St. 84. O • t-r i V Trstu, v sredo 21. oktobra 1885. Tečaj X EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko I J* Ml« djbiT»jo pn opravniltvn in t trafikah v Trm po m Ur., t S.riol in ▼ Ald.viS.I no rS*in ILfiSffl * m u» vrač* o. - Jnuratt (raznt vr.ie naxn»- n kr. - Strtlmtnt. reklun.c!). IP in.»r.l» prej.ma Opr.Tlifc,., vla TtrrU,, .JSSSSSJ^ [ EtfS&'i Tir " Mndi pri kr»tklh * -"SEl Novo dejanje jutrovega prašanja. Ko smo pred mesesem pisali o Bolgarskej zaroti, izrekli smo, da je popolno prepodenje Turka iz Evrope uže skleneno v svetu severnih velevlasti, iti da je to le praSanje časa ; mogoče, da užh bolgarska zarota spravi v tok koneftno reSenje jutrovega pra&anja, mogoče, da se stvar Se kuj zavleče. Iz dogodkov zadnjih tednov je pač razvidno, da toliko Avstrija, kolikor Rusija, ki ste najdirektnejSe udeleženi pri razvitju stvari na Ju-trovem, želit-i, da bi se koneSno re-lenje tega praSanja Se zavleklo; ali vfrisik so majhni naključki vzrok velikih dejanj, in ako se ne motimo, je tudi bolgarska zarota predhodnica Videli smo, da se je Srbija precej oborožila, kakor hitro se je znalo za bolgarsko zaroto, za Srbijo se je oborožila GrSka, Crnogora pa je mirno gledala, ali zdaj se tudi njej ne dopada več uloaa mirnega gledalca in kakor so sliši iz gotovega vira, sklical je te dni tudi črnogorski knez pod orožje svoje sokole. Tudi v Avstriji je nekaj v zraku, ki dili po mobilizaciji in Ruska najbrže tudi ne drži križem rok. Turlka pa zbira skupaj svoje zadnje moči in se pripravlja na obrambo do zadnje sile. l*olitiSko obnebje je torej tako napolnjeno elektricitete, da more vsak hip nastati grom in tresk in ▼ takej nevarnej atmosferi imajo poslaniki evropskih velevlasti svoje seje v Carigradu ter na eno stran mirijo in to- v*. .. u<»g«iono 6uiuia prciuiounica y .. , , — ------ —"J" dejanj, katerih denes niti vsa evropska lažlJ° bojnega naoža, na drugo stran diplomacija ne more slutiti. t Pa »tragijo Bolgarijo, Srbijo in Grško, r- f'„ • , . " T , . prvo, da se mora zopet umaknoti v, ,n7t0Vv0.Je^. da f0 Je kol° svoje meje, drugi dve pa, da ne smeti zgodov1De hitreje sukati m da * po-L, J8VojirnJa voj8°kama ^ w J«! stale v zadnjem času vse velevlasti svojih drŽav. r r J 1 jako oprezne. Bolgarsko praSanje je nekda celo Rusko iznenadilo in" sumi «e, da je bolgarska zarota po nekakem tudi angleško maslo; vsaj pa to ni ravno nemogoče, ako se pomisli, da je bil bolgarski knez nedavno na Angleškem na svatbi svojega brata, kateri se je oženil s hčerjo angleške kraljice. Morda je hotel prav s to zaroto John Boul odkriti zagrinalo, katero> fe vedno potegneno čez do- ^"^Brb^ta^^V^ 2TT.»l rTrf • * " d0e°V0.rl FOti Bolgariji, in zato tudi ona težko' bo se sukali okoli koneSnega uravnanja pUS[j me*0 |t, ilik da ne bi • na Balkanu. I - . * i i , ' „ , . ... I jela za raec, kakor hitro se Bolgarske Mogoče jo pa tudi, da ste Ruska | pripozna Rumelija. Ob istem času1 m Avstrija za vse to vedeli in da utegne udariti morda tudi Grška čez zdaj puščati, da se reč dalje meša, svoje meje in posesti del Macedonije. Ali pa bode diplomaciji mogoče j zabraniti majhnim državicam, da se ne ganejo. Jako je to dvomljivo, kajti' Bolgarski narod je pripravljen do' slcajno borbe za svojo svobodo, in1 baš to ga dela simpatičnega vsej za-j padnej Evropi, Srbiji pa je najbrže od Avstrije zagotovljeno, da bode ona! podpirala nje zahteve gledć razširjenja' srbske države proti jugu, to je vtele- dokler se tako zmeša, da boste morali intervenirati vsaka v onih deželah, v katerih ste si ena ali druga dogovorno odloČili svoj delokrog. PODLISTEK. Hiša. Kulturno-zgodovjuslu Črtica. J. Troit Mirsikomu se bode čudnim doz-ieval uže naslov prisotnega odstavka. Mno^o se je phalo uže oh običajih in drugih posebnostih južnin Slovanov; v to svrho si je priborila veliko hvale D\ Krauss-ova knj-ga: »Die Stt lslaver>». Ni mi znano, da bi bil kdo kaj več pisal o morebitnih posebnostih stanovališč našega naroda. Vredno se mi je zdelo dakle, ko sem jel razmatrati razne po;me besede »hiša« v našem ljudstvu, da stvar objavim. ... Ker uiaem š* čilal povečih razprav o sllCnib predmetih, vem da bodem ravnal in sklepal tu pa tam; a č. bralce prosim, naj blagovole Roditi mojo črtico vsaj v zmislu poslovice: . . . |iludanda est V luntasl Na Notranjskem Imamo z malimi izjemami po vseh krajih mej prostim Iju I-stvoui v.a besedo .hiša« tri pojme: a) hiSa, naus, lat..- dotnus hrv • kučr dakle stanovanje človeku In živini" V Si-rjem zinifllu; h:Šo, hleve, skednje kozolce it t. b) hiša, v pomenu: rodovina. famielia porodica, nem. isto tako: haus. V tem razumevamo tedaj rodovniško hišo vseh članov ist"ga priimka. Govori se o mladej Da Črnogorci v tem slučaju tudi ne ostanejo mirni, to je več ko gotovo. S kratka, nevarnost je velika, tla vse male države na Balkanu zopet planejo na Turka in da se potem tudi mej seboj sprejo in da nastanejo straBni boji po vsem Balkanu, Avstriji in Rusiji potem nič druzega ne ostane, nego, da obe posežeti z močno roko v boj in napraviti mir mej Balkanskimi državami. Kakor se zdaj vidi, pripada ta naloga le tema obema državama in je posebno vpliv Avstrije Via Ualkanu v zadnjem čaBU talo vzrastel, da bode najbrže ona igrala prvo ulogo pri konečnem rešenju jutrovega prašanja. Skoro gotovo je, da se bodo vse druge velevlasti tudi hotele mešati v te zadeve in vse bodo podpirale povečanje sedaj na Balkanu obstoječih držav na podlagi narodnostnega načela. Za I a slučaj pa utegne dobro služiti ona pogodba mej Rusko in Avstrijo, katero sta vladarja obeh teh držav sklenola v Kromerižu, vsled katere bosti obe velevlasti malim drŽavam na Balkanu sicer dovolile razširjenje do neke meje. ali sami sebi tudi zagotovili oni del posestev na Balkanskem poluotoku, kateri je prikladen njihovim koristim. Zdaj torej se ima najbrže pokazati trdnost in stanovitnost zveze treh severnih cesarstev ; ako je ona trdna in sloui na pravej podlagi, utegne se vsa stvar rešiti z manjšim prelivanjem krvi in v primerno kratkej dobi. Bog pa za-Čukaj, da mej Rusijo in Avstrijo zdaj ni trdne zveze, potem imamo pred seboj največo nevarnost in dolgotrajno prelivanje krvi. Upajmo, da je omenjena zveza res odkritosrčna, v katerem slučaju se pokaže, da je bila zunanja politika Avstrije v zadnjem času dobra in da je bila za našo državo prava sreča, da jo v njej nehal odločilen vpliv nemških centralistov in slavofobov, kateri so