Številka 134. Trst. v torek 16. maja 1905 Tečai XXX. tmr Izhajfc vaaid dan. ~mm ladi ob nede!;«i> in praimirih ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. Paunifae >:nilke «e prodajajo po S novč. (6 rtotink) * aanotne tc'akarnaa ▼ Tr-tu Celii. Krn. u. Mariboru. Celovcu. Nabrežini. Novemmestu itd. rueke vojne ladije nehajale v indo kitajskih vodab. Brzojavne vesti. Požar in eksplozija. DUNAJ 15. * kemični tovarni Goru-b*ub, ki se nabaja v središču mesta, je opo-ludne izbruhnil ogenj. Ob gčSenju je v tovarni ne-iala eksplozija, vs'ed česar so bili tfžko ranjeni štirje gasilci, trije redarji in okolu 30 uradnikov je bilo pa več ali manje ranjenih. Okna blžajih hiš so b la vsled pritiska zraka razbita. V pol ure so gasilci omej 1 cgenj. Kako da je požar nastal, se ne ve. Tri polivka afera. CARIGRAD 15. Izjave italijanskega ministra vnanjih stvari, Tittonija glede Tri-polisa so napravile na turške vladne kroge ugoden utis. Z Balkana. CARIGRAD 15. Tuiška poreč.la zatrjujejo, da je v Peču vzpostavljen mir. Šemei paša, ki se mudi v Prizrenu, ee baje sedaj pogaja s 27 tjakaj dešlimi načelniki I/ume-zov. Pričakovat daje, da se okrožje L uma južno od Prizrena pomiri. Otoka Kreta. CARIGRAD 15. Govori ee, da krečan-aki nadkomisar princ Jurij odklanja predlog, da bi mu se dalo na pomoč adlatusa, oziroma, da namerava v tem slučaju odstopiti. Poslednjo eventualnost smatrajo v grških krogih za ugodno rešitev sedanje krefanske krize, ker na Kreti čimdalje bolj narašča osebna opozicija proti princu Juriju. Turško bolirarska obmejna komisija. CARIGRAD 15. Turško bolgarski obmejni komisarji utegnejo v kratkem skupno prepotovati nekatere obmejne točke. Bolgarskemu obmejnemu komisarju generalu Andre-jevu je bil podeljen veliki kordon reda Medšidje. Slučaji otrpnenja tilnika na Češkem. PRAGA 15. Sanitetni svet je priobčil nastopno: V vojaški boln šaici v Klatovih je dne 1. t. m. umrl neki dragone'! 5. eska-drona drsgonskega pešpolka št. 13. za uce-tjem mež?anske mrene. Bakteriologiška preiskava je pokazala karakteristične znake epidemičnega otrpnenja tilnika. Vira bolezni ni bilo možno izslediti, ker niso umrli niti drugi gališki vojaki kateri so bili na dopustu od jeseni Bem, odkar so prišli v vojaško službo. Tudi ni bilo v Klatovih nobenega druzega slučaja otrpnenja tilnika. Druga bakteriolog čca preiskava je konstatovala otrp nenje tilnika v CBsar Fran Josipovi bolnišnici v Pragi na šestletnem otroku nekega dela7ca iz Z žkova in na dveletnem otroku nekega kamnotskarja iz Šmihova. Prvi otrok je umrl dne 12. t. m., drugemu se stanje boljša. Deželni zdravstveni Bvet je v svoji predvčerajšnji seji vsprejel na znanje poročilo deželnega zdravstvenega svetnika Pelz;» o teh slučajih ter sklenil, da izia primeren pDuk o imenovani bolezni. Žrebanje ogrskih srecek. BUDIMPEŠTA 15. Glavni dobitek 200.000 kron je zadela ser. 5783 štev. 14 ; drugi dobitek 20 000 kron sar. 1419 št. 9, tretji dobitek 10.000 kron Ber. 3t>36 št. 29. Red božjega groba za carja Viljema. BEROLIN 15. »Nordd. Allg. Zeitung^ poroča, da se je vratislavski kaezoškot", kar-i dinal dr. Kopp, podal v Metr, da izroči cesarju Viljemu red božjega groba, ki mu ga je podelil carigrajski patrijarh v spomin njegovega potovanja v Palestino. Ruski prvi maj. PETROGRAD 15. Prvi maj je minul povsem mirno. Na ulicah je bilo primerno malo ljudstva. Dva neznatna poskusa demonstracij na Preobraženskem Prospektu in v Vasiljskem predmestju se nista posrečila, ker so kozaki demonstrante razgnali, na da bi bilo potrebno rabiti orožje. PETROGRAD 15. Glasom brzojavk, ; došlih iz Moskve in drugih krajev, je včerajšnji dan minul mirno. V predmestjih Moskve so ee vršili delavski shodi, na katerih so bili tudi govori. Med delavci in policijo ni došlo do nikakih spopadu 7. V T veru je nastala v bazaru panika, katere vzrok še ni pojašnjen, in ki se je polastila tudi ljudi v bližnji cerkvi. Služba božja se je morala prekiniti. Prestrašene žanske in otrcci so bežali k oltarju. V Ravalu je v petek po noči poskušalo 3000 delavcev prodreti v mesto. Toda bili so razgnani od redarjev potem, ko so priredili v predmestju demonstracijo. Včeraj se je 7 kilometrov daleč od mesta vršil Bhod delavcev. Policije ni bilo poleg. PETROGRAD 15. Včerajšnji večer je v prestolnici minol v obče mirno, le v javnih vrtih, kjer bo se zbrali delavci, so bile demonstracije. Redarji so napravili red ter are-tDvali 50 oseb. PETROGRAD 15. (Petr. br. agentura.) Tudi noč je minula mirno ter ni došlo do nikakih spopadov. Posebno francozko odposlanstvo v Berolinu. PARIZ 15. Ministarski svet je sklenil odposlati v Berolin izredno odposlanstvo, ki bo zastopalo vlado pri poroki nemškega prestolonaslednika. Členi odposlanstva bodo določeni v bodoči seji ministerskega sveta. Francozko-nemška pogajanja glede Maroka. PARIZ 15. V političnih krogih zatrjujejo, da ee pogajanja med Francijo in Nemčijo glede Maroka nadaljujejo ugodno v Berolinu. Uzajemna pojasnila utegnejo kmalo dovesti do popclae rešitve vprašanja. PODLISTEK. 203 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avfruti dano«. — Nadaljeval in dovrSil I. E. Tomlć. Prevel m. o—o. — Martin je tvoj, Paviša moj suženj Teh dveh sa ne boj ! Samo čuvaj dečka ! — Zivan veruje trdno, da ga imam. — Ali ne zna ničesar dokazati. Ni ga, ni ga, morda je mrtev. Kaj ? Naj ga iščejo. Amen. Ali se bo skef telkel z Gričani? — Pusti le mene. Ćem u sem škofov dvorski župan ? — A kako si se pri vragu zopet potisnil v staro jamo? — Gospod od Lučenca me dobro pozna, odkar je bil zadnjikrat v Zagrebu, ter Bem mu pomagal naskakovati na Kapiteljske izdajice. Zato me je tudi priporočil škofu Ivanu. Lučen&c je ban, škof pa poslušen, a jaz zopet dvorski župan. Tako ga morem zopet podi gat ca Gričane. — Ah ti si rekel, da je kralj zapovedal banu, naj brani Gričane. — Je, ali nič za to. Kralj odide daleč za gore, mi pa nočemo udariti, pa naj le kriče kramarji: G„r,ć in pomagaj ! Lučenac jih že