjevo ka»*> zgolj v za-prtih izvirnih zavojih z napisom:
»Kathr* inerjeva Ku« i »pova hlad-na kava« tn h nitko župnika	1
Kneippa kot varf>tven«» znamko.	^
And. Fajt,
pek. izvedenec Gorica tekallič« tr. Josipa it. 2 (lastna
hiša,
/ttvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k« bor sa nove maSe in godove, kolact, aa birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po 6elji naročnikov. Ima in prodaja ranlične moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Saunig in Dekleva
Priloga,.Primorskemu Listn“ št. 161 dne 18. aprila 1907.
Novice iz Mirna.
Nova bolniška blagajna. Mirenski delavci pozor! — Čast imamo Vam naznaniti, da se je vetanovila v Mirna nora bolniška blagajna. V Mirna sicer že imamo bolniško blagajno, ta vleče preveč za delavstvo. Mi liberalci pa hočemo, da je delavstvo v .preši*. Dokaz, da znamo mi delavce prešati, naj Vam bo bivša mirenska podružnica v Rupi. Kdo se ne spominja, kako smo takrat bolnike na delo lovili ? Kdo se ne spominja da je A. „Zakeu predsednik podružnice pisal zdravnika dr. Vilatija naj dela strogo z bolniki ? Torej prešati znamo delavstvo mi liberalci, in zato delavci le noter, le noter v novo bolniško blagajno ! Mi liberalci pa hočemo tadi, da ko oderemo delavce, za par tisočakov, da društvo Mprenaredimo“. Kako se to dela. menda vsi veste, saj ste videli kako smo bivšo podružnico podrli. He I In zakaj je ne bi, saj je imela par tisočakov rezervnega fonda. Skoda denarcev, ki v takih društvih leže, torej naj nam nobeden ne zameri, če smo društvo -azpustili in denarje varno spravili pred delavci. Do danes še nismo plačali nažih zastankov in če se naše mnenje vresniči jih tadi ne plačamo. Kakor vidite torej znamo le mi, liberalci voditi bolniške blagajne. Delavci, kmetje, staro in mlado, halo v našo „prešo“ 1 Vsi v novo „blagajnow, kajti prazna je še 1 Napolnite jo nam, da jo izpraznimo kakor smo „podružnico“ v Ropi.
Toda šalo na stran. Bili bo časi, ko smo bili vsi mirenski delavci in gospodarji združeni t ^podružnico" „Sloven-skega bralnega in podpornega društva" v Gorici. Delavci smo bili tako lalhko-verni, da smo vodstvo te podružnico prepustili v rokah naših sedaj liberalnih, delodajalcev. Ko je tem ljudem zrastel greben, začeli so se ponašati kot neodvisni gospodarji Bpodružnice“. Delavce ao zatirali s tem, da so jim trgali bolniške podpore. Društveni zdravnik je dobival povelja, naj z bolniki Btrogo ravna. Na ta način se je v par letih prihranilo 2700 kron. Delavci videč, da v tej „preši“ ne morejo več vstrajati, so zahtevali, naj se skliče občni zbor, kateri že dve leti ni bil sklican. Naši liberalci pa so vedeli, če skličejo občni zbor, da jim odklenka, zatorej niso hoteli sklicati občnega zbora, ampak so začeli podružnice slabo voditi, da je bilo „Slovensko bralno in podporno društvo' v Gorici prisiljeno, jo razpustiti. Razni liberalni delodajalci bo takrat podružnici dolgovali zneske, katere so od delavcev pobirali. Mesto da bi te zneske ob razpustu podružnice plačali, shranili so jih v svoje žepe. Torej denar, katerega so pobirali od delavcev so podružnici ostali dolžni. In ta denar še danes hranijo. Konstatiramo tukaj, da je neki človek ki ,pod gradom" kamoje rije še danes dolžan plačali 132 K 12 v delavskih žuljev.