delali politiko strasti in po simpatijah in antipatijah, a ne po trez- nem prevdarku ter bi bili s tem našo državo kmalo spravili ob ves vpliv v evropskem koncertu. Danes, hvala Bogu, naj se tam doli zgodi, kar koli so hoče, Avstrija je na vse pripravljena ter je na najboljšem potu, da bode pri delitvi Turčije igrala glavno ulogo. Do tega pa jej gotovo niso pomogli madjarski in nemški šovinisti in slavofobi, ampak pomagala jej je Slovanom prijazneja politika na zunaj in na znotraj in pomagalo je tudi prepričanje v viših krogih, da Avstrija brez Slovanov ni mogoča. Kolikor bolj pa Avstrija pridobiva vpliva na Balkanu, toliko bolj morejo pridobivati vpliv v državi avstrijski Slovani sploh, zatorej mi Slovani prijazno sodimo o rastočem vplivu Avstrije na Balkanu. nevesti, ko se kam nnž^iii: dekle je od (ne: iz) dobre hiše, kur znači toliko, kot od dobre rodovine. c) hiša ozn'i čuje Še v stanovanji poseben proRtor, kateri rabijo za vse prav znameuite ali pa tu ii prav vsakdanje dogodke. Stari Runci so deli prostoru, ki je temu glede uporab* sila sličen: »itrium«. Pozneji pojem za to besedo je prenesen, dakle le figura, n. pr. atrium Vestae. Ti.ko lahko omenim, da v sobi, ozna-čenej z besedo »hiša«, sprejemajo prijatelj-, znance, sorodnike, v njej obhajajo gostije, ženilb'oe obljube, (plese le redkotnaj že-nitnine in osmine po ženitninah; semkaj prineao tudi največkrat bolnika, kedar ga pride krepčat duhovni pastir, in ako bolnik nmrie kde drugodi. prineso ga v »hišo« na mrtvaški oder.Po sm»ti hifinega gospodarja ali gospodinje obhajajo tudi tukaj osmino. A tudi druga manj važna opravila obavljajo v hiS; osobito v jeseni in po zimi tu tešejo ali režejo trske za svečavo (v Rovtah), predejo in pripovednjo mičuih pravlj c. Da s-* isto godi po Dolenjskem, svedok nam je pokojni J. Jurčič se svojo mično pisano pripovestico . »Pozlmski večer na slovenski preji«. Isti izraz seje preselil tudi po nekojih krajih v prvo nadstropje, tako da sem čul v Rovtah govor i o »zgornjej hiši«. Jurčič govori v »Desetem bratu« tudi nekde o »zgornici«. V hiši je tudi, in sicer v kotu, ki jn vratom nasproti, svete podobe : domači ol • tarček. Semkaj postavljajo o božiči tuli jaslice. D.i je to nekak spomenik nekdanje slovanske celokupnosti, svedočijo nam lahno sredi ruskih step, v priprosiej kolibi ruskega »muŽika« v kolu hiše takozvani »obrazi« Na to se vrnemo Še pozneje. Razniifiljevanja o zadnjem pomenu besede »hiša« dov. la eo me na to, da sem se lotil dokazovati nj-no zgodovinsko znamenitost. Znano je, da so sp (Ijudjel Shvani uže od starodavnih časov pečali s kmeti|-stvom in živinaretvou1, toraj tudi še prtje, nego so došli v E< ropo, •S konjerejo so se Slovani od nekdaj marljivo pečali in se laj, za to bi jaz l-kal pradomovine Venetov v Aziji na ni-šanskih visocih planjavah. (D.tv. Trste-njikova: »Riziskavanja na polji staroslo-venske zgodovinea v Letop. »M it, Sloven.« 1871. pag. 162.) Ker so kmetovalci bili nže na vlšej stopinji omike, jeli so si notovo preje vseh staviti tuli hiše v stanovanje, ker so jim bile, kot takim, sila potrebne. A ker od počitka gotovo niso bili nikder prav stalno naseljeni, ampak so isk tli tudi oni rol^-vitnejŠe zemlje, bile so njihove hifie gor tovo prav borne in jednostavne, kakor vsaka stvar v svojem početku. Nek pregovor slove: Bog je najpreje sebi brado ustvaril; to pak znači, da sk^bi vsak človek prvo za-se, po tem še le za druge. ' Isto je moralo biti i pri stanovanjih starih Slovanov. Cerkve, sole in pota. (Popis Labin)S6ine v Istri) (Dalje). Kako bi se li mogla cerkev pri Sv. Miklavžu v Ripendi sezidati, ker je Lihi-njsko ljudstvo sploh dobro, da se ne sliši celo o tatvini n<ćesa, Bipenjani so pa Še najbolji in najbolj poSteni, ako tudi ubržni, in bi razen tlake k zidanju cerkve nobene druge pomoči ne mogli dati? — Kdo ne pozna nekega poštenjaka in dobrega kri-stijana Janeza Marija Kos-a, kateri namesto duhovniki tamošnje otroke v krščanskem nauku podučuje? Se zna, da bi moral verski zaklad k tj pomagati, pa zakaj ne bi poprosil R pend-ski Labinjan kake pomoči od dobrotnikov, posebno o 1 svojega Gospodarja ? Sveto-nedeljska cerkev ima svoj sedanji obstanek, kakoršm je, zahvaliti premilostivej (pok.) rajuej cesarici M »riji Ani, ki jej je darovala 500 goldinarjev. Tudi mala cerkvici Sv. Andreja v luki Rabac je bila lansko l^to obdarovana od presvitlega cesarja Fran Jospi I., ki jej je 1/. svoje blagajne 150 gol iinarjev podaril. Siromašno ljudstvo je pa svojemu vladarju za takov dar srčno hvaležno. Take siromašne razmere vladajo tudi po drugih treh lupah. Sveta Neielia ima enorazredno mešano ljudsko šolo z enim učiteljem, v ka- Vsaka obitelj si je ogradila tak prostor, da je mogla v njem, ko je bil tu li pokrit in utrjen, varno po noči počivati. V to nam je dokaz prebivanje zadiug še dandanes po Hrvatskem, kder spe vsi ljudje iBte obitelji v jednej sob'. Skl pili bi od todi, da so si ljudje (dotična obitelj) napravljali hišo, samo za to, da so po noči in o bolj mrzlih časih bivali v nje), druge stvari, kakor: hleve (če so jih imeli, sicer mislim, da so imeli živino le v »stajah«) in druge shrambe za orodja itd. imen so gotovo v kakem drugem knj', ki je bil uže od narave za to pripraven. Take zidanice, ki so bile od početka le spalnice in pribežiliftča, bodi-si v ka-terej koli obliki, imenovali so »hiše«. Stari Slovani so bili malikovalci. Imeli so razen drugih javnih bogov liki Rimljanom (Liri in Poenati^ i svoie doimČe male bogove, v katerih so čestili umrlih starešin, kučegazd gospodarjev spomin. Rimljani so imeli svoje domače bogove na ognjišči, k ier so jih čestili ob raznih dneva dobah. Nikakor ne bi jtrav mislil, aao bi kdo trdil, da so imeli Slovani svoje domače bogove tudi na ognjišči. Hipotetiski trdim jaz. opiraje se na mile razloge, da so imeli stari Slovani svojih prednikov spomenike v »hiš1«, to je v istem prostoru, kamor so se shajali iu kder so spavali. (Dalje prib.) EDINOST tero se je vpisalo lansko Šolsko leto 39 otrok, dečkov m deklic in so s« skorai v tudi j« hrvatski jezik prepisan kot poetični (|ezik). Ako se nespametnemu otroku oster nož v roke poda, poreže se otrok gotovo, ak t s<* na njega ne pizi. Enako delijo dobro in pravo misl°če in odločujoče oblasti, kad dajo našemu do grla zadolženemu kmetu um izbor, v katerem je ziku naj bi se v šoli podučevalo, ker nekateri, ki so od njegovih žuljev obogateli, ter sedaj