tako mrzi, zatiskal bo oči in ušese. — Samo, če te bo škof posle šil, golobe*, k moj, tudi on je čul kraljeve besede. — To je lahka stvar, ne boj se. Lako-men je, pomede ti zadnji denar, kakor čujem. Siromak je, pal je v zagrebško šfcofijo kakor muha v debelo mleko. Iztiskal bom zanj denarja, bilo po pravici, bilo po krivici. Gričani se bodo po stari navadi krvavo potili. To bo Ivanu drago in ne bo vpraševal za pravico, ampak za denar. In, kaj ve on, tujinec, o naših zakonih in navadah ? In kaj so dan danes pravice ? Puh ! Nategniti jih moreš kekor širok čevelj na vsako nogo. Se nekaj. Tu moreš pomagati tudi ti. Debel ti bo želod za to. — No? — Rekli so mi, da je škof često žalostnih misli, nezaupljiv. Zakopava se v pripovedk? in bajke. Kongres slovanskih časnikarjev V Volovskem-Opatiji. (Izviren dopis.) Vo?ovsko in Opatija sta v zastavah. Gostje so vsi radostno presenečeni po divoti prirode, po tem biseru hrvatsko-slovanske zemlje — raj je to, ki je napravil na vseh, osobito pak na vrle sinove češkega naroda mogočen neizbrisen utis. A niso radostno presenečeni eamo po divoti narave, ampak tudi, in morda še bolj, da ja cb tej priliki d a tem ozemlju, kjer se stekajo tako valovi tujinstva, tako odločno prišel do izraza tudi hrvatski narodni značaj zemlje. Izlasti je bilo veliko presenečenje v Opatiji po dejstvu, da so tudi tu v velikem številu na mogočnih krasnih zgradbah vihrale hrvatske zastave, da je godba na javnem kraju svirala slovanske umotvore, da so ulični napisi hrvatski. Gostje so soglasno, izlasti na banketu, izrekali hvalo in čast onim možem, ki vodijo to občino volovsko-opatijsko in ki znajo z odločnostjo in obenem finim taktom in dostojanstveno diplomacijo ohranjati v nje) ugled hrvatskega jezika in hrvatskega naroda. Tem čutstvom priznavanja in hvaležnosti, ki so jo tem možem dolžni (ozirom na svetovno znamenitost tega kraja) vsi avstrijski Slovani, je dal na zgovoren način izraza predsednik kongresa, g. Ivan Hribar, v svoji krasni napitnici načelniku občine volovako-opa-tijske, g. Andreju Stangerju. In viharen, dolgotrajen in vseobči, najtopleji aplavz je sankcijoniral te besede prezasluže- — Ah ! Vsled česa ? — To ti je njegova bolezen. Živci, gosta kri, kaj vem jaz. Dogaja se, da se začenja trest, skoro da podivjuje. Zdravnika noče videti, zdravnikinjam veruje. — Vraga ! — A!i da, tako sem Čul. A ti čarovnica, jaz pa župan. Čim ga podražiš, besnel bo na Gričane ; ko prebesni, ohladiš ga zopet. Umeješ ? — Kakor na dlani. Tako bo. — Ali skopuh je — Jaz sem široke roke. — Tvoj j pripovedke so me često raz-dremale. — Mene niso. PoBveti mi pod streho, Gončinka, da dam Bvojim trudnim kostem, kar jim gre. — Pojva ! Pojva ! Ah, vidiš, vidiš, kake novoBti, bože moj. Ćuj, kako ti volkodlaki kriče po ul'ci! — Pusti ! To jim je prva in zadnja radost. Gončinka je posvetila svojemu gostu v gornjo kamrico k počitku. nega priznanja. Z banketa mi je posebno še omenjati govora Slovenca Antona Trstenjaka, ki je iskrenimi besedami in sonornim glasom pozival slovanske novinarje, naj kolikor le možno opušSajo medsebojne često malenkostne razmerice in naj bs družijo na skupnem delu za bodočnost Slovan-stva, na praktičnem izvajanju toliko naglašene Blovanske vzajemnosti. Mogočen utis je napravila napitnica Dušana Mil. [ŠijaČfcega, tajnika »Saveza srbskih novinarskih sorad-nika«, ki je prinašal pozdrave iz »slobodne Srbije«. Ko je govornik zavrsil, je bilo VBe po koncu in je navdušeno vsklikalo »Blobodni Srbiji«. Bilo je še nešteto drugih napitaic, ki se jih ne morem spominjati na tem mestu. Zvečer je bil Bijajen večer v krasni dvorani »Narodnega doma« v Volovskem. Program so izvajali krasno, da seje dvorana tresla od aplavza, od navdušenja. Krona vsemu pa je bil srčni nastop uprav idejalno navdušene devojke gospice Antonije Tomičidave, dražestne hčerke uglednega rodoljuba kapetana Tomičića. Njen od rodoljubja in poetičaega vihita nošeni pozdrav gostom se je glasil: Dršću zidine narodnih ovih naših dvora, tresu Be temelji njihovi od urnebesa velike narodne Blave. Tutnje se svodovi ovi dragi, tutnje se pod težinom misli, što nas je danas tu okupila. Ta je misao jaka — golema — svesilna — sveslavenska. Njoj su se klanjali praoei naši, nju je dizao i veličao prvi dah — prva pjesma poletnih preroditelja naših. Ni nama — ni našim dušama nije ta misao bila nikada tudja, ali ona nije našim razdraganim srcima bila nikada tako blizu, kao što je to danas, u čas, kad se oko nas okupiste Vi, premili naši gosti i preljubezne gošće naše. Nama se u ovaj mah čini kao da čujemo ljubki šum — tihi šapat malenih valići Dcna, Visle, VItave, Drave i Save. To su topli slavenski glasovi, što nam ih na krilima svojim donosi blagi slavenski vjetr'ć — srebrni su to glasi pradavnih slavskih rieka, kojima na žalima našim nježno odvogara slatkim grgoljenjem svojim ovo bajno naša more. Da — ljepim i srdačnim pozdravima, što nam ih Vi — umni predstavnici velike slavenske misli donosite sobom, uzvraćaju sada evo ova naša srca te sva uznezesena i uzlućana Vama kliču: Dobro nam došli, mili gOBti neši ! Zdravo nam došle ljubezne gošća naše! Pozdravljeni da ste nam i dušom i srcem našim — pozdravljeni da ste ovim hrvatskim Blovom našim — pozdravljeni da ste i hrvatskom našom pjesmom slatkom ! Neka je u Vami u prvom redu pozdravljena ona velika slavenska misao, koja — Lahko noč ! je zaklicala sta^a, viača-jo3a ae v svoje gnezdo. — Lahko noč ! se je odzval vojak. Kmalu se je skrčila stara na svoji postelji :n zaspala, a v spanjn je čula kričanje pijanih vojakov. XX. Dnevi kraljevskega slavja na GriBu so že minuli. Šišman je šel obiskat prezveste evoje Križevčane, da jih pohvali, ker niso hoteli nič vedeti za novotarije puntarske lige, kakor tudi ne bratje jim Gričani. Svobodni meščani niso sa nadejali dobremu od velika-šev, a novega kralja ni bilo videti niti na srebrnem denarju. Grič se je pomiril popolnoma, dobri mojstri bo ssdeli zopet mirno za