Ko so nas naši „naprednjaki“ za-lovili zopet v laško »Okrajno bolniško blagajno" smo skušali si vstauoviti samostojno društvo. Posrečilo nam se je, da smo ▼ osebi vlč. g. dr. Gregorčiča dobili moža, ki nam je ponudil svojo pomoč. Čeravno po dolgem trudu smo vendar srečno prišli do samostojnega društva, z imenom »Podporno društvo v Mirna* vpisana pomožna blagajnica. Povabili smo takrat vse mirenske delodajalce, da svoje delavce v domači blagajni zavarujejo. Odzvalo se jih je velika večina. A liberalni zagrizenci niso hoteli svojih delavcev v domačem društvu zavarovati, ampak so jih pustili rajši v laški okrajni blagajni in so tja še 9 vinarjev na teden več plačevali za isto podporo v slučaju bolezni.
A tem razdiralcem domačega mira ni bilo to dovolj. Šli so in rekli . Bolniško blagajno treba izpodriniti ! Djbili so en izstis naših pravil in vstanovili so drugo bolniško blagajno. Od njih toliko zaničevani vlč. dr. Gregorčič jim prišel v tem oziru prav. Kajti za ustanovitev društva so se poslnžili od njega napravljenih naših pravil. Tako imamo danes v Mirnu dve bolniški blagajni, listi, ki so bili zadovoljni s tem, da so zrušili podružnico ter delavce vpisovali v »Okrajno bolniško blagajno", tisti pravim □iso niti mezinca dvignili, da bi delavstvo rešili iz laških rok. Ko smo pa mi to delo izvršili so iz zavisti in zagrizenosti začeli konkurirati domačemu društvu. Za predsednika tej konkurenčni blagajni so postavili Italijana Scalletarija ter s tem pokazali svojo narodnost v lepi Inči. Delavce pozivamo, da gredo v novo
društvo, kjer se cedi med in mleko, kar dokazuje sledeči slučaj : Prvi, ki je v tem društvu obolel, je bil neki Kogoj. Poslal je po listek za zdravnika. A predsednik ni hotel ženi Kogojevi verjeti, zatorej je rtkel: „Nsj Ra pride sam !“ Toraj, če ludi je kdo napol mrtev »sam ga mora priti" po listek za zdravnika. In sicer se mora to zgoditi lepo in ponižno, kajti širiti strahovlado, to bo glavni namen društva. Mi Fino pa prepričani, da kar je zavednih delavcev v M mu ne bodo šli več na ta liberalni lim. In z veseljem moramo povedati, da je lo 11 delavcev prestopilo iz našega v novo društvo. Novemu društvu pa napovemo že danes boj na življenje in smrt!
Krasno postopanje našega županstva! — Dne 24 marca je Joško Beltram, to je tisti Joško, ki je prvi „oštja kr ajani smo mi" pisal v „Sočo“, tisti J ško, ki je pokukal o priliki šempeterskega shoda v tamkajšnjo „špehkamro“ tisti, katerega je moral o neki priliki naš župan cele dve uri miriti, da ni nekoga pretepel, in kateremu je naš župan rekel: Ti Joško.si „kudič,“ torej ta Joško je nekega našega pristaša brez uzroka dejansko napadel in mu prizadel lahko telesno poškodbo. Dne 5. L m. je bila pred goriško sodnijo obravnava, kjer je Joško dobil 3 dni nagrade in bo plačal stroške. Mi bi o tej stvari ne pisali ali nekaj druzega je, kar nas je k temu prisililo. Pri obravnavi je namreč Joškov zagovornik povedal, da ima od slavnega županstva v Mirnu dve spričevali, in sicer prvo o osebi obtoženca Joškota Beltrama, drugo o osebi tožitelja Ivana Vuka. Joškota slika spričevalo kot najkrotkejšega človeka v Mirnu. Pravi, da on je priden delavec, kateri še v krčme malo hodi. Sploh ga opisuje kot takega, ki niti ptiču vode ne zblodi. Spričevalo o tož telju Vuka pa je škandal in najslabše spričevalo našega županstva. To spričevalo opisaje našega pristaša kot najslabše barabo, pravi da je razgrajač, ki pride večkrat v konflikt z policijo. Najslabši človek v Mirnu ne zasluži takega spričevala. Da je ravno narobe rep, kakor je naše slavno županstvo izjavilo, to vemo vsi. To ve tudi g. Urbančič, _ki je rekel, da »papir se pusti pisat.14 Če torej še občinski tajnik tako izjavlja, potem lahko vsakdo vidi, kakšen ng'ed mora imeti tako županstvo, katero napravlja iz „ku-dičev" angele. Seveda zato, ker „papir se pusti pisati." Z\ danes povemo na-šema županstvu, da stvar ni še rešen?, ampak da bo dal Vuk županstva priliko, da svoje trditve dokaže.