stisKajo in pritiskajo, kolikor morejo, m to naj več poitalijan-čem Hivati m neki v naše kraje pritepeni krnjeli, napotili iti pregovorili so siromašno Ijui-tvo z silo in sleparstvom, da so svoje otroke za talijanski učni jezik ogl..fcii, kateri pa prav toliko urnejo, kolikor slepi o barvah. Dokaz temu je, da je neki velik gospod iz naše krvi, ki nosi naočnike, a na vratu inu tiči brezbožna glava, majhnemu otroku daroval 1 forint zato, da hrvatsko molitveno knjigo: »Otee budi volja tvoj ■ , v ogenj vrž^. Tako se terorizira, slef l. stiska in pritiska v tužuej Isti i hrvatski živelj I Bog daj, da bi kmalo tudi temu 'ibogemn in zapuščenemu ljudstvu mileje solnce zasijalo! Marši k to bi «« čuall in mMi!, kako je vendar to, da župa okolo 2000 duš hro-|eča, nema več, nego 39 za Šolo sposobnih otrok? Ni to m u odgovarjamo, -vornik govotf o dejanskih razmerah nemškega jezika, zavaruje se pa zop-r z ihte-vanje nemškega državnega jezika. — Poslanec Heilsberg govoil zoper adreso in pravj, da v adresi večine hodi strah federalizma. Levci se bori za ljudstvo, svobodo i napredek. — Poslanec Bertobni izjavi, ua bodo južnotirolski poslanci glasovali za udreao večine. —Poslanec Scharschmid se obrača zoper Riegerja, graja načrt veČine stavek za stavkom, izjavi, da je avtonomija v Avstriji uže tako dosti razvita in pravi, da je sprememba opozicije mogoča le s premembo načela. — Poslanec Šuklje primerja sedanjo adresno razpravo z ono pred 6 leti. Takrat je bila levica še politična stranka, danes je narodna. Kar je Avstrija postala, to je postala z skupnim delom vseh narodov. Šuklje |e piav dobro govoril. Potem ?e je razprava pretrgala. — Poslanec Suess je predlagal, naj se izvoli odstk za predrugačbo zakona o legalizaciji. Poslanec Moro je interpeli-ral zarad povodeoj v planinskih deželah, ali je vlada voljna pomoči. S«j a 49. t. m. je bila zelo viharna. Grof Taaffe je odgovoril na obe interpelaciji glede izgredov na Češkem. Vlada jih cstro obsoja, zakrivili ste jih obe narodnosti. Gospo8ke(8odlfiča in žendarmerija so povsod storile svojo dolžnost. Vlada mora tedaj odločno zavračati očitanje, da se Nemcem na Čes kem ne daje potrebno varstvo. V največ primerljajih so bile izgredov krive {narodnostne zdražbe; zatrli so se izgredi lahko s zakonitimi sredstvi. Vlada mora posebno naglašati, da ni res, da so mej vojaštvom vstali narodnostni razpori, kakor se je trdilo. Ako bi Be izgredi še ponovili. i naj jih povzroči katera stranka kul , postopala bovlaiaz največjo ostrostjo. Vlada npa, da se vedno bolj razširi spoznanje, da je treba obema narodoma mirnega skup: ega živenja. — Potem se je izvolil odsek za predrugačlto užitnine in izročil se proračunskemu odseku cesarski ukaz zistran podpore v Galiciji i na južnem Tirolskem. — Nato seje nadaljevala a iresna razprava. Poshner Krepekje vladi očitni, da kmeta zatira. Poslanec Gregr mu je odgovoril, da pod štitom imunitete skoz okno meče fra ze, da nemir budf. Govornik se obrača proti levici ter j->j očita, da z vsemi s-ei-stvidela na to, da bi vlado vr^l i. Poslanfc Knotz v dalj že m govoru strastno napada veČino in vlado, posebno pa češkega deželnega namestnika, kateremu očita strankar-stvo v škodo Nemcem. On zopet uaglaŠa narodnostne pojav« v vojski; zarad hudih napadov mu načelnik večkrat v besedo seže. Potem je govoril ministerski načelnik in za njim knez Liechtenstein, ki je v imenu konservativnih Nemcev izjavil, da oni iščejo modus vivendi z druzimi narodi in da ga tudi najdejo. Kmetje v dosago svojih socijaliio-političnib namenov pri liberalcih niso našli nobene podpore, pač pa pri narodnjakih in pri vladi. — Grof Taaffe je odločno odbil napadena češkega deželnega namestnika, katerega stanje je jako težavno. Celo iz govora poslanca Knotza se vidi,kako zelo se je deželni namestnik tiudil, da stoif mir in red. MiniBterski načelnik zavrača trditev, da deželni namest* nik varuje le Č>be proti Nemcem, ne pa Nemcev proti Čehom in prav, da je njegova doiiiost, braniti deželnega namestnika, ki hvalevredno postopa, pa ga ni tukaj, da bi se mogel sam braniti. Kdor hoče napadati deželnega namestnika, naj se obrne na ministra notranjih opravil, ki bo vsa-cega poslug ti in vsacemu odgovoril. T"m izjavam grofa Taaffeja je desnica živo pritrjevala, levica pa se rogala. Potem se je grof Taaffe oglasil za vojsko in zanikal, dase v vojski kaže narodnostin raspor. Imeli smo razne razpore in prepire v nekateiih krdelih, kakor se to večkrat pripeti,»li prav tam. kder se je trdilo, da so bili narodnostni razpori, pokazalo se je, da to ni bilo resnično, kar on s priskovalnimi spisi dokaže. Danes tega ne more storiti, ali ni mu bilo mogoče dopustiti, da se seja konča, pa da se nobeden ne potegne za voj ko. Pripuščam pa zbornici, naj ona sodi, ali je domoljubno, z silo narodnostne razpore v vojsko nositi, (Mej govorom grofa Taaff ja so levičarji večkrat zaropotal', mej tem ko mu je desnica pritrjevala. Na levi se je večkrat slišal krik: tTo ni res!« «Vojska se ni napadla«, »preklicati 1« »Posvarttev minislerskemu načelniku 1« M^j tem pa je desnica unes klicala: »Vojska je bila razžaljena !• Dolgo čas a je načelnik za manj zvonil, predno se je parlament pomiril, Vnanje dežele. 0 vshodnjem praianji imamo te le važ-niše vesii: Trpka novica, da je srbska vojska prekoračila bolgarsko mejo, ni se potrdila, srbska vojaka se doslej še ni g mola. Opravičen je bil te o aj naS dvoiu, ker nismo mogli misliti, da je mogoče srbskej vladi storiti kaj Ucega, kar bi srbskemu narodu bilo v sramoto za vse č-ise; črn, kakor pekel črn bi tak dan i>il v slovanskej zgodovini, na| ga solnce ne porodil — V deklaraciji, katero so velevlasti poslali tur-škej vladi na nje okrožnico Rlede Rume-lije, pravijo one: Vsled predloge ru^ke vlade so ee sešli poslanci, da se dogovore o deklaraciji, da se obrani mir i ne preliva kri, dokler niso velevlasti storile primernih sklepov. Deklaracija hvali postopa nje sultana, ki si prizadeva vladarjem ohraniti njih pravice. 