Gospodarsfvo. g Gospodarsko resolucijc, sklenjene na shodu Kraetske zveze v Koz jem dne 19. marca, na katerem jo ^0 voril poslanec Krajnc: 1. Ker se o graščinsko ozemlje po občinsko-agrarnem odboru v Kozjera krivično raz^ielilo, odloGno zahtevamo, da okrcžiii afiranni urad v Moriboru razdeliV* nemudoraa v roke vzame in isto na licu MiePta pravično razdeli. 2. Zaluevdiii', da se curirva na izvoz vina, živine, lesa in drugUi pridelkov, katerih je v naši državi ve5 kakor za lastno poIrebo, ziiiža tako, da bo nam mot;oi5e, z drugimi državam. konkurirati. Istolako zahtevamo, da se carina pri uvozu za one predmete, kalero kmetje rabimo nujno, zni.*a. Zato pozivljamo naSe poslance, da v tem smislu deliijejo. 3. Ugovarjaiio in protestirarno proti načinu, da davčne oblasti izgotavljajo strankam za plačevanje davka le samo poštne položnioe. Strankam se na (a na5in dela krivica, ker ue vedo, koiiko plafiajo zemljškega, obrtnega ali csebnodoliodninskega ali sploh kakorfnegakoli davka. Prosimo naše gospode poslance, da vso poirebno ukrenejo, da bodo davčno oblasti izgotavljale davfine knjižice vsaki stranki in da se v knjižico vpisuje, koliko pla6a ta ali ona strauka enega ali drugega davka. Nadalje zahtevamo, da se davki za celo državo izenačijo. g Dižavni proračun. Kakor zatrjujejo v političnih k.ogih, ne bo smel proračun presejjati svoto 5 milijard dinnrjev. Prvotno je finančni minister Kumanudi govoril o 8 n,il;jr.rdah. g UpraviCene pritožbe. Kraet iz slovenjgraške okolico nam pi^o. l>no 18. marca t. 1. se Je vršil v olovenigradcu živinski sejm, ki Je bil zclo številno obiskan. Nn sejm so p.i;iJ.nDli zelo veliko govoje ži.ino. Za kilo-^rain žive težo so ponuiali od 10 do 15 kroa kar nikakor n'e odgovarja neznosnim aavčnim breaienoraj ki tarejo iiaSi;?a kmeta, Še nanj pa odgovarja uešerjetno visokim cenaiii za razne po:,*eb šč-ine, katere si mora naše ljudstvo Lupovati. Le upravičeno bi bilo, ako l'i se nasravile zv našo govejo žlvuio iake cene, ki bi odgovarjale S3iau;i t'ragiuji in visoidiu'davkom« g Našim poliedelcem je darovala Angljja 11 vagonov poljcaelskega orodja, ki so že"ciospeli na beograjski kolodvor. Sedaj smo pa res radovedni: Kako bo razclelil te darove novi poljedclski minister — mesar Pucelj? g Lesna Indiistrija je začela po celi .!'ugosi:;viji znatao zaostajaf;, ker ne da viada na razjiolago zadostnega številp vagonov za izvoz. Radi lega rnalomarnega postopanja vkde so pa skleniii lesni industrijui, da bodo odpustili 7'iOO delavcev. Ko je bil še dr. Korošec prometni minister, ss ni do gajalo kaj takega! g Padanje viiisklli cen. Vinogradniki v ptujski okolici so bili prisilje ni, da znižajo vinske cene, ker imajo precejšuje množino vina neprodane. Tako n pr. se dobi v Ptuju liter dobrega \ina za .16—24 K. Prepri5ani t,ijjO, da je to padanje vinskih cen la samo trci.olno, kajti z na^imi izbcaimi vhii se pač ne more nobena država, ¦najmair pa Italiia, kos^.ti. Z_?ite¦"a^o, da ukrene država vse pou"ebnu. aa bodc naša svetovno znana izborna vina br?7 ovir ia zaprek zopr>t prižla na svetovni vinski trg, da se naoim V'ROt'ravinikora na ta način ohrani ia skoro f»dini vir doliodkov. g Razne tržne cene: 1. Mlinski izrielki: pšenifina moka banatska 00 zl7 K kg, domača 0 17 K, za kuho 12 16 K, za kruh- 5 14 K, zdrob 18 K, ofrobi 4.^0, koruzna moka zdrava K 6.50, koruzni zdrob zdrav 7.50, ajdo va mojka Ia 16 K, kaša ječmenova K 6.50, ječmencva moka 9.50, lanene tropine 6 K, prosena kaša 8 K liter. 2. Deželni pridelki: ajda 9 K, oves 4.C0 K, koruza zdrava 5,40, defektna 4.50. 3. Meso in špeli: goveje meso 20 do 28 K, 1 -žola 32, teletina 24-26, tele5ji zrfizek 34 K, špeh 52 K. 4. Perutnina: kokoši 30—50, petelini 30—70 in jajca 2.20 koraacl 5. Druge jestvine: tebul kg 6 K, fižol liter 6 K, orehi zrnje liter 24 K, krompir kg 3 K, reg rat krožuik 2 K, oranž6 komad 2 do 4 K.  g Cene za oglje in bukov lesv Nemčiji. V Nemčiji stane sedaj meterski siot bukovega lesa 150-160 mark, ali v našem dep.arju 340—363 kron. Meterski stot bukovega oglja pa stane 204 naše krone. Pred vojno je stal v Nemčiji meten;ki stot bukovega lesa 6 — 7 mark, oglja pa 5 mark. g Izprememba pisemskih pristojbin za pošiljke iz naše države v inozemstvo. Od 1. aprila 1.1. je plačevati za pisemske pošiljke \z naše države v inczemstvo, te-le pristojbine: pisn^.a do 20 g 1 dinar, prekc 20 g za vsakih 20 g 50 pa'- dopisnice 50 par, dopisnice z odgovorom 1 dinar, tiskovine za vsakih 50 g 20 par, ekspresnina 1 din priporoka 2 dinarja. &®m5g&.0**.m% ggg g 80 kronski bankovci. Listi noročajo, '"'a bo Narodna banka zamenjavala 80 kronske (20 dinarske) bankovce do 30. aprila in ne marca, kot j;o to^nekateri listi napačno por^čali. išsess ggg g Baiikovci po 1 dinarr"V~promet pridejo sedaj novi bankcvci po en dinar. Na teli bankovcih se je vrinila pomota na ta način, da je v bcsudi kruna v cirilici prišla črka u p"ad črko r. V ,-ljub iej pomoti so ti ban kovci polnoveljavni, kaiti b>esedi;c v latiiiici ]e popolnoma pravilno. g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 139 50-14050 naših kron. Za 100 avstrijskih kron plačaš 21—21-50 naših kron. Francoski frank stane 9 K 70 do 9 K 90 nasih kron. Za 100 nemških mark plačaš 224—226, za 100 čehoslovaških kron plačaš 181 in za 100laških lir 553 -555 ju.oslovanskih kron. g Polierlclc!, pozor! Razne prvo vrstno poljedclske stroje iz miro\-no dobe, kot vitlo, mlntilnice, žitne čistilne mline, slamcreznice, drobiln? inliiio, i-aiuo Lrane, motorire ln parne stro"o, komzne sejalno stroje itd. iina v voliki zalogi tvrdka Ivaa Ha;ny , Maribor, Aleksandrova cesta 45. Več o tem v inserathcm delu lista.