Razgrajači na veliki petek.
—	Na veliki petek ob dveh po polnoči sta dva liberalca razgrajala po vasi in mirne ljudi budila iz spanja. Šla sta pred orožniško postajo in tam z zvoncem orožnike budila. Ko so isti vstali, sta jo potegnila. Za danes povemo, da sta bila ta dva človeka liberalna inteligenta. Torej takim inteligentom je vse dovoljeno. Da je bil ta dan veliki potek, to pri liberalcih ne pride v poštev, pač pa bi moral priti pri njih v poštev policijski red. Če je policijski red veljaven za druge, naj bo tudi za občinske in druge uradnike. Županstvu je menda ta Blučaj znan, zatorej naj dotičnike kaznuje ali pa vsem pusti prostost razgrajanja. Pričakujemo, da bo g. Urbančič v tem slučaju uplival na županstvo, da besta oba razgrajača strogo kaznovana, saj je g Urbančič zelo zavzet za mir v občini.
Opomba. — Nismo mislili takih stvari spravljati v javnost ali prisiljeni Bmo, in danes povemo našim liberalcem: Dolgo smo trpeli, mera je polna, nedolžne ste spravili v zapor, kajti še danes si upamo dokazati, da je nekdo sede! v zaporu dva dni, čeravno je bil doma tu čas ko je po vaših besedth v Marmoljevi krčmi razgrajal. In vedite, da smo tadi mi Ijadje, ki jih krivico pečejo. Vi, ki z malimi izjemami vsako nedeljo krš'te policijski red, nimate pravice, druge po nedolžnem soditi. Z ustanovitvijo bolniške blsgajne pa ste začeli šd drugi boj, začeli ste boj, katerega bi se moral vsakdo sramovati. Torej Vi nas ste pozvali na boj posledice pripišite Bi sami sebi. Vi ste začeli, mi bomo končali, in sicer končali takrat, ko bode zadnji sled liberalizma zginil iz naše lepe občine. Kakor kaže, ne bo dolgo, ko bo ta ljudskim »oristim sovražna gnjiloba popolnoma izginila iz Mirna.
Delavski shod.
V	nedeljo popolndne je bil pri Gorjancu na Kornju v Gorici delavski shod
ob ogromni udeležbi delavskega ljudstva. Shod je otvoril ob odsotnosti g.a predsednika č. g. dr. Andrej Pavlica, ki je govoril najprej o prihodnjih državnozborskih volitvah. Govornik je podal mnogo koristnih naukov, katerih naj bi se držalo delavstvo ob prihodnjih vn- | litvah. Naj navedemo iz njegovega go- j vera le par uporab gledč izkaznic in votivnih listov. Kdor bi ne dobil v roko vsaj 24 ur pred volitvijo izkaznice, naj gre sam po njo tja, kjer se bodo delile. Kraj, kjer so bodo delile izkaznice se mora uradno naznaniti. Izkaznico bo : treba prinesti na volišče in jo pokazati | komisiji. Poleg izkaznice bomo dobili v roke tudi volivne liste, na kalere bomo ' morali zapisati ime, priimek in stan gospoda kandidata. Kdor izgubi ali sam uniči volivni list, dobil bo lahko drug v volivni sobi. Volitev bo tajna. Nihče ne bo vedel, koga smo volili. Zato se ni treba nikogar bati. Ko bi gospodar koga hotel siliU, naj naznani to delavskemu društvu. Če je kdo zapisal na volivni list ime kandidata, ki ga želi gospodar, naj ne odda ta volivni list, lahko ga potem vniči in na nov zapiše ime kandidata, ki je po naših mialih in željah. Izkaznico je treba ohraniti, ker jo utegnemo rabiti pri ožji volitvi.
Dalje naznani govornik, da se je osnoval v Gorici volivni odbor zmernih meščanov vseh treh narodnosti, kateri misli postaviti za kandidata v°lečislanega in pri vseh priljubljenega g.