1'oslauci upajo, da bo sultan še dalje pomirljivo postopal. Poslanci grajajo in obsojajo dogodbe v Ru-mel ji ter zavračajo odgovornost na voditelje gibanja. Bolgari se opominajo, n»j ne zbirajo vojakov na mejah, naj ne delajo vojnih priprav i naj se vrn6 k redu, ker ne morejo pričakovati pomoči velevlasti. Ta deklaracija se je h krati v Carigradu in Zofiji izročila, Opravnikl vlad so v Zofiji pri izročitvi te deklaracije pristavili, naj Bolgari opustć vsako nespametno«! ter naj se nehajo pripravljati za vojno. Turška vlada je z deklaracijo zadovoljna; turški sultan je sklical ministerski svet, da se dogovori odgovor na deklaracijo,— Bolgar- ski ministerski svet je neki sklenol sprejeti v načelu predlog poslancev. — Bolgari so 16, t. m. knezu v Zofiji pred njegovo pa-IiČo napravili veliko ov;.cijo. Knez se je zahvalil prebivatatvu glavnega mesta z\ domoljubje, zi ljubezen in zanipinje do njega ter rekel, da ste se obe Bolgarji 2dru-žili vsled vzajemnih želja, da bi imeli istegft kne«a in iste zakone. Zjeoinjenje nema soviažnib namenov zoper Turčijo. Knez in vlada, oprta na zaupanje bolgarskega narooa, z božjo pomočjo spolnit^v občnib želj dosežeta. Bolgarska vlada je sprejela nasvet ve* ievlas'j in poklicala večji del vojske iz Ru-uielj« ter pustila tam le majhne posadke do časa, ko velevlasti rešijo usodo Bolgarije. Ta naredba se jej je zdela toliko po-trebniŠa, ker se Srbija osorno vede proti Bolgariji; to se posebno vidi iz tega le dogodka: bolgarski knez je poslal Grekova v posebnem poslanstvu k srbskemu kravlju, ali srbski kralj ga ni hotel sprejeti,, ker inu Je srbska vlada rekla, da njegovo poslanstvo mora imeti le ta namen, da Srbija in Bolgarija skupno vojujeti zoper Turčijo. Tega pa Srbija ne more storiti,, ker se drži pogo ieb. — Turška vlada je odgovorila na skupno noto velevlasti; onk je sprejela njih nnsvet in se zahvaljuje za njihovo posredovanje ter pros\ naj bolgar* skega kneza prisilijo, da se vrne v Bolgarijo ter izreka upanje, da velevlasti iz spoštovanja pogodeb to storć. It Citinja se poroča, da se j« tam razdelilo mnogo streliva mej vojsko in da se je dal ukaz, naj bode pripravljena za vojno. Volitve v francoski državni zbor so konča ne; nova poslanska zbornica bo imela okoli 200 konservativcev in 384 oportuni-stov in radikalcev. It Anama, in sicer iz Saigona je t7, oktobra poslal misijonar Martin poroči^ da so Anamci sedem domaČih duhovnikov in 7000 kristijanov pomorili. DOPISI. iS Kanala, 17. oktobra 1885. — Cer jena Edinost je prva grajal i postopanja J. iz Bolca, pridobila si |e zttoobčno priznanje ne glede na osebnost, kadar gre za občno korist. Do G ii tosti se toraj tudi mi obračamo ter povemo, da tudi Kanalct niso na boljšem stanu o.i ubogih Bolča-nev, gotovo v kakej zadevi še na slabšem. Tu >i mi začnemo razkrivati naše stanje in samooblastno vedmj-i nekateiih oseb, alto s* stv;ir ne preorugaČi. Naš oČ-i visokoroiui g. vite/, Malnig je bil pii zadnjej vul tvi zopet soglasno za župana kanalske županije izvoljen, starešinstvo se je nekoliko pomešalo, ptišlo je na novo izvoljenih še precešnje število Kanalcev in sicer v spoŠno zadovoljnost občinstvu, tudi se sliš1, da se to v novič sestavljeno starcinštvo dobro organizuje, prav je, nadejamo se pi,~do bode slavno starešinstvo tučno vse spolnovalo, kar bo v korist in blagost uže tako thČenega občinstva Kdo ne ve, da prihodnje leto se bo pisalo 1886, in da bo sv. Marka ve-likonočeval Padovanski Anton hinkoštval, in s v, Janez molil sveto telo kleče, in da se prerokuje, takrat bo ves svet v pil gorje; kdo zopet ne ve, da so se ti godovi prav tako srečali, kakor se bodo vpriliodnjem letu 1886. kar pomnimo nje leta 919,1014, 1204, 1451, 1666, in zadnjič leta 1734, toraj o prihodnjem letu 1886 bo 152 let, od kar su si ti godovi tako sreč.li; pa tudi v prihodnjem letu se ti godovi v zadnjič tako ne sreČaio, temuč se srečajo vpri-hoitije, in »icer zopet v letu 1943, 2038, 2190 m Bog ve, kolikokrat še pot^m, to naj bo le tol ko v pojasnilo, da si ne moremo misliti, ua prav v prihodnjem letu bo ves svet vpil gori«, inor ie so uže vpili v minolih teh letin, ali pa bodo vpili v prihodnjih, morde ho ves svet vpil gorje še le v letu 2190, pa po mojem (nenjenji vpije uže danes polu sveta gorje A k« pit iii imel vpiti ves svet gorje, nadejam se, da pridejo tu li bogatini na vi sto, in ako se to ptorokvanju vresnič«, molilo se ho tudi bogatinom tako hudo kakor ubogim. Svetoval bi toraj posebno bogatinoni oderuhom, da bi se ka| hitro, uže v fm ietu spokorili, da o 'j^nj tjo vendar užt klati in dreti svojega hliž ijega. in naj mu marveč pomagajo, da se s tem večno premoženje gori v nebesih pri iobć. — Pa ka| bi metal bob ob steno — odeiuhi ostanejo gluhi oderuhi; — pa n ij pride uže danea gorje. D iuk'0 prorokovanje pa hoče vedeti, da smo v tem letu doživeli veliko veselja, (da. pa ne vsi). Spet tretji prerokujejo, da bo konec sveta, ker so zvedeli, da slavna »laia nemarava ustanoviti črno vojsko (Landsturm), Jaz pa bi vsem tem proro-kovalcein svetoval naj se preporode našim E DT N O-S T vrlim B ičem. da nam pošiljajo dobro rebulo in bolj po nizkej ceni, da si ga še enkrat dobro nalijemu, prelno bo konte sveta. Kriv prorok. Z ttorldkeffa, 17. oktobra. — V 41. številki Mošnje «Sjče», opisuje pod naslovom «Korist in važnost obiskovanj i kmetiške šolen začasni voditelj naše goriške kmetiške Šole g. Fr. Čepič, kaj se vse na tej Šoli uči — to sicer v jako zmedenem redu — kako praktično se vse uči, kako 1-po zdravo stanovanje, in kako brano imajo učenci v njej. Gospod Fr. Zepič sklepi: iz tega je lehko razvi-deti, da šolanje na deželni kmetijski šoli kmetovalca najmanje stane in da za svoj poklic gotovo se več nauči, kakor na vsakem drugem zavodu*. Da šolanje na go-"riškej kmetiškej šoli najmanje stane, to .velja. Da se učenec, kateri ima kmetovalec postati, zi svoj poklic v njpj lahko več nauči, nego na vsakem drugem zavodu, o to pač more tako b ti, kajti sicer bi bilo dovolj žilostno. Ali prašanje, kedaj ta šola zopet strokovnjaŠkega voditelja dobi, dozdeva se mi pa tudi toliko važno, da moram na dan ž nj:m. Lepi grešta učniu predmetov je to, katero nam začasni g. ravnatelj go.lške kmetiške čole našteva, ali koliko jih j-v pravih i1 rokovnjaških rokah? To je pa dmgo prašanje! Od rešitve tega prašanja je pa po moj-Mii mnenji pač v prvej vrsti usueh šole odvisen, in za to bi bil pač uže skrajni čts. da se podeli voditeljstvo tena deželnega zavoda zopet strokovnj iku, naj bode uže to Pete.