Bvojim opravilom, a hitre mojstrovke bo se vrtele za svojim gospodarstvom. Niti omenjali niso več kraljice, nemile vojske, in celo tudi Jakob Kuzmie je odprl zopet svojo šolo, v kateri so se dolgo časa šolale samo miši po noči. (Pride še ) je Va3, dične i jedite prave predstavnike Slavenstva doveia ovamo pod ovo nase krasno nebo, k je sa svojih iazurnih vedrina siplje na Vas u ime pozdrava najdivnije čare svojega veleljeplja. Živjeli! Pripomniti mi je tudi, da so bile pevske točke programa vse slovanske ! Na današnji, ponedeljski seji so referirali urednik »Politike«, C e j n e k, o »Dolž-ncsii urednikov za pričanje na sodiščih« ; urednik »Gbau Naroda«, dr. Anton Beauprć, o »Novem tiskovnem r.akonu« in urednik »Galičanina«, O. A. Markov, o »Naro Čevanju časopisov potom pošte in o praktičnih potrebah ruskega gališkega novinstva«. Predno so začeli referati, je prišel v dvorano državni poslanec gcspod Vekoslav S p i n č i e, katerega je predsednik prisrčno pozdravil. G. Spinčie se je zahvalil v daljšem govoru, v katerem se je opravičeval, da ni prišsl že včeraj, ker je bil zadržan v parlamentu na Dunaju. Predeno uro je dospel in evo tu je. (Buren aplavz.) Zali novinarjem, da bi i«ti ustvarili <*vrst3 organizacijo v svojo stanovsko in v narodno korist Siovanstva. Opozarjal je, kako vsi razni biro i poročajo o Slovanih tiko, da jih omraze pred svetom. Izlasti je govornik opozoril na pretužni po-iožs j naroda nešega v Istri. Govornik je zak>jučil vskiiknivši: Pravijo, da smo v pravni moderni državi, ali naii odnošaji so barbarski (Vaklikanje. Pojavi ogorčenja). Po referatu urednika Cejneka je urednik celovškega »Mira«, g. Esar, v živih barvah črtal šikane in nasilja cd strani sadnih oblast1 prosti listu in njega uredniku. Vsprejeta je bila predlagana resolucija, s katero se poživljajo poslanci, naj se zavzamejo na kompetetnem mestu. Dvanajsta ura bije! „Difficile est satiram non scribere!" II. Ker smo toraj umerjeni da je vseučilišče naše življenjsko vprašanje, hočemo razmatrati kako bi prišli do njega. Kakor vsa znamenja kažejo italijansko vseučiliščno vprašanje J bilo že kakor koli prihodnje dni rešeno, pokopano je slovensko vseučilišče za desetletja ali pa za večno ! To bodi vendar slovenskim poslancem glasno na uho zatrobljeco. Pri tej priliki pač moramo s srčno bolestjo konšta-trati dejstvo, da tako zaspanih, nedelavnib pos ancev, kot jih imamo baš sedaj jih nismo imeli še nikdar. Ne tajim zmožnosti enega ali druzega, ali brezdelni so. Pravi poslanec bi m.ral biti kakor živo srebro, niti ene nedelje, enega praznika bres Bhoda, brez dotike z narodom. Poslanstvo narodovo je vendar najvažnejša in najimenitnejša Blužba v svobodni državi. Poslanska čast gre nad kralje in cesarje. Poslanec je sveta oseba. Vox populi vcx Dei! Poglejte druge avstrijske narode ! Da imajo naši poslanci malce češke krvi v sebi, slovensko vseučilišče bi ža stalo. Pogletje Klofačj, F^r.a, Freslja in druge ! Vsako nedeljo in praznik so med narodom. Imamo pa tudi poslance, da se jih Bog usmili ! Ako gotova stranka na Kranjskem posije v parlameat poslanca, ki je popolnoma gluh in na pol slep zraven, potem je to znak skrajne dekadence našega naroda. Koliko mladih moči je, ki hirajo, ker jim ne reali-zujejo njih idealov. Djtični gospod poslanec da mežnarjev ni slišal pokati v svojih dolenj skih goricah, pa bi mogel slediti razpravam v drž. zboru ? Ne gre to na adreso čast:t-Ijivega gospoda nego na ime stranke, ki tako slabo ceni najuzvišenejši stalež člove-čanstva. Kje je vendar tolikrat omenjeni junktum med slovensko in italjansko univerzo! Ako naši poslanci ne sedć na ušesih, morali bi se vendar zganiti sedaj, v trenotku, ko imamo že v prvih sejah prihodnjega driavnozborskega zasedanja ital. vseučiliščno vprašanje na dnevnem redu!! Za Boga ven Jar, ako pc slane: ne bodo dali direktive za vseučiliščno akcijo, kdo jo naj započne drngi ? ! Sramotno dosti, da se mora poslance ob tako važnem trenotku opo ■ zarjati na njih dolžnost! Dji pa bomo imeli uspeha od svojega trude, treba je, da se ves slovenski narod, po vseh krajih koder odmeva slovenska govorica, zavzame za to važno vprašanje. Ali tu zopet brez poslancev ni nič. Oni v prvi vrsti morajo med narod. Potem bi pa naši posianci tudi morali gledati na to, da pridobe vse slovanske zastopnike našega parlamenta za svojo akcijo. Posebno s Cehi bi bilo treba skleniti tesno zvezo. In mi trdimo celo, da ako bi naj š a akcija po Breci, treba je ustvariti junetum med slovenskim, II. češkim in italijanikim vseučiliščem. Slovenci in Cehi bi se eo ipso podpirali. In da Italjani malce odnehajo cd Trsta, stopili bi Slovenci, Cehi in Italjani in gotovo našli podpornikov razven Nemcev in par omahljivih Poljakov. Ali čas za to stvar je že tako skrajen, da nam ne preostaja niti urice, v očigled temu da se ima že v prihodnjih dneh odločati o laški univerzi. Do rešitve II. češke univerze mora pa tudi prav v kratkem priti, kajti praška univerza je prenapolnjena, dunajsko pa žs tudi poplavljajo Cehi, kjer jih ni nič manj kot 23°/o* Priporočani junetum ni toraj nobena fantastična prikazen. j piti. In če bi to ministarstvo tudi začasno vodilo uradne posle, ne bi sa s tem ničesar pridobilo, ker te posle opravlja tudi sedaj ministarstvo Tiszovo, le z razločkom, da bi uradniško ministerstvo stalo v svojem ugledu in v evojem delovanju mnogo niže nego sedanje ministerstvo Tiszovo. Naj sa vzame stvar od katere-koli strani, ša najmanja težav je, ako ostane na krmilu dosedanje Tiszovo ministerstvo. Ako ni30 s tem zadovoljne združene opozicijske stranke, jim v tem slučaju ne preostaja druzega, kakor da sestavijo koalicijsko ministerstvo, kar bi bile lahko storile ža Bredi meseca februarija. To miniBterstvo pa ne bo imelo večega posla, kakor ga ima Badaj ministerstvo Tiszovo cziroma bi ga imelo uradniško ministerstvo. Rusko-japonska vojna. TR^T, dne 15. maja 1905. Gibanje ruskega in japonskega brodovja. Londonski »DailyMail« poroča iz Hong-konga, da je dne 10. t. m. neki parnik srečal baltiško brodovje, ki je plulo, kakor je bilo videti proti zalivu Hongkoi. Pred ladijami je plula ena torpedovka. Neki angležki parnik, ki je odplul iz Saigona dne 9. maja, je sporočil, da sta onega dne tamkaj ukrcavala živila en križar dobrovoljnega brodovja in dve ruski trans portni ladji. Lazaretna ladija Kostroma se nahaja še v Saigonu. Južno-vztočno od predgorja poluotoka Šantunga so videli japonskega križarja. V Hodhcm na otoku Hainan, je dospel visok kitajski uradnik, ki je na glasu kakor specijalist v pomorskem pravu. Zapazili so baje baltiško brodovje v tamošnjih vodah. Japonske torpedovke napadle rusko brodovje ? Iz Hongkonga je dospelo v London poročilo, da združeno rusko brodovje pluje proti ožini Bashi, ležeči mej Formozo — otokom Botel Tobago in otokom Bashi, severno od Filipinov. V noči dne 13, t. m. bo baje japonske torpedovke, ki bo usidrane v zalivu Tamani, napadle rusko brodovje. Toda s svetlobo reflektorjev svojih ladij bo Rusi še začasa zapazili japonske torpedovke, ter bo tako napad preprečil:. Miru še ne bo. Londonski »Daily Telegraph« poreča, da predsednik Bevero-smeriskih držav, Roose-velt, nadaljuje svoja prizadevanja, da bi Rusi in Japonci sklenili mir ter da sedaj poizveduje o željah RuBije. Toda iste da so take, da je izključena vsaka nada, da bi prišlo do sklepanja miru. Sklicanje deželnih zborov. >M'iener Zaitung« od 14. t. m. je priobčila cesarski patent od 10. t. m. s katerim Bta sklicana deželni zbor niže-avstrijski in bukovinBki za dan IV. t. m. v svoja zakonita zborovalna mesta. Istrski deželni zbor je sklican za dne 25. t. m. v Koper. Nadalje sta bila sklicana, odložena deželna zbora češki in predareluki, in sicer prvi za dan 17. t. m., drugi pa za 18. t. m., da pričneta zjpet svoje delovanje. Drobne politične Testi. P o t o v a n j e b k o f a Buconjićav R i m. Mostarski »OBvit« javlja, da odpotuje škcf Buconjić tah dni v Rim v vrlo važnem poBlu tir da je zato svečanost njegove 25 letnica škofovanja odložena. Potovanje o e.s ar j evo v Budimpešto. GlaBom nekega dunajskega poročila ne pojde cesar pred 27. t. m. v Budimpešto, oziroma v Go 151:5. Eventuelna pogajanja o sestavi novega ogrskega poslovnega miniBterstva, se bodo v tem času vršila na Dunaju. Bolgarski knez obišče, kakor javljajo iz 8ofije, v kratkem Pariz. Ta obisk bo imel oficijeien značaj ter se bo vršil v prvih dneh meseca junija, neposredno po obisku španskega kralja. Kneza ne bo spremljal noben člen kabineta. JaponBki princ Arisugava. — Včeraj smo poročali, da ae je japonski princ Arisugava s svojo soprogo iz Rima podal v Pariz. Princ je na potu v Berolin, kjer se udeleži svečanosti, ki so bodo vršile povodom poroke prestolonaslednika. Iz Pariza Be princ Arisugava sedaj poda v London. V začetku je bilo določeno, da bo princ s svojo soprogo stanoval v kakem privatnem hotelu, toda kralj Edvard je princu, kakor poročajo iz Londona, odkazal stanovanje v palači Jourk-house, kjer je prej bival prestolonaslednik. To ponudbo smatra japonska vlada za poseben čin udvornosti. Proti madjarskemu jeziku. Iz Zagreba javljajo, da je hotel v petek novi profesor madjarskega jezika pričeti na tamošnjem vseučilišču svoja predavanja, toda dijaki so proti temu protestirali. Naslednjega dne je rektor Plivcrid izdal proglas, v katerem opominja dijake, naj ne ovirajo pro-fasorja, ker b! utegnilo to imeti žalostnih posledic. Včeraj bo imeli dijaki posvetovanje, na katerem so razpravljali o staroslovenskem bcgoBlužnem jeziku in o vprašanju madjarskega jezika na zagrebškem vseučilišču. Hrvatske trgovinske zbornice in carinska ločitev. Včeraj so se zbrali v Zagrebu tajniki hrvatskih trgovin-j akih zbornic, da se posvetujejo o načinu, kako se upreti stremljenju za ločitev Trans-lajtanije od Avstrije v carinskem pogledu. Izdelati hočejo spomenico, ki jo predloži najprej predsedništvom vseh treh hrvatskih trgovinskih zbornic. Položaj na Ogrskem. Ogrska zbornica je svršila debato o adresi, ki so jo predlagale združene opozicijske stranke, toda debata ni ničesar pripomogla, da bi se položaj spremenil. Združene opozicijske Btranke so se pač nadejale, da pride vsled debate do kake rešitve krize, toda ta njihova nada je bila zaman. Govora greta Apponv ja in barona Bantfyja nit ta pripomogla pojasniti položaja, in nit' nista za-mogla vsaj toliko doseči, da bi se bilo za* moglo sestaviti toli zaželjeno koalicijsko ministerstvo. Členi Tiezovega ministerstva zahtevajo, da bi Ee j.h odpustilo iz službe, že radi tege, da bi Be jim ne očitalo, da Be ne morejo ločiti cd svojih mioislerskih stolić. Toda nihče ne ve, kaj da pride na njih mesto. Poskus, da bi prevzel ministersko predsedništvo skupni finančni minister Burian, je ponesrečil. Sedaj ee zopet govori o takozvanem uradniškem ministerstvu. Na Ogrskem bi bil tak poskus prvi svoje vrste. Gotovo je, da bi Že v prvi seji poslanske zbornice tako uradoiako ministarstvo dobilo nezaupaico ter bi vsled tega moralo odsto- Domače vesti. Himen. Predvčerajšnem, dne 14. t. m. se je poročila dražestna gospica Marcedes Toroš, hči ravnetelja tukajšnega c. kr. finan čnega urada kolekov z g. Rudolfjm Szvsz ko\vitz, c. kr. orožniškim poročnikom v Galiciji. Čestitamo. Odlikovanje. Upokojeni profesor vero-nauka tukajšnje c. kr. nemške realke, gosp. Jakob Gomilšak, je imenovan častnim kon-sistorijalnim svetnikom tržaško - koperske škofije. Defravdant Bertoli dospel na Reko. V nedeljo zjutraj je dospel na Reko na par-niku »Baross«, parobrodnega društva »Adria«, blagajnik Karol Bertoli, ki je poneveril reški trgovinski banki ckolo 200.000 kron, nato pobegnil na Angležko, kjer so ga vjeli. Ber-tolija bo z ladije odvedli v preiskovalni zapor. Kazenska razprava proti njemu in njega sokrivcu Szantu se bo vršila prihodnji mesec. En dan t Tomaju. Trejeli smo : Na povabilo prijatelja J. R. sem se minelo nedeljo peljal v Tomaj. Med potom sem imel priliko videti [na cesti, ki vodi na Repenta-bor, lep slavolok, poln narodnih zastav. Ob uhodu v va9 Kreplje je bil ša krasnejši slavolok, nego prvi omenjeni. Najlepši pa je bil oni v Tomaju. Omenjeni trije slavoloki in pa oni v Sažani. katerega so v nedaljo, 89 le napiavljali, so bili postavljeni zavspre-jem tržaškega vladike, povodom ko je birmo-val v omenjenih krajih. V Tomaju je bila birma minolo nedeljo, zato je bil Tomaj bolj prazničen, nego običajno. Posebnih dekoracij ni bilo, ker sd bili domačini nejevoljni radi neprimernega časa, v katerem je škof napovedal birmo. Sedaj je za revnega kmeta najslabši čas. Od lanjskega leta je že porabil vsa pridelke, a letos še ni ničesar pridelal. Po mnenju kmetov bi morala biti birma tam kje početkom julija ko je kmet vsaj črešnje prodal, in tako vdobil vsaj nekoliko okroglega v žep. Ko smo se v redoljubni Rožetovi družini pokrepčali, smo šli na hrib v župno cerkev. Ker je pa bila cerkev prenapolnjena in je bilo birmancev okolo in okolo cerkve, smo mi, ki nismo imeli nič za birmati, ostali zunaj. Kakor se mi je povedalo, je bilo birmancev do 700. Večina otrok je bila prav elegantno opravljena. Posebno pa eo bile deklica kaj krasno cblečene, ki bi ne delale sramote onim večjih mest. Z lepega hriba, na katerem je tomajska cerkev, je krasen razgled po vsem Krasu, a okolica Tcmaja je naravnost divna. Človek, ki si je cgledal lepe vinograda in krasna polja ter tudi gozdiče okolo Tomaja. prida do prepričanja — kakor da Tomaj ni na Krasu ker je prelep. Po dovreeaih cerkvenih opravilih smo Šli zopet k gosp. V. Rožetu, kateri je imel »samo« tri birmanca. Potem ko smo si prav fiao privezali duše in namočili vso božjo gracijo z domačim izvrstnim teranom, so nam domačin in sinovi J. Rožeta, zasvirali nekaj lepih komadov. Ob 4. uri smo šli ogledati si lep in velikanski društveni vinograd. Zal da nas je prepodila mala ploha. {Med tem ko ste v Trstu imeli cele nalive, je bilo v Tomaju, izjemši malo rcsico celi dan lepo vreme.) Pod večer smo sli obiskat trgovca in gostilničarja gosp. Škerlja, kjer smo se imali prav dobro. Med tem ko eo nas naši >muz-kantarji« razveseljevali z ubranimi komadi, je bila v zgornjih prostorih patorica kolesarjev iz Trsta, ki eo se drli z laškimi pesmimi. Nekdo je rekel, da bi bilo dobro, ko bi se takim kričačem postreglo tako — ka-kakor bi L^hi postregli Slovencem, ako bi ti šli v kak laški kraj prepevat slovenske pesmi ! Kakor vidite je bil za vašega poročevalca (in spč !) v Tomaju, dan veselja in zabave — kar pa ni vzbujalo veselja je bilo to, da so nekateri slovenski možje Tržačani govorili z svojimi otrooi — laško ! In to v — Tomaju. Ša manj veselo je slišati nekatere tržaške gospodične opevati Freno-ta in druge slične »junake« v blažani laščini ! Kaj vendar de-laste vi bedasti ljudje ? ! Mesto da bi dajali lepe izgleda našim bratom na deželi, jim nosimo mi Slovenci in Slovenke ponujati laško — kulturo I ! Predno zaključim to poročilce, ee najtoplejše zahvalim Lojzetu in Jožetu Rože, njihovim družinam in vsem, ki so meni in mojim tako bratski stregli. Živio narodni Tom c j ! K. Nov Tržačan. Domovinsko pravico v Trstu je zadobil gospod Počkaj Martin iz Slop. V Opatijo je cd 1. saptembra l'.>04. do vštetega 10. maja 1905. prišlo 17.887 oseb. Od 4. maja 1905. do vštetega 10. maja je priraslo 4G4 oseb. Dne 10. maja je bilo navzočih 1457 oseb. Samomor v gledišča. Predsinočnjim mej predstavo opere >Manon« v gledišču Politeama Roasetti ee je bila mej poslušalci razširila vest, da se je na hodniku zastrupil neki mladenič. Vest je bila resnična. Po 3 dejanju je 17 letni Alfred Hirscb zapustil svoj sedež v pritličju, šel na hodnik in tam spil iz Btekleničice, ki jo je imel že prej pripravljeno v žepu, 120 gramov karbolne kisline in se takoj zgrudil bres zavesti na tla. Prva, ki je to opazila, je bila čuvarica gledišča gospodična Bali, katera je šla takoj klicat zdravnika dra. D' Osmo, ki se je nahajal v gledišču. Ta zdravnik je pa takoj spoznal, da more zdravniška pomoč nesrečnemu mladeniču težko kaj koristit'. Vendar je ukazal telefonirati na zdravniško postajo, naj bi prišel zdravnik s pripravo sa izpiranje želodca. Prišel je res kmalu zdravnik dr. reheto, a b:l3 je že prepozno, ker cik-je bil že mrtav. Prenesli bo tro pio momorilca v neko sobo, a od tam, po kon izaj predstavi pa v mrtvašnico starega židovskega pokopališča, ki se nahaja v nliei iel Monte. Pokrjni Alfred Hire?h je bil v Blužbi kakor skiadiščar (magaziner) pri tvrdki A. Grio*i v ulici Stadion št. 12. Sianoval je z očete m Edvardom, v ulici del Torrente in v družini so ga imeli jako radi. Nihče ni rasil na njem kaj nenavadnega, da bi se m glo sklepati, da goji misel na samomor, očetu je rekel predvčerajšnjim opoludne, ri kosilu: »Jutri boš dobil pismo od mene«, _ cSe ni pripisoval nobane važnoit tem be-iam. Drgnano je pa, da je vkupil kar * lao kisi no že v soboto. Da maščuje brata. Predvčerajšnjim □selu popoludne se je nahajal na travniku ;k zvanem >prA del gobo« v Vrdeli vozi-et., v katerega je bil vprežen osliček, oboje .trt 3n letnega mesarja Ivana Konjavcc, stanuj čega v ulici Kandler št. •">. Konjavcc je pustil tam voz in osla ter se nekoliko laljil po nekem opravilu. Nekateri pa-. stc:, ki so igrali tam blizu, videči, da je -ći brez vsacega varstva, so začeli vbogo ž val mučiti in jo gen ti po travniku. Na to e pa pr šal Konjavec, prijel enega paglav-^3v in ga namlatil z bičem. Na vpitja pa-avca je pa priletel njegov (paglavcev) brat Vvgust Višnovec in z debalim kamnom uda-1 Kocjivca po čelu, tako, da se mu je ta-j poccdila kri po obrazu. Ranjeni Konja-ec je šel na zdravniško postajo, a tja do-»iši se ;e revež zgrudil brez zavesti na tla. iravnik je konstatoval, da mu je zdrob-ena kost čela in da se je odlomek kosti !rl v možgani. Izpral mu je rano, mu ob-■;al glavo :n ga dal nemudoma prenesti v !a:šnico. Obveščena je bila policija, ki je pozneje etovala Avgusta Višaovca. Požar. Sinoči kmalu po 7. uri je naval požar v skladišču stekla tvrdke R. Nani, ulici bv. Frančiška šr. 14. Prihiteli eo - t gasilci s tremi vozovi. O poluncČi je 1 gorelo, ^keda ee še ni mog'a oceniti. Poskus samomora. 