Jerneja Kopač-a
svečarja,
moža, ki je viet izmed ljudstva, izmed delavstva, ki si je se svojo pridnostjo, 1 se svojim razumnim in lepim delovanjem pridobil v mesta pri Slovencih, Italijan h in Nemcih toliko ugleda in tako trdno stališče, da Uhko nastopi kot kandidat.
Pri teh besedah niso mogli poslu-šavci več brzdat' navdušenja. Burni živio-klici so odmevali po dvorani in po Kornju, na katerem se je nabialo precej občinstva.
Z1aj nastopi g. kandidat Jernej Kopač, ki razvije v kratkih potezah svoj program. Pravi, da bo deloval na krščanski podlagi za ljudstvo, zlasti za delavBge sloje, iz katerih je sam. Delavci niso odiečevali do zdaj v politiki, ker jih je volivni red izkljuieval od politike, a zdaj, ko so izvojevali splošno in enako volivno pravico, naj so te tudi krepko poprimejo, da si priborijo resničnih koristi.
Po govoru g. Kopača, kateremu jo delavstvo navdušeno pritrjevalo, oglasi se k besedi g. J o s i p R o v a n, ki po- , zdravi g. kandidata v im9nu svojih so- j mišljenikov. Pravi, da moramo vsi složno potegniti pr ti soc. demokraciji, ki je proti veri in proti narodno§ti. Sveta nam mora biti vera in ljubiti moramo svojo narodnost!
Č. g. dr. Pavlica se zahvali g. Ro-vaDU za lepe besede in postavi na glasovanje sledeči predlog:
^Slovensko k a t. d e I a v s k o ; društvo" naj izrazi: 1. zahvalo 1 votivnemu odboru zmernih gori š k i h m e š č a n o v v s e h strank, daje prevzel vse delo za volilni. Posebna zahvala naj so izreče gosp. dr,	Troo-tu, g.	:
LukiDugarju in pa novtrud-Ijivi gospici Marici Podgornikov i in drugi m, ki so se žrto-vali. 2. društvo naj izrazi votivnemu odboru	veselje, da
se je postavil za kandidata mož, ki ga bodo volilo vse delavstvo z navdušenjem. (Sprejeto soglasno.)
G. Makuc pravi, nsj se izreče zahvala tudi č. g. dr. Pavlici, za ves trud in požrtvovalnost. (Sprejeto soglasno).
Č. g. dr. Audrej	Pavlica govori
dalje o sklepu goriškega mestnega sveta, da naj se namreč prekrsti alica »Via Signori* v Via »Giosne Csrducci". Giosuo Cnrducci je bil nasprotnik sv. vere katoliške in zagrizen sovražnik Avstrije.
Tak mož pač ne zasluži, da bi so mo napravil v Gorici, ki je še vedno katoliško in avstrijsko mesto, spomenik. Proti temu koraku gor. mestnega sveta smo nabrali dozdaj že nad 600 podpisov, ki smo jih poslali visokemu c. k. namestništvu v Trst. Predlaga, da naj se tem podpisom pridruži tudi društvo. Sklep goriškega mestnega sveta ne sme obveljati, ker je sramoten. (Predlog se sprejme soglasno)
..Krojaška zadruga"
Gorica
Via Signori h. štev. 7 skladišče tev. 6
Povodom pričele spomladanske sezone dovoljujemo si Vašemu blagorodju udano naznanili, da so nam došle že vse
zadnje novosti
modnega blaga,
kakor: volilu, zeplijT, per-kale, bat iste in razno drugo blago
Dovoljujemo se Vas radi lega prosili, da nas o potrebi gotovo počastile z Vašim cenjenim obiskom in si ogledate vse naše v velikanski izberi v zalogi se nahajajoče novosti, ali pa blagovolile naročiti vzorce katerogakoli blaga, koje Vam pošljemo rado-voljno Franko na dom, da se sami prepričate o naši zares bogati zalogi in izberi
Obenem opozarjamo, da so cene
zelo nizke,
ker smo nakupili pred povišanjem cen.
Nadejajo se blagohotnega vpoštevanja naše prošnje, sc že v naprej zahvaljujemo z odločnim spoštovanjem
udani
Teodor Hribar.