- »1 Pavel, samo da je res strokovnjak, kar gospo i Žep'č ni. Strokovnjakov pa dandanes, hvala Bogi:, ne premaujkuje, čemu torej ta nže skoraj večni provizorium na našei eor.8k-j kinetičkoj Šoli? Domače in razne vesti. Častno meščanstvo. Oglejski mestni zastop je podelil namestuiku t -Žaškemu, baronu Pretis-u častno meščan Btvo. dospod SieAn ladliiek naš deželni in uitstni poslanec iu posestnik pri sv. Ivanu je bil imenovan z dekretom deželne vlade dne 7. t. m. št. 10421 auto riziranim geometrom ali zemljeuierctMi za vse Primorske dežele. Mi čest tamo vrlemu rodoljubu, ki |e po svojej lastnej pridnost dospel do jalto lepega cilja iu napravil tež,to preskusijo. Gospo t NailiŠek pa j užival uŽJ poprej zaupanje ohlastmj in strank, katere so mu večkrat poverile svoje koristi. PovoilenJ v Trstu. Včeraj do-poludne smo imeli pravo pravcato pove-ilenj v Trstu, kakoršne ne pimtijo n ti stari ljudje. Deževalo je prav močno in deževati je moralo tudi na Krasu, k . G. Vidich f.25. A. r. Vidacovich f. 5 G. L. Ghiozza e fLlio f. 20, E. Hichetti f. 15, bar. A. Rtlli f. 25. T. aximadi f. 25, Morpurgo ne Niima f. 25, M iuser vitez Maiquado f. 50,Riun one Adriatica di Sicuria t'. 100, har. Rosario Gurro f. 25, Leopold Mauroner f. 20, G. Afenduli f. 20, E. Polilz^r f.20, Anton Maron f. 10, D. G. Economo f. 5J Vitez E. Preschern-Heidei feld f. 25. Skupaj f. 1418. Velikanska procesija t Rlc lliaitje. V nedeljo ob G i pol url j* bila najprej maša z italijansko pridigo pri sv. Jasopu, velika cerkev prenapolnjena in prostoren trg pred cerkvjo Še bolj, kajti zbralo se je bilo za procesijo več 1000 ljudi, mej temi komaj 20. del Italijanov, vsi ostali pa Slovenci. (Čemu torej ital. pridiga, katero je razumel komaj 20 del poslušalstva?) Točno oh 7. je odšla procesija proti takozvanemti kovaškemu mostu in po katinarskej cesti, mej potoma je ta1 velikanska procesija jako narastla, pridru žila se jej je namreč tudi katinarsk« procesija, da je, v Ricmanje oh 9 in pol iH dospevŠi, štela už^ nad 16.000 ljuii. h R omanj na |e šla hlizo do Kl|nč i romarjem naproti R cmanjska procesija, katero je vodil sam v.č. gospo 1 kanonik dekan Dolinski, spremljan po Č. g. Švetu, vikarju riemanjskem in č. g. Pavli-ju, vikarju iz Boršta. Ta procesiji je pričakovala romarje pri sla voloku tam, k ler se pot v Rtcmanje. druži z istrsko cesto. Moramo tukaj omeniti, da so bili na slavoloku napi-i v slov.jeziku: »Pozdrav v Kristusu« in na drugej strani: »Srečen olhoi v Kristu u«, da je bila vsa vas R cmanje okrašena se zelenjem in zastavami, skoro sam mi narodnimi, posebno lepo pa je bila okrašena slavnoznana cerkev sv. Jožefa, na obeh zvonikih je vihralo 8 vel kili narodnih zastav, fasada cerkve pa j^ bila vsa v zelenju in krasita sta jo tudi dva nap sa; reči moramo, da so se Ricmatijci pri tej priliki izkal li ne le rodoljubne in pobožne, temuč tu li prav dvorljive proti tujcem, Zirad č-sar |ih ne moremo zadosti pohvaliti. Naš poročevalec sam je stal ne daleč od cerkve na nekem vzvišenem p ostoril, da je natančno videl vso procesijo. Na Čeiu je bil križ, pote n nekateri udje katoliškega društvi tižaškega, z ii j mi udje mnogih bratovščin t ž'ških, potem zastopniki vseh fara tržaške okolice, mej enimi in drugimi mnogo krasnih cerkvenih zastav, zdajje p-iŠla duhovščina, njej na Čelu v. č. g. Gerne, kanonik in župnik cerkve sv. Antona stareua, za duhovščino so h li oihor..iki katoliškega d uš.vi tržaškega, ki so vsi molili na ves glas sv. »rožeokranc«, na to je prišlo nekoliko tržaške gospo le in sledile so žen* ske, videli stuo razne ženske bratovščine iz mesta, pa tu ii vse polno naših vrlih oko-1 čank, ki so za cerkev in njene ob-ede vse unete, za ž-nskiini je pnšla na vrsto katlnarska procesija, najprej krž, potem č. g. katinarski župnik Rogač, za n|im mnog« moikih iu še več žensk, vmes 3 lepe cerkvene zastave, prccjsjo so skle-noli domaći R cmanjci. njiin na čelu v. č. g. kanonik Jin, spremljan po čč. k/g. Švetu in Pavli-ju in po občinsk. h mcŽb. k1 sj poleg razpela uosili voŠćeue plamenice. Procesija je v zadosti hitrem koraku (ker je navzdolje^ šla mimo našeg \ poročevalca celih 58 minut, ljudje so šli večinoma v vrstah po 6 iz tega se da torej sklepati, da je bilo prav gotovo od 16 do 17000 ljudi — gotovo velikansko Število, kar nam spričuje tudi to, da Be je prostorna cerkev v hipu napolnila, a ne le cerkev, temuČ tudi vsa vas in vse bližnje pristave so mrgolele od ljudi. V cerkvi je bila slovenska pridiga, pridigal je č. g. Butignoni v tako lepej slovenščini ter dnevu tako primerno, da ga je bilo res veselja poslušati in da je se svojo pridigo res Bezal globoko v srca poslušalcev. Omeniti nam je, da je Ć. n. Butignoni rodoma Italijan, pa se je tako dobro naučil slovenščine, da govori gladko iu Izborno. Po pridigi je bila velika maša, katero je služil v. č. g, kanonik sam z veliko asistencijo. Bilo je potem še več sv. maš dopoludne. Mnogo ljudstva je odšlo uže predpoludne, mnogo pa ga je ostalo še oo popoludne; skoro vse hiše v Ricmanjib so se popoludne napolnile z romarji in akoprem so se vsi romarji držali najveće zmernosti, vendar |e pošlo toliko vina, posebno sladke Bržanke, da so Ricmanjci pro iali velik del svojega domačega p • i -delka. Popoludne ob 3 so bile večernice, po večernicah pa je ljudstvo zopet odšlo s procesijo v Trst, kamor je dospela procesija okolo 6. ure popoludne. Vse se je vršilo v najlepšem redu, ni bilo nadležnih pijancev, vse tak» lepo mirno iu pošteno, da i-i morejo uad tem ljudstvom, ki je bilo, razun par hto, popolnoma slovensko, izgled jemati oni lahonskl kričači, ki so btos delali svoje Ču ine izlete v Istro. To dokazuje poštenost naŠ>ga ljudstva, to dokazuje, da je Slovenec naj*iravejŠe je no našega mesta in da tako ljudstvo, ki tako neomejeno zaupa v Boga, ne more propasti, ampak da *a čakajo tudi na tem svetu, po Btanovitnej borbi, boljša vremenu. Žito so tudi onši ljudje molili v Ricmanjib ter se poleg sv, Jožefa priporočili tudi prošnjam slovanskih svetnikov, sv. Ciriiu in Metodu, da ona, ki sta prva učila naš ro i svete Kr stov* vere, tuni v nebesih Čuvata molče trpeč', delaini in Bogu ndani veliki slovanski rou.kini zgubil trdne vere V icljšo svojo bodočnost. V rerkvenej zgodovini cerkve sv. Jožefa v Ricnianjin pa ostane nedeljska proces'ja zabilježena za vse veke. Podružnica društva sv. Cirila In Metoda V Trsin se je ustanovila v soboto 17, t. m. Ub 8. uri zvečer omenjenega dne se je zbralo nad 150 Slovencev, večinoma rokodelcev v krasnej dvorani Tržaške Čitalnice. — Po pooblastilu osrednj-ga odbora v Ljubljani je skupščino sklic ti in tudi s primernim nagovorom odprl g. Viktor Dolenc, — Pred vsem je predstavljal nazočim vladnega zastopnika, gosp. c. k. svetovalca R. pl. Vi-dica, potem pa zastopnika osrednjega odbora, g. Ivana Hribarja iz Ljubljane, nato pa je razložil na kratko pomen družtva sv. Cirila in Metoda ter dal odušek veselju nad tem, da se je tako v.ižno druŠ tvo ustanovilo v spomin 1000 letnice smrti sv. Metoda, katero niso modi Slovenci na lepši način proslav.ti. Konečno naprosi g. Hribarja, naj on še natančnejše razloži lep namen društva sv. Cir la in Metoda. Go-) načelništvo, §8. Kaj je treba, da s<» skleni po-družicnih zborov velj ivui, ustanovlja § 12 pravil glavne družbe. S 9. Podružnica Trž.