23 letna služkinja Mar a Tominšek, ki služi pri neki druž ni • ul;ci de'. Is;lve ~~ere, je včeraj popoludne se nKmoriinim namenom pcžrla veliko število -.avic žvepienk. kakoršne sj bile v rabi ne-i laj. Ko so domači ljudje prišli na eled njene nu blaznemu početju, so jej skušali p omagati sami, a po.em. videči, da -mi ne opravijo n čeaar, so pozvali zdrav-u ka se zdravn ške p03ta;e. Ta je nesrečni -□§si kmaiu pomagal iz nevarnosti, a potem o je dal odvesti v bolnišnico, kjer bo jo - rejeli v opazovalnico za umobolne. Društvene vesti in zabave. Akad. lelin. društvo »Trifflav« v ' radCQ je na svojem občnem zboru dne 6. aaja 1905. za letni tečaj li»04/05. izvolilo -iedeči odbor : Predsednik : cand. phil. Ivan Jane, ilpredseda k : tehn. V:ktor Piehan, tajnik: Tied. M rko Vrečko, blagajnik : iur. Franc r'aviič, knjižničar: phil. Rado C.merman, gospodar: iur. Mijo Ćern š, odborov namestnik: cuid. iur. Sindor Hrašovec. darila. Podporniki »društva slovenskih književnikov in časnikarjev«. Društvu bo pristopili kakor podporniki in plačali prispa-vek ti-le gospodje, oziroma dame, in s cer: Auer Juro 4 K, Bonač Iv. 4 K, dr. Bretl Ed. 4 K, Čuden Fr. 2 K, dr. Furlan I. 4 K, Gerber Ana 3 K, Giontini Mar. 4 K, Gorše Ant. 4 K, Hribar Drag. 4 K, dr. Jenko Iv. 4 K, Klein Terezina 3 K, Lav-renčič Jos. 4 K, Mejač Iv. 3 K, dr. Mundi Fr. 4 K, Murnik Ivan 4 K, dr. Oražen Iv. 4 K, Perdan Jos. 2 K, dr. Pire M. 4 K, ^laninšek K. 1 K, dr. Praunaeis Al. 4 K, Rohrmann Viktor 4 K; dr. Schmidinger K. 4 K, Souvan Fr. Ks. 4 K, dr. Siaič Josip 4 K, dr. Tekavčič Fr. 4 K, dr. Tominšek Fr. 4 K, dr. Novak Fr. 3 K, Bahovec Jern. 4 K, Bavr OL 2 K, Poklukar I. 4 K, vitez Blehveis Janko 4 K, Hubad Matej 4 K, dr. Kokalj A!. 4 K, L?gvart I. 4 K, Lozar Pavel 3 K, Lilleg Al. 2 K in dr. Lukan Frid. 2 K. — Odbor izreka vsem častitim darovalcem svojo najiskrenejšo zahvalo v nadi, da ee jim pridruži še ob lo plemenitih po3nemovalcev. Miba S7etina o priliki ko je aadobil domovinsko pravi je podaril 2 K za moško podružnico družbe tv. C. in M. Kreditne akcije London. 10 Latr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. Ur Cesarski cekini resnice« (liber veritatis), ena naj red kej ih I Akcije nacijonalne banke v I Krpdifnp ntr»iif» knjig v Evropi. Za to knjigo so očetu sedanjega vojveda ponujali lepo svoto 400.000 mark. Japonski običaj. Ako na Japonskega porinejo v morje novo ladijo, privežejo na sprednji del ladije veliko kletko, v kateri je polno raznovrstnih ptic. Kakor hitro zdrsne ladija v vodo, izpuetć ptice na svobodo. Japonci menijo namreč, da ptice prineso ladij i srečo, ko ista plove pozneje po morju. Kuga na Škotskem. V Leithu je teh dni iebruhnila kuga, zato je 25 oseb postavljenih pod zdravniško nadzorstvo. Na otoku Cejlonu pridelajo Bedaj skoro toliko čaja kakor v veliki vttočni Indiji. Dočim se v Indiji pridela na leto 59 in pol milijonov kilogramov čaja, ga na otoku Cejlonu pridelajo 48 in tričetrt mil. Eksplozija v premogovniku. V Rešici na Ogrskem je v soboto vsled eksplozije v v tamošnjem premogovniku bilo ubitih 22 eseb, ena oseba je bila pa težko ranjena. Petrolej v Afriki. V portugižki vztočni Afriki so odkrili, kakor javlja »Kolner Zei-tung« bogate studence petroleja, ki zamore po analizah tekmovati z najboljim amerikan skim petrolejem. Za eksploatacijo so se takoj osnovala tri delniška društva, dve angležki in eno avBtrijsko. Oim pedeli portugižka vlada potrebne koncesije, prično društva takoj proizvajanja v veliki meri. 1645.— 1615.— 6*5 5> 667.50 24040 240.35 117.421/, 117.35 23.47 23.43 19.08 19.10 95.40 95.41 11.26 11.30 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 991), italijanska renta 106.40, španski exterieur 91 17, akcije otomanske banke 6J5—. Menjice na London •J5 l 80. Pariz. (Sklep.) Avstrijska državna Ž9lezp;'e 721.— Lombaidi 95,— unificirana tnrSka renta 88.30 avatrij. zlata rentp 100 50, ogrska 4°/« zlat;. r3Đta 1C0 60 L&nderban- 4S5.— tniSke srečka 134.25 parižka banka 13.0A, italijanske meridi-jonalne akciie 787.—, akei e Bio Tinto 15.06. Vrdržano. London. (Sklep) Konsolidiran do!z 90 lJ9 Lom bar di 33/4 srebro 26% Španska renta 90l/4 ita lijanska renta IOd1^, tržni diskont, 2"4 mecjics ar Dnnaju—.— dohodki banke —.— izplačila basi: —.—. Zivalioa. Tržna poročila 14. maja. BndimpeSta. Pšenica za maj K 15.-- dc K 18 02: rž za maj K 14.74 do K 14.76 ; ovsa zs maj od K 13.74 do 13 76; koruza za maj K 15.55 do K 15.60. — PSeaica: ponudbe s'edn'p, povpraševanje pičlo tendenca, mrtva. Prodaja 6.000 met. stot., rž za 10 st- znižanja, koraza 10 stot. zvišanju. Druga žiti nespremenjeno in bre: kupčije. Vreme: oblačno H a v r e. (Sklep.) Kava Santoa geod av -raga za tek. mesca po 50 kg 4i.'/» frk, ca julij 45 —. New-York. (Otvon * * Iluatrovan cenik brezplačno In franko lOiiOiiOliOiiOiiOiiOliOHOilOiiOi Razne vesti. Bogatstvo Pariza. Po letošnjem izdaju ini ge * Li vre Fone^er« iznašajo reote, ki j ti imajo prebivalci me«ta Parira, 4 milijarde anbov. Po tem §e ramore ceniti premoženje Pariianov na 100 milijard frankov. Pj-rečna renta ene rodbine iznaša torej 3750 traikoT. V Severnih združenih državah, v Alaski, na Havajskih otokih in na otoku Portoriko je po najnovejem ljudskem itetju 9.