K besedi se oglasita tudi še gospoda Kopač in Rovan, ki naglašata, da se mora ta sklep mestnega sveta cbsojati tndi stališča trgotcev, ki imajo v Gosposki ulili že dobro vpeljane in povsod zrano trgovine. S to neamno premembo bi trpeli škodo trgovci v Gosposki ulici. G. Rovan pove, da so tndi njegovi somišljeniki poslali v Trst ugovor. Ogovori in shodi naj se pona vljajo.
H koncu omeni še g. duhovni voditelj, da so b do obhajalo za slovensko deluvstvo in za goriške Slovenco sploh v tem tedna tridnevne duhovne vaje, katere se zaklnčijo v nedeljo zjutraj o prcci siji na sv. Goro. Želeč zmago zborovalcem in vspeba ob državnozborskih volitvah zaključi zborovanje med navdušenimi ži vio-klici.
Zakon v varstvo zboroval it e svobode.
Preprečba shodov.
Kdor namenoma sam ali pa v zvezi z drugimi volivni shod, kateri se je sklical, da bi so culo votivne kmdidato, ali pa shod, ki so je sklical v svrho vo-litvenih razgovorov iiii pa poslušanja poročilu poslancev, ali pu shod, ki spuda pod društveni in shodni zakon in se je pravno pravilno sklical v svrho razmo-trivanja javn h zadev, prepreči u tem da zabranjuje k udeležbi opravičenim osebam pristop, ali ds neopravičeno vdre k zborovanju ali d n navzoče ali za vodstvo in vzdrževanje redu poklic. ; ' oie .e izpodriva, uli Ja se formalnim na ta zborovanju nanašajočim so odredbam teh oseb šiloma upira, o >. di prestopka kaznuje z zap. rom od enega ttdua do treh mesecev.
Pri obtežev«iln:h r kcInnBtih, osobito preti napeljevale m in deležnikom pro-prečbe shoda, uko se je preprečba zapečeta cd vec oseb v dogovorjeni zvezi, je spoznati s strig m zaporom do šest h mesecev.
Pri shod h, ki re spsdajo pod društveni zakon, so sklicatelji k vodstvu
in vzdrževanju redu
caiio osebe,
dokler shed drugih ne izvoli.
Neupravičena udeležba shodov.
Kdor se shodov, označenih v § 15, in kateri so v smislu sklica omejeni na Tclivce ali pa na točno označeno vrsto volivcev, na čh.ne kakega društva ali pa na povabljene udeležence, vedomu neopruvičeno udeleži in shoda vkljub pozivu za vodstvo in vzdrževanje redu poklicanih oseb ne zapusti, se kaznnje z denarno globo od deset do dvesto kron. —
Književnost ■ umetnost.
* Šmarnice za I. 1907. „Katoliška bukvama je izdala za tekoče leto lepe Smernice, „Devica verna1*. Spisal I. Godec, župjiik v pokoju. — Smer za letošnje Šmarnice je popolnoma nova. Gcspi d pisatelj je čutil potrebo spisati apologetične Šmarnice. Nobena družba na svetn — pravi pisatelj — nima toliko sovražnikov, kakor katoliška cerkev. C le trume laži-učenjakov vstajajo in izkušnjo ovreči resnice našo svete vere. Tudi med narodom se čestokrat slišijo govorice zoper vero. Sramotno je, če
tako govorjenje posluša veren mož, pa no ve naglo odgovoriti in zavrniti onega, ki govori zoper versko resnice. Zato naj bodo le Šmarnico v poduk, kako je treba braniti sv. vero proti raznim krivim prerokom. Razvidno jo iz toga, kako času primerna je snov. katere je izbral gosp. pisatelj za svoje Šmarnice. Dandanes treba, da je vsak katoličan tudi apologet, hranitelj svoje vere. In kar pomaga v ta namen, da se verniki vlrde v pr znanju verskih resnic, nam jo dobro došlo. Vpletenih je v Šmarnico tuli mnogo vzgledov in dogodb. Berivo za vsaki dan je kratko, gotovo Šmarnicam le v korist, ker dolgi govori vzlasti pa dolgo branje hitro utrudi poslušalca. Da je knjiga priročnejša, opustil se jo tudi molitvenik, ki je bil navadno priložen Šmarnicam. Cena vezani knjigi je 1 K 80 v. s poštnino 1 K 92 v. Dobiva se v Katoliški bukvami v Ljubljani.