Ška voli enega prvomestnika, zapisnikarja in blagajnika, ter /.a vsacega od teh, ako je potreba, pa enega namestnika. Ti opravitelji so podružnično n ičelništvo. Ono ima pravico, če kateri načelnikov oustopi, izvoliti mu za ča< do prvega rednega zbora iz med po-diužČnih udov t.amestnika. Nač 'linštvo si samo naredi svoj opravilni red. §10. Načelništvo se shaja v seje, če ga pivomestnik skliče ali če polovica podružničnih udov to zahteva. Srfja je sklepčna, če je vsaj polovici načelnikih udov pričujočih. Odločujoči je nadpolovična veČina pričujočih. S. II. Prvomestnik zastopa poiruž-nico na zunaj, in pri družbenem vodstvu. §. 12. Podružnične odpravke in razglasila podpisuje prvomestnik; ako je zadržan, pa njegov namestnik. 13. Prepire med podružničnimi udi, izv.rajoče iz poddružničnih razmer, razsoja nač Imštvo. Proti tem razsodbam je odprta pritožba do razsodništva družbe sv, Cirila in Metoda, ktero razsoja tudi vse druge iz družbenih razmer nastale prepire neposredno in brez priliva. S 14. Poddružnici se razide ; a) po sklepu družbenega vodstva; h) ako se število udov zmanjša na manj kodvajeet, c) po sklepu podružnice same. Ako se podružnica razide, je zastran uvrBtltve njenih udov v drugo podružnico ravnati po pravilih glavne družbe § 15. Ako se podružnica Tržaška iz kterega koli vzroka razide, pripade vse njeno pr€mržen;e družbi' sv. C rila in Metoda. Gosp. Dolenec na to povabi nazoče, da v zmislu g sprejetih pravil izvolijo iz svoje srede prvomestmka, denat ničarja In tajnika in vseh treh namestnike. G. 1. Dolinar prelaga, da se voli, pe raclanoationem 3 gospoje, kateri predlog ni bil sprejet, ker so se hoteli nazoči poprej posvetovati o osobah, katere se bodo skupšmi nasvetovale, v kateii namen se je zborovanje pietrgalo za nekoliko minut. — Po končanem p( svetovanju mej n ii, kateri so se bili mej tem tudi nže formalno vpisali v društvo, predlagal je g. Lovro /iV.ub, da se izvoli ptvouiestnikom visokoč-stiti gospo l di, SuBt,stolni pioU TrŽafki, Ta predlog so nazoči pozdravili z navdušenimi živioklici v znamenje, da se štejejo v srečo iti Čast imeti na čelu naše podružnice tako visocega iu priliub-Ijenega gospoda. Dalje piedlaga g. Žvab g. V.Dolenca za namestnika prvoseanika, Kateri predlog je bil tudi z večino sprejet. Za denarni,-čarja izvoli zbor isti.tako in sicer soglasno deželnega poslanca g. M. Živic-a, za njegovega namestnika pa irgovca g. A. Ger-KOleta. Za tajnika istim potem z večino glasov g. Fr. St« le-ta,' uradnika del.podp. društva m njega namestnika g. J. Dražila, trg. knjig vodjo. Po Koiičanej volit vi se g. Hribar v toplih besedah zali vali v imenu osrednjega oilhora za dokaze živega zanimanja za prevažno društvo, posebno nuj rokodelci in izrazi goiko željo, da bi društvo v Trata vkoreninil'» se prav globoko in zahvali se tu i g, Dolencu za pomoč pri ustanovljenju važne Tržaške podružnice. G, Dolenec od svoje strani in v imenu nazočni se lepo zahvali g. Hiibaiju. da se je potrud 1 iz Ljubljane k zboru in bil prav za prav začetnik Ti ž »ške podružnice. Zbor je na to g. Hribarja ž.vo aklamiral. G. Dolenic sklene nato zbor. otne-nivŠi kako morajo Slovenci hvaležni biti presvitleinu cesarju za svob ščine, katere uživajo in po katerih morejo uspešno delati za lastni hhgor in poživljaj- zbor. da cesarju zakliČe trikratni i?,iv o Fianc Josip I.«, kateri klic je zbor na*duŠeno in Urepkd trikrat ponovil. V dui^ivo je še tisti večer pristopilo 14 ustanovnikov, 72 letnikov m 16 podpornikov, ali v nedeljo je piistopilo še daljnih 37 letnikov in 8 podpornikov in v?e kažj, da bode tržaška podružnici društva Sv.C'rila in Metoda jako močna, v kar Bog pomozi in slovanska blagovestnika. Za turo-planlnsko železnico oglasila se je tudi trgovinska zbornica v Ljubnem na Gojenjem Štajerju. Ker so se do Bedaj povdarjall že trije načrti, priporoča omenjena zbornica š* načrt v pretre2, ki se jej zdi najbolj praktičan, ki ga pa vendar do sedaj še ni nihče predlagal in ta je iz Divače preko Idrije na Loko iu od tod zveza z Launsdor/om na Koioškem. Užo preveč načert^v. IVe mučite živine. Te dni so voli g. Polilo Maurouerja, predsednika društva, katero hoče pomagati okoličanom, vozili kamnje v Trst. Ali v Via Farneto niso mogli več naprej, je šlo navzdol. — To Vam je bilo pravo trpinčenje uboge živali.— Kaj dela g. Kinkela, tajnk coo-filnega društva, da se ne usmili ubogih voiov Mauronerjevih. Komur se živina ne smili, tudi človek ne. Poglavitni nauki In molitve ki jih mora znati, k lor noče prijeti sv, birmo, sv. pokoio, sv. obhajilo ali h v. zakon, tako se zove mali katekizem za otroke iu odrasle, ki je izšel te dni v našej tiskarni ler j" bil potrjen po v K Čest. ško-fij-kem ordinarijatu tržaškem. Mila knjižica dobiva s-* v našej tiskarni (Viktor Dolenc) po 4 solde. Ke >or jih naroči najmanj 200, oobi ptimeren odbitek. Tržaške novosti: Poskulen samomor. Ml idi carinski uradnik, n»k G. Z. rodoma iz C. esa se je v nedeljo opolu Ine /, revolve j ui v srce ustrelil na postelji svoje sobe v ul ci S. Francescošt. 8. Gospodinji gospa Engel-hardt, ko je slišila pok, hitro je tekia v sobo in mladeniča našla Še z revolverjem v roki močno krvavečega; rana je in kda nevarna, ali upanje je, da se samomorilec, ki je nek la iz jako dohre družine, še ozuravi. Uzroki so neznani, Nesreče. V pondelek zjutraj je n-kdo ranil 32 etnega delilca Miha Afriča, a kmalo za njim je b I ranjen tuni nek drug 32letni f.kiu po imenu Tarad ; oba tako močuo, da so ju morali peljati v bolnico, kder se zdravita. Stvar je jako misterjozna, ker ne vesta, ali nočeta vedeli, kedo ja je ranil. — Mirtin Ipavic. G8ietni i/vošček, rodoma Goričan, je včeraj popolu ine hitro vizil s trga Gadola v uli«o Via Nu m, ali kar naglo se zgrudi s kuzla na lla in obleži ves krvav. Kaj seje zgodilo? De-lalc< pri telefoni so stavili bakren drat iz ene tuše na drugo č^z ulico Via Nuova in izvošček se je na drat ujel za vrat, diat mu je tako globoko pterezal vrat, da je celo nevarno, da ubožec umrje. Oipe-Ijali ko ga precej v boln co. Tepež. Dva rokodelca, brata Karo I in Jožef Furlan, sta se v ne leijo v nekej kičmi v o lici »tella Guirdia« spla z dru- BDIN08T g!tii rokodelcem Furltnom Josipom Borri, ta pa je precej potegnol nož iz žepa in n:i j prej ranil brata Kamoli. da se je zgrudil na tla, drugi brat pa je uŠe'. ali B »rri j* tekel za njim, nesreča je hotela, da je JaŽef padel, Borri je skočil na njega In ga močno ranil, oba brata sta v bolnici, Borri pa je zbežal in ga polciji Ša ni nišla. Policijsko. N kega kamnoseka so zaprli, ker je pro tal dutko za cekin* — Zaprli so dva angleška mornarja, ker sta sta v nedeljo pili In jela v nekej gostilni, ali nič plačala.