^01.o31 črncev, to je ve?, nego kjer fci bodi na svetu, ixTxemši srednjo Afriko. PO jezi in prepiru ni dobro takoj jeBti ali piti alkcholiJne pijače. Pomirovalno upli-vajo pa na iloveka Eoda-voda in limonada. Na vsem svetu ee na dan odpošlje pri-Viižno en m.lijcn brzojavk. Na Španskem BO leta 1903. nakopali : ,5 109 tonelat S7inca, ti je, iavzemši ame-rišk h Severnih držav, več nego v vsaki evropski državi. Za Severnimi državami pridela največ svinca Nemčija, canjo prideti Mekeiko in Avstralije. Najdražjo knjigo na svetu poseduje an-g'eiii vojvoda Devozs-ire. To je: »Knj'ga Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna, Japonska ladija zadela na mino. ĆIFU 15. (Reuterjev biro.) Neki parnik, ki je do'pel iz Niučvanga, paroča, da je neka japonska transportna Udija v peči .skem zalivu zadela na mino ter se potopila. Ta ladija sa je potopila v istem času, kakor transportni parnik »Saint 'umaru«. (To je že tretji parnik, ki je v par dneh zadel na podmorsko mino ter s a p^greznil. Te vesti utegnejo biti tudi manever, e katerim hočejo Japonci cstrćšiii brodovje, da ne bi isto morda v slučaju bombardiralo rtagaeine v Daljnem, kjer se nahajajo velike «l?ge za japonsko vojno. Op. uredn ) zaloga stekla in porcelana za domačo rabo in gostilne. Popolnoma konkurenčne Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačuje organizem, ^pj Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano 3 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 I. zdravniškimi spričevali. SERRAVALLO trst. borzna porodila dne 14. maja Tržaška borza. Naooleonl K 19.07— 19.C9—, angležks lire K do —.—, London kratek termin K 240 20—240 75 Francija K 95.40—95 65, i talij« K 95.35—95 53 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija 117.25—117.t»9, nemSki bankovci K —.— •-- avstrijska ednotna renta K 100 30 100.ogrski kronska renta K 9b.-- 98.:J0, Italijanska rent* K — —.— kreditne akcije K 666.--t't>7 — državne železnice K 668 60 — 670 50 LombarU. is. »♦I.— 9^.50, Llojdove akcije K. o61.--659.— Srečke: Tisa K 342.--346 —, Kredit K 484 — do 494—, Bodenkredit 1880 K 307.50 315.50 Bo denkredit 1389 K 3o7.— 315 —, Turfke K 142.— do 144.— Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. uri pop. predvČ?raj danes Držami dolg v papirju n „ srebru Avstrijska reuta v zlatu „ „ kronah 4", Avst. investicijska renta 31,,0, (>gr«ka reuta v zlatu 4®0 | n **onah 31 103.95 101 93 119.50 100 46 9J.40 118 15 9$ 10 89.10 100.95 IC0.95 119.50 100 45 93.45 11^.20 Ui 15 89.i5 Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča Blavnemn občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J via M Rettori šte?. 1 (Rosario) - v Trstu - tit min Sv. Petra y SiSi Marenzl Največja tovarna pohiitva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo i* lesa, poaušeneg* t tovarniški sušilnici e temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Rlbum pohištva poSlja se brezplaJno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zaatopstva v: TRSTU, 4PI.JITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). Rtilnrlanip ^oven^kega In nekoliko! IVIlclUdllilt nemškega jezika, star JJ let, želi vsf« piii v kako j*oljce i>o't »Mladenič« 1111 „Edinost«. sto v. Kaz&las. 01*-inski lov (lavrnili oT>e-in : Slap. Idriji', pri Baci. Bf. Lucija, Lom tolminski in Modrejee, se dne 18. maja lt»05 ob uri zjutraj v občinskem uradu Sv. Lucijskem potom javne dražbe odda v zakup, za dobo osmih let. Natančneji pogoji, razpoloženi so pri podpisanemu županstvu. Županstvo Sv. Lucija dne 12. maja 11 >05. Leban, župan. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motokoles „M" tV Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofoDov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFON štev. 1734. Suetko Hanibal SkerI trgovec pri Sv. Ivanu - priporoča svojo dobroznano prodajalnlco jestvin in pekano ter lastno = izdelane biškote. = Vedno sveže blago. Cene zmerne. SC" Posebno priporoča kruh. koji tudi pošilja brezplačno nadom. ^ „ .. V novi prodajalnici jestvin in kolonija! Petia Pet«! v ulici Gulia. št. 76 jr Tilobiti vsakovrstne jest vi ne kakor: kavo, ri2, testenine (napeljake), sladkor, turščno in l»elo moko. naravno maslo, sveče, inilo, jedilno olje prve vrste po 36 novč. — Blasro redno sveže.— Trst slikar-dekorater. Sprejema delo na deželi. Dekoracije sob s papirjem. Slikanje sob in napisov v vseh slogih in na vse načine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohištva, podov itd. Vse po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavnica: ulica Ugo Fcsoolo štev. 19. I i I I 4 I I I i « Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1S31.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živtjenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1902.....kron 208,632.918.73 Premije za poterjati v naslednjih letih..........82,371.681-24 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1902. . . . n 611,558.22013 Plačana povračila: a) v letu 1902...... . n 5,2173.446-68 b) od začetka društva do 31. decembra 1902....... 742,014.072-65 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via della Jštazione št. 88,81 v lastnej hiši. coocoococccocoo Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, □1. Cavana (uhod ulica Ca-vazzeni št. 3>. COOOOOOOOOOOOOO Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče « Cenik 'Brezplačno m franko. Guerino jtfarcon ulica Tivarnella štv. 3 Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Poiiljanje na dom. — Telefon štev. 1664. — Nova procfajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 2 6 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure na jamstvo. m JKanujaktuma trgovina ™ £mbrosich t jttodricky TRST - ul. Belvedere 32 - T^ST Fuštanj za krila širok 90 cm po 36, 42 novi. Fuštanj veleur cd 27 novč. dalje, bel, siv in piquet fuštanj. Koter.ina bela In siva. Maje. šlaji In rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za nožke in ženske. Krila, nogovice. čipke in zamat, kakor tuii raznovrstne drobnarije. SVOJI K SVOJIM! Prva klet dalmatinskih vin Biliškor & Arambašfn. v TRSTU, ulica Sanila 22. mm- TRANSITNA ZALOGA Lastni vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji. Na zahtev se poSilja na dom v steklenicah ali sodčekih. I Svoji k svojim! Svoji k svojim! Opozarjamo v-akega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga „Croatia" 'a pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako rr-to nopremii' nin (hi>e, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, ^o-odursko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno. blago v skladiščih ali na prostem itd.) v / varovanje proti ognju in -treli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. -- Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila podružnica zavarovalne zadruge „Croatia"-7rst — ULICA TORRE BIANCA 20 — Zastopniki za v-ako mesto, trg in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. Prodajata jestvin založeno z vedno svežim blagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani FoČkaj Ivan ul. PETR0NI0 2 (vogal ul. S. F. Podpisani priporoča svojo NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO pri Sv. Jakobu iurs&a ulica 12 (zraven si. šoie). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naroČila in domači kruh v j pecivo. Postrežba točna. Benedikt Snban Wm ANI L A -p. Prva tri brasilnica =jfova zaloga= ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. na električno moč Gualtiero Cozsio Passo S. Giovanni št. (vogal ulice Torrente na sproti kavarne Chiozz: izvršuje vsakourstno bru šenje in poliranje?. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. Tovarna kisa BroscMna & Hrovatli Trst - Riva Grumuta 6 Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne eene. •■■»■BBS jvan jancar tehn. konces. zobozciravnit TRST ul. Torrente 32 II. n Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popoln zobovje iz kaučuka ali zlat; po francozkemsestavu, I'o prave v 2 urah. gsp Gene zmerne, -^st Sprejema od S—6 pop. mirodilnica Siona Skriniar ulica Farne to št. 33 podružnica nI. Settefontans 629 sprejema tudi pismena naročila ter po'ilja na za-Ltevo bHga na dom po najnižjih cenah. 3IIK0DILMCA Henrik Bonetta ul. Carradori 13 (rJiilGe?;.- Specijaliteta navalnih in me-dicinaluih drog, lurv, poko?t . lakov, Sčetk, čopičev, nava i-nega in parfumne^a mila, petroleja, Špirita (šeste) za rt'ti. — B.irvi'.o za iiSćeu Nizke cene. Prodaja na debelo in drobne — „SANUS" novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani . zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriera 2S * J(aro5ni kolek je vdobiti pri upravi 99 Edinost" TOVARNA POHIŠTVA l&NAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIC 5 MEBLO V AN JE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič Za'Mratelj kr. redarstvene straže, e. kr. flavnesra carinskega urada in skladišč, e. kr. priv. llovd. orož. e. kr. finančne straže v Trstu, Kopru in Pnlju. TRST. - Uiica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše voščilo (biks) = J 1 Cene nizke. Postrežba točna Tržaški grafični zavod H. G. Salom TRST Corso štev. 2 Telefon 742 Pecati od kaTeuka. koiinc ali elastike. Numeratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pri-padki. Napisi in ćrke od cina. brona in pokosti. Fono-prafi. gramofoni, cilindri in plošče. Eliografičen papir za. I>omnožeTanje s pomočjo luči — Mehanična delavuica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst Se govori slovensko in hrvatsko. Pumpe akoravno mno- gokoristnein malih stroškov so pri nas le malo upeljane. ker gospodarji ne znajo katerih bi potrebovali in kako jih nastaviti. — O tein daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom. Ž I VIC I DR.I TRST, trg. ulica št. 2 KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekjadauje in čiščenje STetilk ua plin ob času selitve. Neprekosljire plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Hočete li dolgo žive ln se veseliti dobrega zdravja. Da to dosežete, morate skrbeti, da si ohranite zdrav ža-lodec ln uredite dobro prebavljanjo. Kdor si je pokvaril ali preliladil želodec z neprebavljivim, prevročimi ali premrzlimi je lili i pijačami^ vdobi gotovo odpemoč z Germanovo življensko emeimo koje ee uporablja z najboljšim vspehom pri pomanjkanju volje do jedi, slabotnemu želodcu napenjanju, riganju, rezavici, sabosti, gravob .u. omotici, trganjn, zapiranju, marojdan^ (zlati žili). Pri težkih jedilih, posebno pa ako se uživa mastne in težko prebavljive jedila povspe-uje ta esenca prebavo in daja izvrsten tek tako da se s tem na največji stopinji vzdržuje in redi život. Vslr , odstranitve vseh pokvarjenih sokov v životu, čisti ta esenca kri ter daja prednost v primeru v. drugimi jednakimi zdravili, vsled Česar je popolnoma neškodljiva četudi se jo uživa na leta, kajti ista obstoji o«i izbranih dobrih rastlin ter ima prijeten grenek aromatičen okus, koji dopade tudi jalco občutljivim oseban kakor ženskam in otrokom Ctermanova življenska esenca je pravo ljudsko in domače zdravilo, ki bi ne smelo nianj kati v nobeni hiši, ker večkrat ž njo — ko ni pri roki takoj zdravniške pomoči — obvaruje resne bolezni Pri kupovanju naj se zahteva le ..Germanovo življensko esenco iz lekarne pri .,Črnem orlu iz Belovara, ker se nahajajo tudi druge pod enakim imenom, ki pa ne presegajo na dobroti prave esence. Znak pristnoti je razviden na veaki steklenici, ki je zavita na zelenem kartonu s polnim imenom tvrdke: Lekarna pri -Črnem orlu' K. German, Belovar (Hrvatske), kamor naj se pošiljajo vse naročje. Cena steklenici K 1'4U; po pošti se ne pošilja manje od dveh staklenic. Pakovanje -1<> si po povzetju ali predplačilu. Naslovi naj se blagovole pisati praviluo in čitljivo. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila brezplačno. Germanovo življensko esenco mora trpečim ljudem toplo priporočiti, ker sem jo toli jaz osebno preskušal in tudi svojim župljanom priporočal ter se prepričal v izvrstnem vspehu. Edmund Medeotti. župnik v Trojstvu (Hrvatska). Vam naznanjam, da sem poskušal že s mnogoštevilnimi zdravili, toda niso imele zaželjenega vspeha nijedne kot Germanova življenska esenca. Andrej Žižek. Sv. Ana na Kranjskem. Prosim Vas, da mi zopet pošljete 8 steklenic Germanove življenske esence, katere moram v-em bolnim na želodcu toplo prij orečiti. Moje zdravje se obrača že na boljše. Apolon?ja Haberl, Semrak na Štajerskem. /ocoookxxxxxxxxxx^ooooocxx>