Loterijske številke.
13. aprila.
Trst................ 34	49	38	8	37
Line................ 30	56	78	23	79
J M/	M	t
Lekarna ^
Cristofoleiti ? Gorici
Prave In edine žel. kapljice
8 anamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna m o č 1 teh kapljic jc ne-prckosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Vnritvcna znamka) popye _ Okrepi
helodec, storč, da agine v kratkem časti omotica in bivol na lenost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji.
^ Cena steklenici 60 vin.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovnlišče nirnberškega in drobnega baga ter tkan in, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna olmvala za m letne čase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
S ssr
K
Prosiva zahtevati listke!	m
S*t3KSE£3S5$3niTK*i2&XS	:	sss	■■	-	a
<£
TJ
C*.
&
M
0
O
0
O
U
M
O
0
W
»4
O
M
O
5-
k
Najv ičja trgovina z železjem
irmn
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo rinkaslo, železno pocinkano medeno plosčevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, purnpe za kmetij Ivo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizko, solidna postrežba!
Klio krono UUgrRile izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amarlkantke biaiiajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
*
t
o
M
O
pl
o
K
H
o
a
o
ta
ta
M
►1
to
P.
o
Službo upravnika ali vrtnarja |
išče priden in pošten mladenič, kateri j je izvršil kmet. šolo z dobrim vspeliom, 1 ima eno leto prakse ter je prost voja- j ščine. — Ponudbe sprejema upravništvo tega lista.
Prosiva aahtevati listko!
MED
jako dober za pecivo ali zdravilo kg K T20 zpihani pomladanski . . . . kg K 1'60 čebclni pitanec.............kg	K 1'20
Na debelo
v originalnih posodah sc cena izdatno zniža.
J. Kopač,
svečar v Guric1.
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častili duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korlu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečc prve In druge vrste, namreč ob '/, kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičc-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici ulica Vetturini št. 3.
najboljše stiskalnice za vino
i r« umni;
 ]
in 0L3KE so naše stiskalnice „HEH HUL“
najnovojSega in najboljSoga sestava z dvojnim innoprotrganim pritiskalom; zajamčimo najbolj&o delovanje, ki proka&a vso drugo stiskalnice ; hidravlična stiskalnica, najboljfio auto* matično patentu* Q V P H (1 N I O11	delujejo same
»nne Škropilnice 9|IJ I ■ II U 111 H od sebe, ne da bi jih bilo treba goniti. Plugi, mlini za grozdje, sadju in oljke Knbkaluice za grozdjo. Vinogradski plugi. Su&ilnic« z* sadje in drugo vogotalno, Živ-ijonsko in niinoralno pridelke.
Stiskalnico za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnico za žito. čistilnico, rc&utalnico. Slamoreznico, ročni mlini za žito v razni velikosti in vsi drugi stroji za poljedelstvo. L deluje in prodaja z jamstvom kot posebnost najnovojo, izborno ia-kuiono, kot nnjbolj&o pri poznano in odlikovane sestavi
Stiskalnica za vino.
Ph. Maj/fart E 0
tovarna za poljodolsko in finsko stroj o DBF" na DUNAJU, II. TahorNtrasHO Ut. 71.
Antemat. kkropilnica.
Odlikovani v vsoh državah sveti z nad 509 zlatimi in srebrnimi kolajnami. I(Ma_ Cenik s podobami in niiiogo&tctilnn pohvalna pisma. — Itn 7. prodajalci in zastopniki sc iščejo povsod!, kjer ftc nismo zastopani.
■ ■ ■ ■
Til I T I T T T Tl
ISOMO
je o tvoril dne 8. t. m.
M dr. Ivan Skef
I! Gorici ulica Tre Re 19., I. n.
rA
,Centralna posojilnica4
registrovaua zadruga v gorici, ulica Vetturini St. 9.
Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905
na mesečna odplačila v petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907
k*.
na menice po 6°|0, na vknjižbo po 5'|2
Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.