— Zi-prli so te din tri raz-eajalce in te In *lačiK'» : Cecilijo S. iz Gorice, Katerco S. iz Rihenberga, Marijo G. iz C-lovc», Holico G- iz Florence, Marijo T. iz Grade«, Ano B iz Otočaca, Marijo L. iz Prvačine, in te le možke zarad grdega vedenja na ulici: Tine S. iz Senožeč, Franc Z. iz Piiskovice, Ant. St. iz LoĆmka. Iz l*attMA nam je doSla čudna ?«?t, daje tam policiji neke uboee kmete zaprla, ker so pred goMilno pri Fontanelli klicali • Zivio Frane Josip 1. V Istri j« vse mogoče I* Goriške novosti. Kakor v Trstu, tako se je t nedeljo tuli v Gorici ustanovila podružnica sv. Cirila in Metoda; tudi tanj je g. J. Hribir zastopal osrednji odbor. Cetarka Sar lota, O kilte-ej smo nedavno pjiočili, d i se j*j z iravj » povrači, in do imajo zdravniki upanje, d i se popolnoma ozdravi, lopet je hudo zbolela. Nesreča. V Hamburgu se je 14 t. m. popolutn« podrla uovosezidana Štirinadstropna hiši ter 10 osob pod razvaline zakopala; izkopali so še tisti dan izpod razvalin 2 mrtva in dva budo ranjena Človeka. Povodanj j« zadnji teden naKoroškem in južnjiin Tirolskem provgročila mnogo Škode. EČava J4 poplavila ceste železniške proge, da je bilo občevanje na več krajih pretrgano. Več hiš j* voda odnesla in raztrgala jeze. V trdnjavi M^lborghet je velika nevarnost, da se nekatero močno zidovje posuje. Žalostna jesen tj ! Največji kanon Pred nekoliko I ti no ▼ dunajskem arsenalu začeli delati 28 centimetrski kanon, namenjen za pulj«ko trdnjavo, Ktnon je bil narejen iz najhoj-šega jeklenega broni in stal č-trt milijona eold. Ko je t»l dodelan, peljali so ga na Steinfeusko pustinjo, da ga poskusijo. PoskuSnje so presedale vsako pričakovanje. Pri petem strela pa so pozabili na zaklopr.ično, ploščo vsled česar se je kanon pokvai il. Velikan leži na Steinfedskej pustinji mej dvema prašnicaml. Prihodnje leto ga začno popravljati. Vaga 136 ton (2710 starih centov), cev je 4 sužnje dolga i na najd»belej&em mestu 2sež'ij* visoka. Za prevozijo lega velikana so morali napraviti poseben voz. Ko se popravi, poskusijo ^a zopet, potem pa odpeljo v Pu'j. N kar ne držimo tedaj križem rok. mariveČ postavimo *e odločno sovražniku v bran. vsaj z vsemi onimi sredstvi, ki s<> nam na razpolaganja. V naslednjih vratih nameravamo poučiti sleh^ra-ga, kako se najhitrij« in zanesljivo spoznava trtu i strupena ro^a, keiar -e prikaže v kakem vinogradu, in kako mu je ravnati, di iej — kolikor je modi — z »brani širiti se dalj-. Trtua strupena ro^a fie zičenji p-iaa-zavuti v iloni mej zičetkom junija in polovico avgusta. Ć'ui niž- proti jugu, tim zgodneje jo vidimo nastopati; vlažno po-l^tje jo pa posebno pospešuje. Trtno strupeno roso vidimo s »m ) na spodn jej strani listov, le redko k laj na mladikah, vlioah. listvih. pecljih in na grozdji. S početka prav majhne, belkaste glivične lise ne naglo širijo in prikazujejo, navadno blizu list nega robi.*) Toda glivične lUe te se v kratkem namnože, in zdaj se razvijajo tikom listnih Žilic, ter jib zapisujemo od daleč, uže po tem. da tuli na zgornjej strani lista narejajoinnogo nepravilnih, s početka rumenih, potem pa rijavih lis, ali marog, kajti kamor koli se trtna siru; e ju rosa začne raspasovati, tam suSi listno tvari no. Kadar je bolezen še dalje napredovala, te laj postane list na gornjoj in spodnjej strani sivorujav; lise, ki jib dela trtna strupmi rota, namnožile in razširile so se zdaj tako, da jih ne vi limo, kakor poprej, veiinomi samo na kraji in tik Žilic, teiiiuČ di se zlivajo sVoro v en< skupaj in zagrtijo celo spodnjo stran list«. Zdaj na p-a* kmalu popolnoma vsahn* in pogine po strupenej rosi čisto iziuol-zeni li«t, a ostane ruja v In zavit 6e dalje čisa na trti; o i to 1 prihaia. da ima tak vinograd neko posebno toŽno in ždostno dodobo, kakor bi bil razdejau. Učenec in iznč'ni pomočnik (Commi?) se takoj v p rodu j ii ii ico na deželi apr*jm» ta. Kj* ? — Pove urednik Uga lista, MBSSBa ') P »učni spi* ima v pojisnilo dav t podob, in sicer: Podoba 1. Trtni list, na katerega spodnjej strani »o ne razvile še 1« posamezne glivične peg«. Pod. 2. Enak list. na katerem jrt bol^znn uŽ i b >lj razvita. — Zgornj i stran lista. Pod Spo Inja stran Suz in Čez z glivico pokritega lista. P d 4. Na pol zvit, po trtrej »trupenaj rosi poinn, pa Še na trti obviseb list. Pod 5 Del trmega lista v pres-ku z glivico rastočo iz spodnje strani. — Pod 6. Skupina troionosnih nit.i trtne strupene glivice. Pod 7. Nekolik ) trosov Pod 8 Poprečni presek vs.hnelegi lista, v sredini so zimski trosi Pod 9. Dva zimska trosa (Dalje prihj Tržno poročilo Kupčiia v obč* prav mlahova, tendenca nedoločena; cene skoro vsega blaga so postale nekoliko šihkeje. Gospodarske in trgovinsko sM Trtna strupena rosa «ali peronospora viticola» Slavni c. k. okrajni solski svet s^žanki je dne 14 t. m. tioposlal vsem šolskim vodstvom sežanskega okraja po en »ksem-plar »peronospore viticole«b podob ■ ml z na-menou, da bi ae ljudstvo otej trtnej bolezni poučevalo. Menim, da danim narrčlom najbolj Ustreženi, ako čitajočemu narodu objavim oni podućivni spis ad verbum, src io želeč, da in se n; š kmetovalci. kojim navedena trtna bolezen preti uničiti krasne viuo-grade, po njem ravnali. Trtna strupena rosa — imenujejo jo tudi neprevi vidji ali Mildevj (izgovori roil-djn) — (Peronospora vjticola) — je enako zloglasnrj trtnej uši doma v sever tuj Ame-riki. od koder sn to 2ajedavo glivico leta 1878 zanesli v Evropo, in si»;er tuli z amerikausklml trtami najprej na Francosko. || Nova | prodajalnica vencev TJij iz starih in »veŽih cvetic, kakor tudi |[fj vencev iz peri h po 80 kr. in več. ter velika Zaloga TRAKOV z pozlačenimi besedami, odprl* se je nn Letnem trga (hita Minerhi). Podpisani je sprijel za *avnatelja jt/fij g. /p»na Crasto, znanega cvetličaiia ral iz Stare mitnice, radi česa upa, da iy3 ga bode slavno občinstvo mnogošte- |=[l vilno počastilo, ker ima v svojih kon« survali vsakovrstnih rastlin in cvetic na razpoložiij p. n. občlnStvu. Anton Zulian, cvetličar iz Hojima. Borano poročilo. Tendenca borse je jako mlabova: kurzi državnih papirjev so šli sicer više. alt zaupanja vendar ni pravega. Kurti valut so postali nekolik« niži in stanejo denes Napoleondorl f. 9 94. dn4 20. oktobra. Enotni drž. dolg v bankovcih 81 ald 80 kt Enotni drž. dolg v srebru Zlata renta ...... 5avst. r#w,a . . . . Delnice naroune bank« . . Kreditne de'^'ce . . . London 10 lir sterlin . Napoleon...... C. kr. cekini...... Kr. državnih mark 82 108 <18 857 28'J 1Q5 9 5 20 25 40 20 25 Resnica traja najdaljše. Kupil sem na nekej dražbi vse zalogo neke imenitne tovarne plaht za hišno rabo in za konjr) in to me sposobljuje, da morem prodajati pol© lor. l*BO komud lepih, det elih nepokončljivih KONJSKIH PLAHT te plahte so 190, centimetrov do'c*, 130 n« n»!m. širnke z rnznoharvanimi bor turami i debel«, kakor deska, torej nepokončljive. O -jetiju mojih nasuanil, opominja se s tem vsMcegn da kakor redim in solidna hiša znana lirma «Exporthaus Austria* nema nobenih luvirnJSnic, ampak da ima svoj edini sedež v ll^liliiiB-u in da od tam blago razpošilja na vse kraje sveta. 2 — 12 ••i L*tanovl]en* 1747. ~ A Ibert Wi Samassa MO ■S c. k. dvorni zvonar FABRIKANT STROJEV IS GASILNEGA ORODJA v LJ UBLJANI. UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO. Vsake sorte g »silnice izvrstne sestave za občine. posiln;i društva v mestih in na kmetih. Hidrofori vozovi za vodo, vrstne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 11 — 12 Crkvene svečnike in druge priprave iz brona. Seoaffie in ozodje za vodovode. Sesatko za vodnjake, 7n vinske in pivne sod« In kani. za dro^ganje, sa gnojnico, la podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke. # pla< CM 20 tvctln) ižjih štva m Mi Podpisani nnnanja p. n. obČlns'vu, daje odprl v ulici Bmrritra vecchia St. 8. Trgovino z dežniki z bogato zalogo toliko svinatih, kolikor volnatih in bombažnih dežnikov. Popravlja tudi dežnike in solČn ke. 8—21 Giulio Grimm. iiSgig§iSM»< Marijaceljske želodečne kapljice, izvrstno delujoče zdrnvilo pri vseh boleznih na želodcu. Nonrtcenljive dobrote je posehno v liv njihov pri netočnosti, slabosti želodoa. ako z prla, smrdi, nnpeiiianju,kislem pehanji, koliki, Žuladeč-neni knturu, gorečima (rzavci^pri p-eobilnej produkciji slin,runieiiicl blu-viinjiin kfnjusu, glavobolu, (tiko boli iz želodcu) krč v želodcu, zabasiuiji, preobiinosti jedi in pijač v Ž lodcu, p"oti glistam, bole/ni na vranici in jeir.h in tuui roti zlati žili uli ha morojdum. Cena steklenici je 7. nukuEnu vred sumo r'5 nov. Glavi.i znlog ima lekaruičar »k »neelju varbu* 16-52 D. Drady Krenmler, Morava. V Trstu j h pa dobito pri lekarničarju J. So ravni io blizo starega sv. Antona. ca L.ist,nica upravništva. G. Počkaj J. — Se btj je Vaša naročnina plačma do 1. jan. prih. let". — G. Pognreleo A.Goričavas. — Mi Vam list vedno pošiljamo; če Vam list no. dohaja, je torej gotovo poŠta uzrok. Iša £vftcnr*ka IĆOROLADA CACAO na lepem kraju v trgu oendvid na Vipavskem s prostornim dvoriščem, O i nn" dobe je razš rlU ta nevarna] izvrstnim vrtom, živinskim hlevom in obokano kletjo na prodaj 8. novembra t. I. po javni dražbi z ugodnimi pogoji. 1—3 Županstvo Šentvid na Vipavskem dno 20. oktobra 1885. A. Urlii. VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 metre), v vseh barvah za .cele možke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. STOUCH v Brnu tvari na (.sukno), koja se nebi dopadala, moie se zamenjati. ulivica ne le po francoskih, temučtuii po italijanskih, Špansk h, avstro-o^erskih. 6 v i -carskin i. t. d. vinorodnih deželah. Na Avstrijskem se trtna strupena rosa od leta 1881 sem op izuje; sosebno trpe od nje veliko škodo vinogradi goriški, isterski, dalmatinski, kraniski, južno-šta|erski in južno • ti 'olski ter vsled te uirae pogostoma znatno manj pridelka daj6. Trtna strupena rosa je vinarstvu v dvojnem oziru silno škodljiva; kajti, koder Vafcsaj i ta l)olezent tam s lno pri telujejo le polovico in Še manj vina, kakor poprej, j^fjdelek pn je tudi vel ko manj vreden in sl^rbeji od navaduegt. Trta namreč nikakor ne more prenašati teg;«, da vse p*rje. po katerem ima dobnati živeža, uže poleti postane za ta namen nesposobno, in zato rodi nianj grozdov in manjše in vino iz njih pridelano je tudi slubSe. Če pa nastopa bolezen posebno hudo ve£ let zaporedoma, potem pogine mnogokrat tudi trt» sama. Švicarska Čokolada ca. a A o VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 inetiov) pošilja proti povzetju komad po for. 3 80. L. STORCH v Brnu [ tvari rva kopi se nebi dopadala, more I 26—19 se zamenlti. VLAHOV Likver okrepljujući želudac odobren po viSih oblastih su dekretom a pripravljen od ROMANO VLAHOV Šibenik (Dulnmcijsi) sa filialUom u Trstu, Via S. Laizaro Br l.-A. Ovaj likver, koji se uzimlje mješan sa vodom, kavom, vinom, teom il juhom, sastavljen je iz vegetulnih so-kovaii, imajućih zdravotna svojstva, te so njegovo neposredno djelovanje pokazuje u Želudcu i kod probavlja-jučih organab; mulalje čisti Urv izpravljajuć slabinu i tromost i pospješujuć tek. On čisti potapano, uništuje gljiste ublažujuči kr.injčke - -__hrapavosti jetarab, slezena, Jorrobora>9SH umanjujući svo malo po malo zustarjele bolesti bemoroiditb. Užine li se likera danomice, Suva od otrovnih miuzmuh, proizvirućih koli od pokvarena zraka, toli od epidemijah zuto je izvrstan liek proti groznici i proti koleri. Ono pako Što sačinjava pravu osebimi likera u zdravstvenoj struci jent. Što osiobadja ljud« odane sr.''bi i pokunie-nosti od škodnih posliedb'ah, kojn Čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih. Zaista iza malo diiiiah čovjek, koji tte služi t m likerom čuti, da mu ja povru-ćetia Životna snaga, i čuvstvo blagostunja čini zadovoljnim, probudjeiiim i sv|e-Žim zu svaki rad. l")~8 Da s« olahkoti kupovanja občinstvu gospodar tvornice osnovao je na široko razprodaju svoga likera, koji «u može dobiti u svili kavamh i rakijatnicah Lmhiiiik uriifliv^ .KIllN»i>l • — l«mi«ij iu ou^ovorni tirnaoi.: VIKTOK DOLENC So*,, usnama V. DOLENC v